Tisk osvobodilnega gibanja v prvem letu boja
Spominske plošče na hišah po raznih predelih Ljubljane danes pričajo o tem, da je ime-]a Ljubljana med vojno pet ilegalnih grafiftnih tiskarn in samostojno cinkografijo. V temnih, mrzlih in vlažnih bun-kerjih so delali do skrajnosti predani tiskarji in cinkografi v nemogočih življenjskih pogo-jih in v stalni nevarnosti, da jdh odkrijejo in postavdjo pred puške. Poleg grafičnih tiskarn, ki niso mogle opraviti vsega ogromnega dela, pa je bilo v Ljubljani še nekaj desetin ci-klostilnih tehnik, kjer so po-žrtvovalni aktivisti Centralne tehnike skrivno razmnoževall tisk. Največ tiska je bilo po-trebno v prvem letu boja, ko je šel iz Ljubljane tudi v vse predele, takrat med tri okupa-torje razdeljene, Slovenije."
2e"ob zasedbi Ljubljane in ob prvih akcijah proti okupa-t<prju je bilo očitno, da zgolj . živa beseda in obdasni letaki ne morejo opraviti vseh prepo-trebnih političnih in mobiliza-cijskih nalog. Se bolj se je po-kazala potreba po lastnem ti-sku ot> ustanovitvi borbene fronte, ki si je zadala nalogo, da prodre do slehernega slo-venskega patriota. Zato je cen-tralni komite KPS aprila 1941 sklenil, da pbnovno začne izda-jati »Slovenskega poročevalca«, ki je budil odpor proti fašiz-mu že leta 1938, to je v letu miinchenske konference in na-cist.^ie okupacije Avstiije.
Pfve tedne po zasedbi so skušali Italijani vselej in po-vsod dokazovati, da so »bolj-ši« okupatorji kot Nemci. Zato so dovolili, da so — prve tedne samo v slovenščini, nato v slo-venšdini Jn italijanščini izhaja-li vsi štirje predvojni dnevni-' ki: klerikalna »Slovenec« in »Slovenski dom« in liberalna »Jutro« in »Slovenski narod«. Tudi ljubljanska radijska po-staja je še nekaj časa oddajala samo v domačem jeziku. Seve-da pa so postali časniki in ra-dio arodje okupatorjeve pro-pagande.                       ^
Ilegalnd tisk, tisk osvobodil-nega gibanja, je moral torej pobijati okupatorjeve laži, pi-sati o stvareh, ki jih je okupa-tor skrival pred javnostjo in razkrinkovati sodelovanje vr-hov meščanskih strank z oku-patorjem. Predvsem pa je se-veda moral pritegovati množi-ce v osvobodilno gibanje in or-ganizirata odpor. Ta naloga je bila najprej namenjena »Slo-venskemu poročevalcu«.
Tudi medvojni »Slovenski ' poročevalec« je izdajala in ure-jala partija, vendar na postal njeno glasilo. Izražal je vso ti-sto širino, ki jo je vnašala par-tija najprej v protiimperiali-stično fronto, nato v osvobo-dilno fronto. O prvi številki »Slovenskega poročevalca« je irekel Boris Kidrič, da je pisa-na kot izraz množičnega raz-položenja. In takšen je ostal »Slovenski poročevaflec« ves *as izhajanja.
Zaradd izredne pomembnosti, ki jo je partija pripisovala »Slovenskemu poročevalcu«, so ga prve mesece urejali organi-zacijski sekretar CK KPS Tone Tomšič in člana CK KPS Boris Kidrič in Boris Ziherl. Septem-bra 1941 sta bila v redakcijo vključena še zastopnik katoli-čanov v OF Edvard Kocbek in predstavnik Sokola'Zoran Po-Mč.
Prva številka »Slovenskega poročevalca«, ki je izšla okrog 15. maja 1941, je bila za vse, ki so ga brali, izreden dogodek v tistih črnih dneh. Ze samo to, da je v težkih časih okupacije . izšlo tajno glasilo, je ljudem selo dvignilo samozavest, pred-
vsem  pa  jih  je  hrabrila vse-bina.
Pretežnd clel uvodnika »Naša nesreča in naša vera« je imel že programatičen značaj. »... Naša vera temelji na bor-beni volji osvobodilnih sil slo-venskega naroda, katere usodo nosi bolj kot kdaj prej na svo-jih ramenih slovenski proleta-riat, temelji na spoznanju, da je treba vse pozitivne sile slo-venskega naroda zdruiiti, hkra-ti pa odločno obračunatd in prelomiti z izdajalskim me- " ščanskim vodstvom...«
V  tej številki je   tudi   odlo-mek proglasa  centralnega  kc-miteja KPS ob ustanovitvi pro-tiimperialistične fronte, ki po-ziva vse Slovence v skupni boj proti nemškemu, italijanskemu in madžarskemu okupatorju.
Oba sestavka^sta zelo jasno izražala pot, na katero je sto-pil slovenski narod in tudi na-loge slehernega človeka na tej poti. Večina ljudi, ki so pozne-je pisali spomine na tiste prve ¦ mesece, je zato pisala, da so bile v prvi številki »Slovenske-ga poročevaJca« že »temeljne točke OF,« ki so se dejansko izoblikovale šele nekaj mese-cev pozneje.
Poleg teh glavnih člankov je v prvi številki »Slovenskega poročevalca« še niz prispevkov, ki opisujejo življenje pod oku-patorji v razipih predelih Slo-venije, brezposelnost, pomanj-kanje živil, oderuško zmaenja-vo denarja, izdajstvo sloven-sklh meščanskih strank in lju-bljanskih. Nemcev, prve areta-cije v Ljubljani, množične are-tacije na Gorenjskem in Sta-jerskem in množičen beg ljudi s teh predelov v Ljubljano.
»Slovenski poročevalec« hoče biti slovenskemu narodu v teh časih najhujšega terorja in la-ži informator resnlce! Poziva-mo vse poštene in odločne so-borce za svobodo slovenskega naroda, da po zanesljivil} za-upnikih list razširjajo, da nam dopisujejo (obvestila morajo biti resnična!) in da nas de-narno podpro«. Tako zaključi prva številka »Slovenskega po-ročevalca«.
Za »Slovenski poročevalec« je bilo vedno značilno pravo-časno in resnično poročanje o dogodkih doma in v svetu. Po-..ročevalska služba je bila izre-dno dobro organizirana. Poro-6ila so prihajala iz vseh prede-lov Slovenije, prihajala pa so tudi iz Bosne, Hrvatske in Sr-bije in čedalje več je bilo v njih poročil o naših uspelih vojaških in političnih akcijah, pa tudi o čedalje hujšem div-janju okupatorjev. Poročeval-ska služba je kljub številndm mejam in žičnim pregradam ob njih delovala tako hibro; in tako točno, da jo moramo še danes občudovati.
V  letu 1941 je izšlo v Ljub-ljani 32    številk   »Slovenskega poročevalca« v skupni nakladi 132.700 izvodov. Medtem ko je bila, prva številka razmnožena le y 2.000 izvodih, je imela šte-vilka za 30. december 1941 že 5.200 izvodov. Na »glavi« Poro-čevalca  je pisalo:   »Ko  prebe-reš, daj   naprej!«   V   mnogih spominih iz tistega časa bere-mo, da je šel list »dobesedno iz roke v roko«, to se pravi, da je  tudi    pri   najnižji   nakladi morda   desetkrat   toliko   bral-cev.
»Slovenski poročevalec« se je od številke do številke izpopol-njeval, postajal je pestrejši in tudi oblikovno bolj dognan, ve-dno pa je ostal enako neposre-den in globoko ljudski. Zato je vsa leta osvobodilnega boja ostal ne le infoermacijski vest-nik, ki so ga vsi težko pričako-
vali,   ampak   tudii   mobilizator množic.
Poleg »Slovenskega poroče-valca« so izhajali v prvem letu še drugi listi osvobodilnega gi-banja.
Novembra in decembra 1941
- so bile natisnjene tri številke
»Mlade Slovenije«, ki je posta-
la glasilo mladinske osvobodil-
ne fronte slovenskega naroda.
Novembra 1941, ko je »Slo-venski poročevalec« kot infor-macijski vestnik dosegel že iz-redno priljubljenost, je začelo izhajatd glasilo izvršnega odbo-ra OP »Osvobodilna fronta«.
Konec avgusta je izšla prva medvojna številka »Dela«, gla-sila CK KPS, septembra ji je sledila še ena številka. V sep-tembrski številki »Dela« je Bo-ris Kidrič v članku »Nekaj na-log naše agitacije in propagan-de« zapisal: »Naša agitacija in propaganda mora bifci posveče-na predvsem na&i poglavitni nalogi: mobilizirati mora vse pozitivne slovenske moči za ne-izprosen boj z okupatorjem. Zato mora biti ost naše pro-pagande naperjena zlasti probi vsem tistim gnilim, kapitulant-skim in opprtuftističnim teori-jam, ki med slovenskim naro-dom ovirajo borbeno mobiliza-cijo.«
Cimbolj se je razvijalo osvo-bodilno gibanje, tembolj se je po številu, obsegu in vsebini razvijal tudi tisk.
Oktobra 1941 je bila razmno žena edina številka »Slovenske-ga partizana«, glasdla glavnega poveljstva slovenskih partizan-skiti čet.
Januarja 1942 je izšla brošu-ra »Dva mejnika v razvoju slo-venske misli«.
Februarja 1942 je glavno po-veljstvo slovenskih partizan-skih čet založilo prvo pesniško zbirko. To so bile pesmi Mate-ja Bora »Previharimo viharje«, ki so s kleno umetniško bese-do netile upor. Naklada je bila zelo visoka — 1500 izvodov je bilo razmnoženih na ciklostil, 8000 izvodov pa je natisnila ild-galna tiskarna »Podmornica«.
Isti mesec je bil razmnožen uvod in dvajset poglavij »Krat-ke zgodovine VKP <b)«.
Februarja 1942 je izšel tudl »Slovenski zbornik«, prva in obširna kulturna manifestacija osvobodilne fronte. Izšel je v času, ko je kulturni molk že popolnoma uspel in ko so kul-turni delavci že ustvarjali novo slovensko kulturo. Za »Sloven-ski zbornik« so pisali vsi ta-krat priznani pisatelji in kul-turnd delavci.
Ceprav je izšlo v prvem letu boja že tftliko glasil osvobodil-nega gibanja, pa je izdala par-tija še 53 letakov. Letaki so iz-šli vselej, kadar je bilo treba čimveč ljudi na hitro o čem obvestiti, predvsem pa, kadar jih je bilo treba na hitrovklju-čiti v kakšno množačno akcijo. Tudi najvažnejši proglasi osvo-bodilne fronte, centralnega ko-miteja KPS in glavnega povelj-stva    slovenskih    partizanskih
čet so izhajali razen v »Sloven skem poročevalcu« še na po-sebnih letakih, da so dosegli čimvečjo množičnost. Za ilegal-ne razmere so imeli letaki iz-redjio visoke naklade — tudi do 10.000 izvodov.
Zaporne kazni za prenašanje in branje osvobodilnega tiska so bile že od vsega začetka vi-soke, po ustanovitvi okupator-jevega vojaškega vojnega sodi-šča, 7. novembra 1941, pa so jih ' še dvignili. Vse aretirane so zelo mučili, da bi izsilili pri-znanje, kdo jim je dal tisk. Znan je primer prodajalke ča-sopisov v Siški. Mnogim, ko so v njenem kiosku kupili »Ju-tro« ali »Slovenca«, je ponu-dila še »Slovenskega poroče-valca«, češ: »Ta list vam bo vse bolj po pravici povedal«. Ko jo je nekdo izdal, so jo na
policiji tako strašno muoili, da se ji je omračil um in je umr-la v začetku leta 1943 v umo-bolnici. Septembra 1941 so za-čeli Italijani groziti, da bodo ustrelili vsakogar, pri komur bodo našli ilegalni tisk. Kmalu so začeli te grožnje tudi ures-ničevati. Predvsem sobili smr-ti zapisani tisti, ki so tiskall ali razmnoževali ilegalne lište, tisti, ki so dajali prostore za fciskarne in kurirke, ki bo pre-našale velike zavoje ilegalnih listov, letake in lepake, pa tudi klišeje. Kljub vsem grož-njam in tudi dejanskim žrt-vam# pa so tiskarji in kurirke in vsi drugi, ki so delali na odgo^ornih mestih v tehndki, omogočali, da so desettisoči z velikim navdušenjem brali os-vobodilni tisk.
Marica Čepe