Posamezna številka 1 K.
štev. 15.
Poštnina plašana v gotovini.
V LMM v H8k fine 20. Jonuarja 1821.
Leio
• SLOVENEC« velia M poitl u Tia strani Jugo-
alaTila ia v Ljubljani: U oelo leto naprej. K 24(H— M pol leta ,, ..H 120 — n četrt leta „ ... »o-— M en mesec „ .. „ 20 —
la tnoismehro oelole !no K 420--
ma Sobotna Izdaja: as
Sa oelo leto	K 40 —
Ra iaossmshro * „ 55 —
■-■ ■ ■ ■ Inserati:
Enostolpna petitvrsta (tia min Stroka ta 3 mm visoka alt nje
prostor) sa enkrat . . . po K Odposlana itd. . . po K 9'—.
Prt večjem naročila popust,
H-jmanjSl oglas 59/9mm Kl?>.
Izhaja vsak dan Izvzemal
ponedeljka in dneva ao !»yh;[. niku ob 8. url zjutraj.
nT Oredniitvo Je t Kopitarjevi nllol itev. 6/HL opisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne ■prejemajo. Dreta. teteL Stv. 50, upravn. Stv. 328.
Političen list za slovenski mmi
Uprava Je 7 Kopitarjevi ni, a. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino in št. 349 ca oglase, avstr. In Č9Š"io 24.797, oijr. 23.511, bosn.-hero, 7563.
Proti svobodi govora v konstltuanti.
Belgrad, 19. januarja. (Izvirno) Danes je Odbor za spremembo poslovnika imel svojo idrugo sejo. Razpravljalo se je, kako dolgo da smejo govoriti posamezni poslanci na sejah konstituante o ustavi. V imenu radikalcev je dr. Ninčič predlagal, da se omeji svoboda govora v konstituanti tako, da ne bi smel govoriti vsak poslanec, marveč samo določeno število poslancev v imenu parlamentarnih skupin. Dr. Ninčič je mnenja, da bi se na ta način onemogočila obstrukcija v konstituanti. Debata je bila zelo živahna in se bo nadaljevala na jutrišnji seji.
Škodljivost Radičeve abstinence.
Belgrad, 19. jan, (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih vlada prepričanje, da Radič s svojo politično abstinenco najbolj podpira centralistične elemente, ki imajo ba£ radi tega za sedaj večino. Radikalci in demokrati ne štejejo skupaj niti 200 poslancev iu bi ostale proticentralistiške stranke mogle imeti v posamnih odborih kakor tudi v konstituanti večino. Ko bo Radič prišel v konstituanto, bo že vse gotovo. Medtem ko Radičevci ostajajo v abstinenci, centralisti neprestano delujejo. Radič je s svojo abstinenco izgubil svoj vpliv, ki ga je imel na politične kroge. Sedaj se pričenja uvidevati, da gre tudi brez Radiča.
Belgrad, 19. jan. (Izv.) Radičev odposlanec dr. Basariček je obiskal tudi Jugoslovanski klub, v katerem se jc prepričal, da je največja škoda za Hrvate, ker vodi najbolj organizirana in največja hrvatska stranka negativno politiko. Radi tega je srbskim strankam omogočeno, da stvorijo ustavo in uredc državo na način, ki bi bil najbolj poguben za hrvatsko stvar. Radi-čeva negativna politika bo hrvatski element za dolgo časa oslabila tako politično kakor tudi socialno.
Patriotitni socialisti.
Belgrad, 19. jan. (Izv.) Socialni demokrati so s tem, ker so v kostituanti položili prisego, dobili priznanje vseh centralistov in vlade. To »se jc posebno pokazalo na današnji seji odbora za spremembo poslovnika, ko je minister Trifkovič izjavil socialističnemu poslancu Brtiču, da so socialisti v konstituanti zavzeli lojalno, patrio-tično in državno stališče. Socialisti so se izmed vseh najbolj zavzeli za to, da ostane v prisegi beseda kralj. Ostali so tako tudi naprej predstraža demokratov.
Boljjšeuiz&iiE In nohaniedaiisftra.
Evropska javnost stoji splošno pot vtisom boljševiških brezžičnih brzojavk, v katerih od časa do časa na spreten način poročajo, kako se je zopet kaka nova mohamedanska republika pridružila moskovski sovjetski republiki, kako se je tu ali tam vršil vsemuslimanski kongres, ki se je navdušeno izrekel za moskovsko sovjetsko misel itd. Zavedeni po teh vesteh, mislijo premnogi, da je našlo boljše-vištvo v muslimanstvu veliko in trdno oporo za hrbtom in ob enem zaveznika za posredni napad na Evropo samo — preko angleških in drugih kolonij evropskih držav. To mnenje je pa zelo napačno in se je moglo razširiti le zato, ker je Centralna Azija tako daleč od nas in zlasti danes takorekoč brez zvez z ostalim svelom. Kakšni so v resnici odnošaji med raznimi muslimanskimi plemeni v Centralni Aziji in moskovskimi komunističnimi oblastniki, zelo zanimivo opisuje ruski socialist M. K o -v a 1 e n k o. Iz njegovega dopisa, datiranega v Odesi meseca januarja, posnemamo:
Ko je jeseni leta 1917. vihar revolucije podrl ruskega carja in njegov režim, so se prebivalstvu podjarmljenih mohaniedanskih pokrajin v Centralni Aziji razširila srca v veselem upanju, da je sedaj prišla zanje zopet svoboda. Povsodi so nastopali propovedniki, ki so^ ljudstvu pripovedovali, kako je Bog kaznoval >belega carja« zaradi krivic, storjenih muslimanom. Meseca novembra istega leta je izšla Ljeninova poslanica »vsem delavcem muslimanom v Ruski Aziji in na Vzhodu«, ki je naglašala, da so boljševiki raztrgali pogodbo, glasom katere bi se morata Turčija razkosati in »da so od tega trenutka dalje muslimanska vera in tradicije, kulturne in narodne ustanove svobodne in nedotakljive.« Spomenica je pozivala muslimane: »Organizirajte vaše narodno življenje po vaših lastnih željah. Pravico imate, da ste neomejeni gospodarji na svoji zemlji.«
Naravno je, da so te besede vzbudile med muslimani najradostnejši odmev. Povsodi so se jeli snovati sovjeti in kokandski in turke-stanski parlament sta proglasila svojo avtonomijo v okvirju ruske sovjetske republike. Ta-tari, Karakirgizi, Sarti, Turkmeni — vsa plemena, ki jih dičijo najboljše državljanske lastnosti: zanesljivost, lojalnost, skromnost ,mirnost — so mislili, da, se bodo mogli sedaj končno mirno urediti v svoji hiši in se posvetiti vsak svojemu gospodarstvu in pridobitnemu poslu. Toda gorje! Boljševiki so snedli vse svoje lepe obljube in zagospodarili nad muslimani s svojimi krvavimi komisarji, s puško, lakoto in bedo.
V Kokand, nekdaj najbogatejše mesto v Centralni Aziji, je sovjetska vlada poslala sibirske strelce skupaj z bivšimi madžarskimi vojnimi ujetniki na Ruskem. Le-ti so prebivalce decimirali in mesto zažgali. Avtonomiste
in njihove družine, sorodnike in prijatelje so po vsej deželi zasledovali in jih postrelili. Rešili so se le najbogatejši domačini, ki so plačali rdečim komisarjem ogromne vsote. Tako so nastali nove vrste bogataši — bolj-ševiški komisarji, ki so se kakor morski psi nažrli obilja domačinov. Manj premožni mu-slimaui so trumoma umirali pod rdečimi bajoneti. Mošeje in knjižnice v liiedresah — mohaniedanskih visokih šolah — so porušili in uničili.	,
V Turkestanu so divjali boljševiili na drug način. Ta velebogata dežela je pridelovala skoraj izključno bombaž, žito je uvažala. Boljševiki so rekli: »Pustimo jih, naj žive od svoje avtonomije. Uvoz žita se najstrožje za-branil« Zaprli so vse turkestanske meje in vse žitne zaloge naokoli zaplenili. Posledico so se kmalu pokazale: ljudstvo po vaseh je začelo trumoma umirati. Mesta iu železniške postaje so bile polne umirajočih pribežnikov. Kruh so dobivali samo Rusi in na skrivnem domači bogataši, ki so plačevali zanj ogromne vsote. Vse drugo je bilo obsojeno na smrt. Umrlo je vsled lakote skoraj milijon niolia-medancev. Tak uspeh je imel odlok boljše-viškega komisarja Koleševa o zabrani žitnega uvoza.
Nič manj tragična ni bila usoda Tatarjev v Aserbeidžanu. Tu je ljudstvo nekaj časa prenašalo boljševike, meseca maja leta 1918 pa se je uprlo in po krvavih bojih pognalo boljševike iz Bakuja, nato pa proglasilo svojo neodvisnost. Trezni, delavni in domoljubni Tatari so v kratkem času v mnogem oziru popravili škodo boljševiškega režima in spravili v red gospodarstvo. Toda sreča jim ni bila mila. Po bližnjih kavkaških gorah so se potikala krdela vojaških roparjev, ki so z zavid-nosljo gledali na blagostanje v tatarski deželi. Mednje so poslali boljševiki svoje agitatorje in jih kmalu pridobili zase. Lepega dne so le roparske čete razvile rdeče zastave s polumescem in pod vodstvom rdečih komisarjev udrle v Aserbeidžan in ga znova uklonile v boljševiški jarem. Kmalu nato so sklicali boljševiki v Baku »panislamski« kongres, na katerega pa so prišli v prvi vrsti le dvomljivi muslimani iz Moskve in Centralne Azije; vendar je bilo navzočih tudi nekaj pravih Mohamedovih vernikov, med njimi tudi zastopnik aserbeidžanskih Tartarov. Le-ta je mislil, da je res na panislamskem zboru ter je začel žigosati boljševiški režim; sam je videl v svojem rojstnem mestu Elizabetgradu, kako so dali boljševiki pomoriti .15 tisoč Tartarov. Naletel je slabo; potegnili so ga z odra in je s težavo rešil svojo kožo.
Ko so boljševiki tako na najizdatnejši način oslabili opozicije po muslimanskih pokrajinah, so osnovali po posameznih republikah vlade in dali razumeti Evropi, da so lo
svobodne republike. Toda vsi vrhovni sovjeti v teh deželah so sestavljeni iz oseb, ki jih je imenovala Moskva in ld z domačim narodom nimajo ničesar skupnega. Tako je sovjet v Turkestanu sestavljen iz ruskih boljševikov, ki so deloma došli iz Moskve, deloma so jih pa izbrali iz vrst ruskih delavcev v Turkestanu. Vseh Rusov skupaj je v Turkestanu. približno 30 odstotkov, toda v sovjetskem zboru, ki se je sešel 1. maja 1918, je bilo 500 ruskih in samo 15 sartskih in kirgiških zastopnikov.
Ti potvorjeni sovjeti se vmešavajo v vse zadeve domačinov, žalijo njih verska, družabna hi pravna čuvava in običaje in more vso življenje. Sad(?fi boljševiškega režima so povsodi očiti: gospodarstvo v teh preje tako cvetočih pokrajin je uničeno, uprava porušena, nezadovoljnost in ogorčenje prebivalstva nepopisna. Muslimani, ki so se prvotno tako veselili revolucije, odgovarjajo danes na vsa boljševiška prigovarjanja z značilnim muslimanskim pregovorom: »Kaj nam pomaga vsa prostrauost sveta, če so nam naši čevlji preozki 1«
Tako kruto je boljševizem prevaral tudi dobra mohamedanska ljudstva Centralne Azije. S tem si je pa tudi podrl tla med njimi iu to je edina pridobitev boljševiške dobe v Centralni Aziji.
Demokrati protestiralo.
Belgrad, 19. januarja. (Izvirno) Demokratski klub je izdal komunike, v katerem se ostro protestira proti temu, ker so nekateri listi pisali, da so demokrati spremenili svoj politični kurz.
Jugoslovanska frama-sorasfca I0Ž3.
Belgrad. 19. januarja. (Izvirno) Tukajšnji listi prinašajo vest, da sta se hrvatska in slovenska framasonska loža združili s srbsko ložo v jugoslovansko framasonsko ložo.
Porazi grških žet.
LDU London, 19. januarja. (Brezžično) Po poročilih iz Carigrada so grške čete zadnje tri dni pri Brussi doživele mnogo znatnih porazov.
obsojenih na
smrt.
LDU Moskva, 19. januarja. (Brezžično)
Vojaki Wranglove armade, ki se hočejo vrniti v Rusijo, sc izneverjajo svoji prisegi in uhajajo. Vojaška sodišča so že nad 500 mož obsodila na smrt .
LDU Berlin, 19. jan. (Dun. KU) »Deutsche Allgemeine Zeitung« javlja iz Beuthna, da je dospel odgovor poljske vlade na nemško noto glede poljskih vojaških priprav. Nota je
Fran Radešček:
Preko Hibarcije.
(Dalje.)
Dolgo smo čakali. Solnce je že stalo visoko na nebu, ko so se vrnile prve patrulje, češ da v njim določenem okolišu niso našle ničesar sumljivega. Vsled tega je bilo dano povelje za odhod. Brez obli-gatnega žvižganja je stroj potegnil in dolga, nepregledna vrsta voz se je premaknila.
Toda nismo šc dosegli normalne brzine našega vlaka, ko zopet zagrmc puške z obeh strani gorovja. Naši odgovarjajo iz vagonov na slepo. Vendar streljanje ni bilo tako intenzivno kot prvikrat.
Bili smo z našim vlakom tik ob reki Lepenac, na njenem desnem bregu; na njenem levem bregu pa se je vila cesta v vijugasti črti izpod skalovja. Na cesti se je pomikala nepregledna vrsta voz vojaškega trena v isti smeri kot naš vlak. Vojaki na konjih in peš so korakali ob vozeli kot straža. Nenadno streljanje jef izzvalo strahovito paniko med njimi. Prvi so pobegnili Arnavti in pustili svoic vozove in živino usodi. Kot divje koze so skakali f.ki-petarji s stkale na skalo, ker so smatrali ta
napad svojih soplemenjakov za odrešenje. Vojaki se niso brigali zanje, temveč so se obrnili nazaj proti Skoplju. Eni so izpregli konje od voz, se vsedli nanje Ln oddirjali za svojimi tovariši. Nekaj vozov je splašena živina potegnila s seboj v reko, drugo pa se je gnetlo na cesti semtertje.
Po cesti od Kačaniika navzdol, je priteklo proti nam troje mož brez pokrivala in s puškami v roki. Vsi so bili oblečeni v macedonski kroj. Nekoliko naših vojakov, ki so še vedno odgovarjali strelom z gorovja s streljanjem v prazno, so obrnili cevi svojih pušk na te tri možakarje, češ da so bolgarski četaši. Močan glas nekega častnika jc prepreči! nesrečo, da vojaki niso ubili na kakih 200 korakov oddaljenosti tri stražarje železniške proge, ki so pre-brcdli reko in prišli na naš vlak s poročilom, da je eden njihovih tovarišev ubit, ostali pa so se razbegli na vse strani. Najhuje in neprestano streljajo na kačani-ško postajo — se je glasilo poročilo.
Okrog 5. ure popoldne se je streljanje počasi izgubljalo in nazadnje smo slišali le še posamezne strele v krajših in daljših presledkih v precejšnji daljavi pred seboj, Tcda vsak strel je vsaj po nckolikokrat votlo donel po dolgi soteski in se le polagoma izgubljal v visokem gozdnatem hribovju na obeh straneh,
Poskakali smo iz vagonov, da na zahajajočem solncu pokrepimo svoje odreve-
nele mišice poleg proge. Nekateri so pre-bredili reko in prinesli s seboj razne »trofeje«: puške, bajonete itd. Posamezniki so tudi perkušali prebrskati vsebino zapuščenih vozov vojaškega trena, toda glas poveljujočega častnika na vlaku, jim jc potlačil skomine, da so sc s povešenimi glavami vrnili na našo stran.
Medtem so se vrnile vse patrulje,, seveda, brez vidnega uspeha. Dano jc bilo povelje za odhod. Zopet smo zlezli na svoja mesta v vr^onih in nestrpno pričakovali novih dogodkov, pazno motreč najbližje drevje, kjer srno pričakovali cevi ar-navtskih pušk.
Toda le drdranje počasi vozečega vla-sa je odmevalo po soteski,
Že sc je začelo mračiti, ko smo dospeli na kačaniško postajo. Tu smo šele mogli ugotoviti rezultat našega boja z Arnavti; vsaj sodilo se je splošno tako. Kača-ci (arnavtski roparji) imajo namreč v teh predelih zelo varna zavetja.
Od teh stražarjev ob progi so bili trije mrtvi in dva ranjena. Postajcnačelnik je bil težko ranjen v prsa. Ko so ga zdravniki obvezali, so ga odnesli na naš vlak, da sc odpelje v prištinsko bolnišnico. Postajno poslopje je bilo vse obsuto od krogci, okna pobita, kar je dokazovalo, da je napad veljal prej postaji kot našemu vlaku, ker razen par lukenj na posameznih vagonih sc pri nas ni ničesar druzega pripetilo.
Na kolodvoru so stali častniki okrog svojega polkovnika, ki se je razgovarjal s »sreskim načelnikom«, ki mu je dajal pojasnila o krajevnih posebnostih. Dejal je, da je v bližnji okolici v gorovju kakih osemnajst arnavtskih vasi.
»Dobro. Koliko imate žandarjev?« —* vpraša polkovnik.
»Sedaj samo še dva« — odgovori načelnik.
»Čujte! Dam vam na razpolago še deset orožnikov. Sprejmite za sedaj moje Ustmeno povelje, da takoj zažgete vseh osemnajst vasi in vse prebivalce pobijete brez ozira na spol in starost. Odgovornost za storjeno dejanje vzamem jaz nase. Jutri sledi pismeno povelje, in pričakujem, da bo dotlej vse izvršeno. To zalego izdajalcev se mora iztrebiti na radikalen način in z vsemi sredstvi. Ali ste me razumeli?«
»Razumem, gospod polkovnik«, jc odvrnil odločno »sreski načelnik« in salu-tiral.
V lem pa je polkovnik že dal povelje za odhod. Tudi prve deževne kaplje so nagnale vojaštvo v vagone.
Mrak je žc popolnoma objel divje-ro-mantično pokrajino, ko so zaškripala kolesa naših voz.
Med vožnjo sc jc vsulo ploha in na prihodnji postaji Stari Kačanik nismo mogli vsled dežja in teme ničesar zvedeti o položaju.	(Dalje).
pisana v zelo ostrem tonu. Nota ne pripozna nemških dokazov, ampak vztraja pri traitvi, da je to premikanje čet v zvezi z demobiliza-cijo poljske vojske.
Železni čar se* stavke v
Kemei«! ras bo.
LDU Berlin, 19. jan. (Dun. KU) Zveza nemških železničarjev, kakor tudi zveza nemških železniških uradnikov sta se izjavili pripravljene, da se sprejmejo predlogi vlade. — Tudi zveza železničarskili strokovnih organizacij je sklenila ,da se >><• * r^f dogovora i vlado. Pričakuje se, da t1"1' oplnšna /veza železničarjev priključi sjilopom ostalih organizacij.
Pariamenfgren položaj.
Belgrad, dne 16. jan. 1921.
Javnost pričakuje sicer nestrpno, vendar pa še vedno dokaj potrpežljivo novosti iz Belgrada. Toda dozdaj še vedno svira ustavotvorni gramofon, kakor so ga navili »državotvorci«, kar naprej isto pesem. Seje se vrste za sejo, včasih kar po več naenkrat. V tem labirintu, kjer se ne more najti izhoda, se vse giblje, vse dela, pa se vendar nikamor ne pride naprej. Parlamentarci si podajajo kljuke iz kluba v klub, trkajo tu in tam, toda povsod — zaprto, zasedeno, zavzeto. Samostojneži, ki so po Pucljevi modrosti, katero je razlagal v Dobrepoljah — kakor čitam — baje prisegli na štirinajstdnevno odpoved, se še nikakor ne morejo vdinjati, dasi zažigajo kar po dve sveči naenkrat. Kljub temu še vedno tavajo sem in tja in frfotajo od ene sveče k drugi, dokler si ne prismodijo peruti. Preklicano se jim je mudilo priseči! Sedaj se nekateri že praskajo za ušesi, pa nič ne pomaga. Z Vošnjakom, ki je »do-htar« in kot tak njihov voditelj, bi še najraje obračunali, pa ne kaže. Zato se je Urek, ki vedno rad stopica za »dohtarjem« 2 ljubeznivim nasmehom in ponižno sklonjeno glavo, spravil nad »klerikalce«, katere bi rad stlačil v svojo centralistično kašo, v kateri kobacajo samostojneži kot ujeta muha. No, štirinajstdnevni rok je že zdavnaj minil, vendar prisege še niso izbrisali. Sicer pa niti ne vedo, zakaj so sploh v Belgradu, vsaj dozdaj še niso dali od sebe nobene »fige«, niti pri prisegi.
Naši poslanci posredujejo v korist na-Bemu kmetskemu ljudstvu, stavljajo interpelacije na posamezne ministre radi raznih krivic, ki se gode slovenskim kmetom, samostojneži pa samo sejejo in mlatijo prazno slamo v svojih sejah, žanjejo pa k večjemu svoje dnevnice brez žuljev in nekrvavo »zaslužene« pri zborničnem kve-storju.
Naš poslanec g. Stanovnik je včeraj v Imenu Jugoslovanskega kluba vložil pri ministrstvu za prehrano in obnovitev dežel, v oddelku za javno pomoč, prošnjo za podporo pogorelcem v vasi Zaklanec, občina Horjul.
Samostojneži bi radi vodili »ta visoko politiko«, pa jim nič kaj prida ne gre od rok.
Strahovito jih bode v oči ugled in upoštevanje Jugoslovanskega kluba. Včeraj je nekaj zemljoradnikov stalo na hodniku in se pogovarjalo s svojimi »samostojnimi« tovariši blizu vrat Jugoslovanskega kluba. V pogovoru so si naštevali obiske v Jugoslovanskem klubu: muslimane, narodne klubaše, radikalce, socialiste in republikance. Samostojneži so mislili, da nikdo ne upošteva Jugoslovanskega kluba, sedaj pa vidijo na lastne oči in čitajo cclo v bel-grajskem časopisju, »da se okrog dr. Korošca zbira močan avtonomističen blok«.
Tudi Protičeva izvolitev za predsednika radikalnega kluba mnogim ne gre v glavo. Nihovi računi, ko so našteli v radikalnem klubu 95% Pašičevih pristašev, so se kar čez noč pomešali. Sedaj vidijo, da je namreč 95% pristašev tistega Protiča, ki ni prisegel in ki bojkotira »delovanje« sedanje vladne »večine«.
Zato so demokrati in samostojneži v današnji seji verifikacijskega odbora, ker so imeli slučajno večino, hoteli brž sprejeti pogojno dvojno odložitev obeh Protičevih mandatov, da se tako znebe njihovim načrtom nevarnega državnika. Toda radikal-ci so se dvignili in odšli ter jc seja postala nesklepčna, demokrati in njihovi samostojneži pa so ostali z dolgim nosom.
Tudi seje načelnikov klubov so zelo zanimive. Tudi na teh sejah se lomijo rogovi centralistov. Na včerajšnji zbornični seji se je pokazal rezultat uspeha avtono-mistov s sestanka načelnikov klubov. — Zbornična seja je bila zaključena, ne da bi bilo prišlo do volitve poslovnega in ustavnega odbora.
Dr. Korošcev predlog v tem oziru je izzval na včerajšnji demokratski seji neso-g'asje v klubu, ki je bilo tako burno, da so mnogi mislili, da si bodo demokratje zdaj-zdaj skočili v lase. Zmerni elementi med demokrati dobivajo v svojem klubu vedno večji vpliv. V to jim pomaga nevzdržna situacija vlade in logični in trezni razlogi Protič-Korošceve pelilike sporazumevanja brez nasilnosti.
Položaj sc bo kmalu razjasnil.
KSružiia sv. Hldharja m poverjenik g. RtBoLf SUbsiikar.
Po 60 letnem plodonosnem delovanju na Koroškem je družba sv. Mohorja zapustila mesto svojega dosedanjega sedeža in se nastanila na Prevaljah v nadi, da bo mogla tukaj nadaljevati svoje kulturno delo za slovenski narod. Krajni šolski svet ji je prepustil prostore takoimenovane šole na Fari, pred prevratom slovenske eno-razrednice in se z Družbo pogodil za ves čas njenega provizorija. Vsi prostori šole na Fari so napolnjeni z družbeno opravo. V pritličju je prodaja družbenih Knjig. V prodajalni je družbeno knjigovodstvo in se odpravljajo družbene knjige. V prvem nadstropju se nahaja v prejšnjem i* dveh sob obstoječem učiteljevem sta^-vr-nju ravnateljstvo Mohorjeve tfskarre in družbeno tajništvo. Tukaj je vrh tega spravljeno veliko oprave, za katere drugod ni prostora. Po končanem ko-c5k»m plebiscitu se je preselil okrajni šolrki nadzornik Košir iz Velikovca na Prevalji. Kanalu zatem je postal nadučitelj Okorn član stanovanjske komisije in dne 30. cktobra je dalo županstvo Družbi pismen nalog: »Nazr>»>ni se Vam, da morate Vi celo šolsko porlop je takoj izprazniti, brez nadaljnega odlaganja.« Družba je županstvo na nezakonitost njegovega poziva opozorila in dobila enako trd ukaz, da naj izprazni prostore ravnateljstva in tajništva, drugače bode županstvo prostore izpraznilo po oblast venih organih. V zaščito se je Diužba pritožila pri okrajnem glavarstvu — tedaj na Prevaljah, ki je po okrajnem komisarju dr, Vidmerju odredilo komisijonalni ogled druženih prostorov. Ravnatelj Zeichen je v navzočnosti župana Lahouniga okrajnemu komisarju razkazal družbene prostore, ki jih vse nujno rabi za družbeno poslovanje. Prosil je, da naj se mu odvzame rajši njegovo stanovanje, nego se razkosa družbeni aparat v veliko škodo Mohorjevi družbi. Pripravljen je bil, prestaviti postelj v pisarno, dn mu je ta stanovanje, urad in spalnica. Okrajni komisar dr. Vidmer je izjavil, da se že več od ravnatelja res mere zahtevati. Ker je župarstvo vendarle zahtevalo izpraznitev šole dc 15. decembra v prid neoženjenemu učitelju, jc Družba vložila nadzorstveno pritožbo pri po-verjeništvu za socialno skrb in dobila od tam odgovor: »Z obvestilom, da je poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani nadzorstveni prritožbi družbe sv. Mohorja proti posegu prostorov v Farslci šoli na Prevaljah ugodilo, ker je poseg v smislu § 4. naredbe 295 Ur. 1. neutemeljen.« Komaj pa je postal g. Ribnikar poverjenik za socialno skrb, je po posredovanju učitelja Mencina sistiral odlok svojega prednika in posegel prostore ravnateljstva in tajništva — ne da bi Družbi drugih prostorov nakazal. Razloge za nezaslišano postopanje proti Mohorjevi družbi je izdal nadučitelj Okorn: »Zdaj smo mi na vladi — zdaj vas mi vun .n e č e -m o.« Torej iz strankarskih motivov! Nikakor pa ne bi smeli voditi poverjenika za socialno skrb pri njegovih razsodbah in njegovih ukrepih strankarski razlogi — najmanj pa proti družbi sv. Mohorja — katere pomen, važnost in zasluge za ves slovenski narod menda vendar pozna. Po svojih časnikih ti gospodje pišejo in kričijo, da naj je Družba svetinja vseh — kit za vse, dejansko pa jo zatirajo in jo hočejo ugonobiti. Zatiranje Družbe je preočitno. Ko je šel družbeni tajnik koncem oktobra na svoj dom v Globasnico, je županstvo poseglo tudi njegovo stanovanje, dasi je po izjavi hišne posestnlce nova stranka le malokedaj rabi. Družbenemu tajniku je županstvo odvzelo stanovanje in ravnatelju noče onemogočiti uradovanje in zahteva, da se naj posli ravnateljstva in družbenega tajništva opravljajo v prodajalni družbenih knjig. Tudi odborove seje naj se vršijo v prodajalni in tam naj se pisatelji pomenkujejo z družbenim zastopstvom. In takšno kruto-krivično ravnanje ščiti poverjenik Ribnikar s svojo oblastjo, das, se je pri njem osebno posredovalo in mu pojasnilo položaj Družbe. Ko se je mudil ravnatelj Zeichen v Ljubljani, je prišel nadučitelj Okorn kot član stanovanjske komisije v družbene pisarne in zahteval izpraznitev prostorov. Ko je zapretil, da raz-seka vrata v ravnateljevo pisarno s sekiro in pisarno da šiloma izprazniti, se je osob-je sili umaknilo. Česar dolgotrajna vojna ni storila, česar niso storili Celovčani v hudih koroških bojih — to je storil poverjenik Ribnikar po nadučitelju Okornu: Postavil je največji slovenski kulturni zavod na cesto in uprizoril škandal, ki ga mora obsojati vsak kulturni človek. Nemci in Slovenci so dozdaj Družbo respektirali — le ti gospodje so se navadili nanjo kot divja zver samo zaraditega, da pokažejo, da so oni na vladi — kakor je neokretno izdal nadučitelj Okorn.
PriS&EVli]!8 li SMeG S. L.
PoSItline novice.
+ Kaj je z občinskimi volitvami? Ali
jih bomo pričakali ali ne? Ali smo res tudi v tem pogledu na zadnjem mestu v Jugoslaviji? Tam poleti se je reklo, da občinskih volitev ni mogoče izpeljati radi bližnje volitve v konstituanto. V kostituanto smo volili skoraj pred dvema mesecema, toda o občinskih volitvah še vedno ni ne sluha ne duha. Če smo prav poučeni, so bile predpriprave za obč. volitve že poleti gotove, tako da je treba volitve samo razpisati in bi bile kajkasneje v dveh mesecih končane — torej še predno se prične glavno pomladansko delo. Pozivljemo deželno vlado in nase poslance, da poskrbe, da se volitve nemudoma razpišejo. Ako se to sedaj ne zgodi, je nevarnost, da pride zopet kaj vmes in se bodo volitve z^pet odložile ad calendas graecas, zlasti fcpr vemo, da bi jih demokrati najrajši imeli o — sv. Nikoli.
-f- Jugoslovanski klub proti »Narodni gardi«, Posl. dr, Šimrak in tovariši so 13. t. m. vložili interpelacijo na ministra notranjih zadev Draškoviča in ministra vojne in mornarice Branka Jovanoviča zaradi postopanja Narodnih gard. Interpelacija popisuje nasilstvo teh gard v Sremu, Tuzli in Bački, ki ogrožajo javni red in mir ter pomenijo začetek meščanske vojne, V Mi-kluševcih, v okraju Vukovar, so rusinski in srbski kmetje živeli odnekdaj v medsebojni ljubezni in miru. Razglas vlade proti takozvanim »protidržavnim elementom« so uporabili ljudje, ki jim ta sloga ni bila pogodu, v to, da so inscenirali napade na svoje mirne sosede, V tej gardi sta tudi Milutin in Danilo Arsič, katerih prvi je bil do pomladi 1920 podpredsednik komunistične stranke v Mikluševcih, drugi pa njen tajnik. Dne 2, januarja je ta »Narodna garda« zahtevala orožje od kotarske oblasti, pa ga ni dobila, pač pa je dobila orožje pri vojni komandi, ki je razdelila med njo celo orožje mestnih redarjev, Ob-orožpna garda je aretirala Janka Žiroša, da da kot »protidržavni element« vrže v vukevarsko ječo. Na potu so mu grozili s smrtjo. Žiroš je protikomunist in vodja Pučke stranke. Kotarska oblast ga je zopet izpustila, ker ni ničesar zakrivil. Na povratku domov ga je pa »Narodna garda« vjela in ga na lastno pest zaprla, ©dšla je nato v Mikluševce, ponovno preiskala tam kmetske domove, snela z občinske hiše napis v latinici, grozila mirnim kmetom z ubojstvom, vdrla v grško-katoliško župni-šče in insultirala zaslužnega narodnjaka, starega župnika Vladimira Laboša. Glavno besedo pri gardi v Tuzli imajo velesrb-ski separatisti. Podpisani poslanci so stavili na ministra notranjih zadev oziroma vojnega ministra vprašanje: 1. Hoče-li takoj prepovedati snovanje gard? 2. Hoče-li zgornje slučaje takoj preiskati in krivce dati kaznovati? 3. Je-li volje uvesti takoj preiskavo proti kapetanu v Vukovaru, ki na svojo roko deli orožje in tako ogroža javni mir in red?
-f Je bilo to treba? Vladne stranke so hotele konstituanti oktroirati svojo voljo, vsiliti ji poslovnik, ki ga ni konstitu-anta naredila in s katerim se velik del zbornice v bistvenih njegovih delih ni strinjal; opozicija se je borila zlasti proti odločbi, da traja rok za predlaganje samostojnih načrtov cele ustave ali poedinih njenih členov samo deset dni po izvolitvi ustavnega odbora, ker bi bilo skoro nemogoče, težko in kočljivo tvarino vladnega predloga v tako kratkem času obdelati in staviti lastne predloge Vladne stranke so se morale udati in' se ustavni odbor ni volil istočasno z odborom za izpremembo poslovnika. Tudi glede roka za predlaganje samostojnih načrtov so vladne stranke popustile, kakor dr. Rybar ne misli več na to, da bi z orožniki iztiral iz zbornice poslance, ki niso hoteli priseči na vsiljen poslovnik. Je-li bilo treba tega dolgotrajnega boja in izgube časa? To je dober nauk ?a absolutistične vladne stranke.
-f Pregovori i zemljoradniki so zaostali. Ako bodo načelniki klubov završili svoja posvetovanja, bodeta Pašič in Davidovič pogajanja nadaljevala. Ako vlada pri zemljoradni-kih ne bo imela uspeha, se bo pogajala zopet z muslimani.
-j- Slabo informirano belgrajsko časopisje.
Zdi se, da belgrajsko časopisje z neko ne-umljivo trdovratnostjo ignorira slovensko časopisje, ker sicer ne bi bilo o razmerah v Sloveniji tako slabo orientirano kakor je. To mu ni nikakor v čast. Tako piše » Pravda < od 18. t. m., da se je večina Slovencev pri volitvah izrekla proti državnemu edmstvu. To ni res! Pač pa se je večina izjavila proti centralizmu in to ni eno iu isto, vsaj za Slovence ne! Naravnost otročjeneumno je pa, kar piše »Tribuna«, da sta Radič na Hrvatskem in dr. Korošec v Sloveniji v bistvu le habsburške kreature, ki hočejo odcepiti svoje zemlje od Srbije, da bi jih potem pridružili Avstriji pod žezlom Habsburgovcev. »Tribuni« mora biti celo naše osvobojevalno delo popolnoma neznano ali pa je zopet nasedla kakemu demokratu. Ali moremo potemtakem belgrajsko časopisje smatrati še za resnobno, ako se tako
v njem dan za dnem ponavljajo take in enako budalosti?
-f Komunistični puč na KoroSkcm? Iz dobro poučenega vira se nam poroča, da se pripravljajo na Koroškem komunisti na puč. Nemci in nemškutarji so tudi vsi oboroženi s puškami in revolverji; ali proti komunistom ali proti Slovencem? Komunisti in socialisti sami groze, da bodo 20. t. m, začeli pleniti, ako se do tedaj prehranjevalne razmere ne izboljšajo. Orož-ništvo je pri svojih posvetih sklenilo, da se bo v slučaju puča zadržalo pasivno. Dobilo je pa nalog, da mora uglednejše nacionalno zavedne Slovence aretirati. Sloven-skl krogi sumijo, da je nameravani puč dogovorjen z nemškimi nacionalističnimi strankami, ki so svoje pristaše za vsak slučaj oborožile, slovenske kmete in slovenski živelj sploh pa bi na tak način oplenili in ga spravili iz dežele, ne da bi bilo treba vladi pred svetovnim forumom dajati odgovor, češ proti nasilstvu komunistov nič ne zmorem in jih nisem zakrivila. Na Kostanjah nad Vrbskim jezerom so nastavljeni baje topovi. Proti komu?, V Beljak se je vrnilo italijansko vojaštvo.
+ Odbor za izpremembo poslovnika. LDU Belgrad, 18. jan. Na včerajšnji prvi seji novoizvoljenega odboTa za izpremembo poslovnika se je v glavnem razpravljalo o priseganju. Predsednik odbora, dir. Vukčevič je referiral odboru o zahtevah političnih skupin v tem zanislu. Predlog socialnih demokratov gre za tem, da se doesdanji § 8. obdrži v veljavi za sedanje poslance; za one pa, ki pridejo nanovo, je predlagal zastopnik socialdemokratskega kluba Brkič, naj se sestavi nov tekst prisege, v katerem ne bo besedice »kralju in Bogu,« ter zadnje alinee § 8. Poslanec Brkič je v imenu svoje skupine izjavil, da socialni demokrati ne bodo delovali v konstituanti, če bi se izpremenila prisega za sedanje poslance. Radič hoče protisrbsko republiko, dr. Korošec zahteva plemensko, komunisti pa sovjetsko republiKo. Če so prisegli socialni demokratje, ki imajo v bistvu tudi republikanski program, to la-hlko stori tudi Radič in drugi. Minister za pravosodje in kostituanto d>r. Marko T/f-kovič prosi, naj se končnoveljavno odgodi rešitev tega vprašanja in naj se razpravlja
0	paragrafu, ki določa o večini glasov pri sprejemanju ustave. (§ 65.) Včeraj se je v parlamentarnih krogih govorilo, da bo odbor za izpremembo poslovnika še tekom tega tedna dovršil svojo nalogo. Minister I dr. Trifkovič je pojasnil, da je še krfska deklaracija določila monarhijo in priznala dinastijo Karagjorgjevičev. Dr. Laza Marko vič je podal obširen zgodovinski pre-
led delovanja za narodno ujedinjenje od rfske deklaracije in ženevskega sestanka do proglašenja monarhije dne 1. decembra 1918. Polaganje prisege temelji na tem proglasu narodnega ujedinjenja. Monarhija mora na podlagi tega proglasa trajati toliko časa, dokler se proglas legalnim potom ne izpremeni. Dr. Markovič predlaga, naj se k § 8. dostavi: Polaganje prisege na noben način ne tangira svobodo poslanca, ker je svoboda poslanca zajamčena v vo-livnem zakonu, — O členu 43, ki govori o pravu poslanskih govorov in o načelnem pretresanju načrta ustave, se bo razpravljanje še nadaljevalo. Muslimani zahtevajo, da se ta člen črta, Poslanec dr. Gjuro Šur-min je stavil nov predlog glede glasovanja za ustavo. Po tem predlogu se mora glasovanja za ustavo udeležiti vseh 419 poslancev, Kdor ne pride k glasovanju, se bo smatralo, kakor da je glasoval pro. Da dobi ustava veljavo, je treba, da glasujeta clve tretjini poslancev skupščine,
-f Seja radikalnega kluba. LDU Belgrad, 18. januarja. Radikalni klub je imel včeraj zelo zanimivo sejo. Na tej seji je Stojan Pro-ti6, kakor je bilo že javljeno, obrazložil klubu svoje stališče. Izjavil je, da je po njegovem mnenju novi poslovnik in polaganje prisege velik poljtičen pogrešek. Protič zahteva, naj se priseže šele tedaj, ko bo tudi kralj prisegel na ustavo. Kar se tiče nove ustave in ureditve države, je treba rešiti to vprašanje sporazumno z zastopniki vseh strank. Nato je Protič kritiziral novi poslovnik in uovi načrt ustave. Njegova izvajanja so izzvala dolgotrajno in živahno debato, katere sta &e udeležila tudi minister za konstituanto dr Trifkovič in dr. Vesnič. Oba sta se izjavila proti idejam in izvajanjem Protičevim. Dr. Trifkovič je razvijal nazore dr. Surmina glede glasovanja za ustavo. Protič ni hotel verjeti tega, nakar mu je moral predložiti dr. Trifkovič zapisnik seje načelnikov strauk. Ljuba Jovanovič je v daljšem govoru posredoval med obema. Nato je dobil besedo ministrski predsednik Nikola Pasič, ki jo konstatiral, da obstaja med njegovimi in Protičevemi nazori velika razlika. Izjavil je, da je s svoje strani storil vse, da bi prišlo do sporazuma. On se ne olrinja niti s Protičevemi, niti z Radičevemi, niti s Koro-šcevimi nazori in niti z nazori Narodnega kluba glede ureditve države. Ministrski predsednik ne more pristati na to, da bi za ustavo glasovalo dve tretjini poslancev ker bi to zna-čilo, da vodi parlament manjšina. Nastopal bo , za edinstvo države in proti vsem federativnim
1	in avtonomističnim programom. Njegov govor 1 je bil često prekinjen z živahni m odobrava-
njem in dolgotrajnim ploskanjem.
Dnewne ic*.
—	Vojmoduhovniške spremembe. Od
treh aktivno služečih, v jugoslovansko armado sprejetih, rimsko-katoliSkih slovenskih vojaških duhovnikov je premeščen voj. superijor Hubert Rant v Novi sad, voj. prof. nadkurat Emest Terstenjak v Valje-vo in voj, kurat Rikard Zaje v Zaječar v Srbiji.
—	V Zagradcu na Dolenjskem je umrla dne 14. januarja 1921 gospa Marija Ber-lan, mati tamkajšnjega g. župnika, Naj počiva v miru!
—	Ujet Radičev agent. »Straža poroča: »Redar Černe je z nevarnostjo svojega življenja vjel moža, ki se mu je zdel sumljiv, in nadredarju Filipiču se je posrečilo s skrbno preiskavo najti pri njem zanimive dokumente. Mož je prišel z Dunaja in je hrvaški seljak nekje iz zagrebške župnije. Pri sebi je imel 2 kg svile, vsled česar je bil obtožen tihotapstva. Na prostoru, kjer so ga ujeli, se je našel zaboj hudo razstrelnih predmetov, vsled česar je mož bil osumljen, da je ta zaboj vrgel v stran, ko se je čutil v nevarnosti, pa mož je tajil, da bi bil njegov. Pri njem so našli sedem dokumentov, namreč: potni list, izpostavljen od mažarskega poslaništva na Dunaju. Zadeva je pa vsekakor čudna, da mažarsko poslaništvo daje našemu podaniku potni list. Dalje polnomočje Radiče-vo na neke odbore v tujini, v katerem pooblašča nosilca, da se dogovarja s temi odbori v imenu njegove stranke. To polnomočje je datirano z dnem, ka je bil Radič še v ječi in nosi Radičev podpis z rdečim črnilom. V kolikor je pristno, mora dokazati preiskava, samo na sebi nosi vse znake pristnosti. Slednjič pet pisem različnih v tujini delujočih oseb in odborov Radiču ln Predavcu. V nekem pismu grajajo Ra-diča, da je dal svoje poverjenje polkovniku Dujiču, ki je karlist, med tem, ko so drugi republikanci. Pripovedujejo, da sta med njimi dve struji: karlistov in republikancev in hočejo, da Radič prekine zveze s fearlisti. V drugem pozivajo Raaiča, naj sedaj on imenuje novega poverjenika, kajti po volitvah nima Frank v tujini nič več zadostne avtoritete in mora Radič t^daj imenovati drugega. Pisma so na vsak način zanimiva, celo dalekosežnost bo za-mogla šele oceniti natančna preiska a.«
—	Zaukazana aretacija dr, Ivana Šu-steršiča. Pod tem naslovom piše »Slovenski Narod«: »Iz Gorice nam poročajo: Vse karabinjerske postaje v Primorju so dobile od vlade ukaz, da naj takoj aretirajo dr, Ivana šusteršiča, čim hi se. pojavil v Julijski Benečiji. Ta naredba je v zvezi s Šu-steršičevo prošnjo, da bi mu vlada dovolila, da se stalno nastani v Primorju, katero prošnjo pa mu je vlada, kakor znano, odbila. Italijani smatrajo doktorja Šusteršiča za nevarnega habsburškega agenta in ni izključeno, da bi ga ne izgnali tudi iz Bolcana, kjer se sedaj zdravi,«
—	Ponarejeni bankovci. LDU Belgrad, R8. januarja. (ZNU) V prometu so se pojavile štiri vrste ponarejenih novčanic po 20 dinarjev. Narodna banka je sklenila, da se novčanice po 20 dinarjev takoj vzamejo iz prometa. Opis ponarejenih novčanic se bo te dni dostavil vsem državnim in javnim blagajnam ter se bo objavil v »Službenih No-vinahe.
—> Nameščanje orožnikov. Vlada je odredila, da orožniki odslej ne bodo služili v okrožju svojega rojstnega kraja.
—	Grozen zločin. V gozdu pri vasi Lipa V Prekmurju so našli na drevo obešeno popolnoma nago žensko truplo. Ugotovilo se je, da tu ne gre morda za samomor, ker so se našli sledovi, da je bila dotična ženska naj-preje umorjena, najbrž zadavljena, nato pa slečena in obešena na drevo. Našli so se razni sledvi morilca, med njimi tudi gumb moške košule. Zena je morala biti stara kakih 35 let, po tipu sodeč Rusinja. Sodi se, da je bila žena kakega domačina, ki jo pripeljal seboj iz ruskega ujetništva, ker mu je bila pa tu na poti, se je je mož na ta način iznebil. — Kdor bi kaj natančnejšega vedel o tem slučaju, ta naj naznani to na mariborsko policijsko ravnateljstvo.
—	Železniška nesreča. Pri Frohnleit-nu pri Gradcu sta trčila v torek ob 21. uri 30 minut dva tovorna vlaka zaradi napačno postavljenih ogibov skupaj. Lokomotivi sta se zarinili druga v drugo. Štirje vozovi so močno poškodovani in prevrnjeni. Ranjenih je sedem izprevodnikov, trije strojevodje, dva kurjača, dva orožnika in dva spremljevalca živine. Oba tira sta bila davi neuporabna. Promet je bil ustavljen.
—	Živčne bolezni. Profesor Krafft-Ebing na Dunaju, sloviti raziskovalec na poliu zdravljenja živčnih bolezni, je dognal, da učinkuje »Franz Josef - grenčica« že po malo minutah in sc lahko zavživa.
ka sim*m.
lj Odborova seja S. K .S. Z. bo d„nes v četrtek dne 20, t. m. ob osmih v običajnih prostorih.
lj Javno predavanje gospodarskega in izobraževalnega društva za Trnovo-Kra
novskem župnišču. Predava urednik g. Fr. Kremžar. Vstop vsakomur prost.
lj Bogojavljanje. Včeraj so praznovali pravoslavni praznik »bogojavljenja«, ki zaključuje božične praznike. 0'o 10. uri dopoldne je bil na dvorišču vojašnice kralja Petra I. svečan obred posvečenja vode.
lj Vsem trgovskim in privatnim nameščencem! Ker se opaža, da se nekateri trgovci v Ljubljani ne drže osemurnega delavnika ter tako svojim nastavljencein kratijo prosti čas, ne da bi jim zato dali odškodnino poživljamo vse trgovske nastavljeuce, da take ne-dostatke javijo »Zvezi trgovskih nastavijen-cev«, da bomo proti takim trgovcem, kateri nimajo sočutja do svojih uastavljencev, odločno nastopili na merodajnih mestih, da bodo tudi za nje veljale postave ter jih bodo tudi oni morali upoštevati. Merodajne oblasti pa poživljamo, da ukrenejo vse, da "e e nitrat za vselej preprečijo nečuvene razmore, katere vladajo danes pri nekaterih trgovcih. — Zveza trgovskih nastavljonccv in privatnih nameščencev.
lj Soja odbora Prosvete frančiškanske župnije bo danes ob 8. zvečer. Polnoštevilna udeležba nujno potrebna! (k)
lj Zveza trgovskih in privatnih nameščencev priredi čajev večer v nedeljo, dne 23. t. m. ob 7. uri zvečer v prostorih I. delavskega konsumnega društva, Kongresni trg štev. 2. — Vabljeni so vsi člani in članice ter tudi prijatelji naše organizacije. — Odbor.
lj Vodstvo pogrebnega društva Marijine bratovščine naznanja svojim članom ln članicam, da je letni donesek za 1. 1921. določen na 12 K za vsakega člana. Občni zbor društva se vrši drugo nedeljo po sveč-nici, na katerega se vsi člani in članice radi važnosti za nadaljni obstoj društva najvljudneje vabijo. — Odbor.	(k)
lj Dvojni samomor. V torek okoli 11, ure ponoči je začul policijski stražnik, ki je stal v bližini dolenjskega mostu, žensko vpitje. Hitel je na most. Videl in slišal ni ničesar več, pač pa je tam našel okrvavljen ženski muf in dve pismi. Iz teh dveh pisem se da posneti, da sta skočila v Gruberjev prekop oficijal deželne bolnice Anton Adamič in žena železničarja Roza Kleiner. Adamič se je poročil še-le 6. decembra 1920, imel pa je tudi razmerje z Rozo Kleiner, kar je oba privedlo do tega obupnega koraka. Ker je vsled narasle Ljubljanice zatvornica v Gruberjevem prekopu odprta, je voda trupli gotovo odplavila naprej. Adamiča so domači že nekaj dni jpogrešali.
lj Vprašanje bolniške blagajne. Včeraj se je pri deželni vladi pod predsedstvom poverjenika Ribnikarja vršila konferenca, na katero so bili povabljeni zastopniki bolniške blagajne in obrtnikov. Šlo je za to, da se v zmi-siu resolucij obrtnikov odpravijo gotovi nedo-statki pri poslovanju bolniške blagajne. Bolniško blagajno so zastopali g. ravnatelj Ivoc-mur, tajnik dr. žužek, zdravnik dr. Zajec in magister farmacije Šlajpah. Obrtnike so zastopali gg. Francheiti, Meglič in Pollak. Po daljši debati se je ugotovilo, da tudi obrtniki niso zoper centraliziranje bolniške blagajne, pač pa, da zahtevajo, da pridejo tudi oni do vpliva pri vodstvu tega zavoda. Nekateri so zagovarjali stališče, naj se v bolniški blagajni dopusti obrtnikom polovico mest v vodstvu, drugi pa so bjli mnenja, naj se obrtniško zavarovanje loči od delavskega zavarovanja in naj si vsak stan zase po svojih močeh uredi to zadevo. Poverjenik Ribnikar je opozarjal na to, da takih sprememb momeutano ni mogoče izvesti, vsled česar pa bo poverjenišlvo za socialno skrb pospešilo razpis novih volitev za bolniško blagajno, po katerih bi se razmerje med obrtniki in bolniško blagajno uredilo v splošno zadovoljnost.
lj Na Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg št. 3, se začenja pouk v pletenju z bisernicami, katerega se lahko udeležijo žene in dekleta, ki imajo veselje do imenovane tehnike, Učila so zastonj na razpolago.
MafSOTefl^ poroObL
SLOVENSKI SOCIALISTI IN DUNAJSKI KONGRES. LDU Zagreb, 19. jan. (ZNU) Dne 16.
t. m. se je vršila v Zagrebu seja glavnega odbora socialno - demokratske stranke. Udeležili so se je kot zastopniki slovenske sccialnodemokrat.ske stranke Etbin Kristan, Rudolf Golouh in Zvonimir Bernot, nadalje Bukšeg in Kotur iz Zagreba, Ko-rač in Divac iz Belgrada ter Spiro Gojšina iz Sarajeva. Razpravljalo se je o udeležbi slovenske socialnodemokratske stranke na dunajski konferenci. Sprejet je bil Kristanov predlog, da se sestavi paritetna komisija 8 članov, ki bo vodila priprave za ujedinjenjc vseh strank, O tem bo končno sklepal kongres JSDS v marcu. Na dunajski kongres pojdejo le Slovenci, ker so to že sklenili in ker ne smatrajo konferencc kot snovanje nove internacionale. JSDS ne bo poslala svojih zastopnikov na dunajsko konferenco.
RADIKALCI IN PROTIČEVA TAKTIKA.
LDU Zagreb, 19. jan. (ZNU) »Narodno Djelo« poroča iz Belgrada, da je radikalni j klub sklenil na svoii seji, da bo podpiral ak-1 ciio Stftiann PrnI i^a ii	i^lin^o .U o,._
kovo se vrši danes ob 7. uri zvečer v tr- 1 cijo Stojana Proliča v svrho izhoda iz se-
danjega položaja, ako se ne posreči Pašiču, sestaviti močnejše večine. Kljub vsem obstoječim zaprekam pa se ne more govoriti o razkolu v radikalni stranki, kakor so to poročali nekateri listi. Položaj sc bo razbistril, ker sodio, da Protič še ni izrekel zadnje besede, ker je na seji radikalnega kluba bilo na njegovi strani precej članov.
KDAJ BO SPREJETA USTAVA?
LDU Zagreb, 19. jan. (ZNU) »Jutarnji list« poroča iz Belgrada, da se bodo seje konstituante najbrž nadaljevale 26. t. m. Delo v ustavnem odboru bi moglo trajati mesec dni. V parlamentarnih krogih sodijo, da bo debata o ustavi trajala v skupščini pet mesecev.
RADIČEVCI PRIDEJO V KONSTITUANTO.
LDU Zagreb, 19. jan. (ZNU) »Jutarnji list« poroča iz Belgrada, da je dr. Basari-ček izrazil nado, da pridejo poslanci Radi-čeve stranke v Belgrad, ker je večina za suverenost konstituante.
RADIČEVE ZAHTEVE.
LDU Zagreb, 19. jan. (ZNU) »Narodno Djelo« doznava iz Belgrada, da je dr. Ba-sariček izročil vsem parlamentarnim klubom Radičevo pismo, v katerem se zahteva sklicanje hrvatskega sabora in izročitev vlade v Hrvatski Radičevi stranki. Pismo zahteva, da se za tem prično pogajanja o ustavi. Sodijo, da demokrati na to pismo sploh ne bodo odgovorili. Ostali klubi bodo zavzeli stališče napram Radi-čevim zahtevam. Sodijo, da ta Radičeva akcija ne bo olajšala položaja.
PROTIČ OBSODIL VESNIČEVO VLADO.
LDU Zagreb, 19. jan. (ZNU) »Jutarnji list« poroča iz Belgrada, da je v živahni, dolgi seji radikalnega kluba Stojan Protič obsodil vlado dr. Vesniča radi poslovnika in ustavnega načrta, ki ju je predložila. Dr. Vesnič je nato obrazložil svoje postopanje, nakar je govoril Ljuba Jovanovič, ki je zavzel posredovalno stališče med Protičem in ostalimi člani radikalnega kluba.
POSVETOVANJA ZEMLJORADNIKOV.
LDU Belgrad, 19. januarja. (ZNU) Danes se je vršilo posvetovanje izvršilnega odbora zemljoradničke stranke, na katerem to, je razpravljalo o sedanjem položaju.
ZA REŠITEV AVSTRIJE.
Dunaj, 19. jan. Goode, predsednik mednarodne reparacijske komisije na Dunaju, je v »Journal de Debats« izjavil, da se mora Avstriji pomagati, da ne izgine kot država. Edina rešitev je, če se Avstriji dovoli kredit 250 milijonov dolar, j e v. Uporaba tega kredita bi morala stati pod kontrolo kreditirajočih držav. Francija mora prevzeti v tej zadevi iniciativo,
ROCKEFELLER ZA AVSTRIJSKO VSEUČILIŠČE.
LDU Dunaj, 19. jan. (DunKU) Kakor poročajo večerni listi, je ameriški multi-milijonar Rockcfeller daroval za vseučilišča bivše avstroogrske monarhije 100.000 dolarjev, kar znaša nad 70 milijonov avstrijskih kron. Od tega zneska odpade na praško in budimpeštansko vseučilišče po 20.000 dolarjev, ostanek 60.000 dolarjev (nad 40 milijonov avstrijskih kron) pa na dunajsko, graško in insbruško vseučilišče.
KUGA NA POLJSKEM.
LDU Berlin, 19. jan. (Wolff.) Poročila o razširanju kuge in nalezljivih bolezni na Poljskem se vedno bolj množe. Tako sta se pojavila v Torunju kolera in pegavi le-gar. V Bydgoštu so ukrenili vse potrebno, da se kuga ne zanese tja.
BORZA.
LDU Zagreb, 19 jan. Devize: Berlin 224—2.30, Italija 516—520, London 547 do 552, Newyork 0—148, Pariz 915—925, Praga 182—185, Švica 0—2325, Dunaj 19.50 do 20. — Valute: dolarji 146.75—147, avstrijske krone 20—22, francoski franki 900 do 910, napoleondor 480—484, nemške marke 218—223, romunski leji 198—200, italijanske lire 508—512, bolgarski levi 150—0, češkoslovaške krone 168—0,
VesfnSk S. S„ Z.
Režiserski tečaj Zveze dramatičnih
odsekov. SKSZ. priredi v mesecu februarju dvodnevni režiserski tečaj za režiserje naših dramatičnih odsekov. Ker zveza ne ve, kdaj bi našim društvom bolj prijalo, ali ob koncu tedna ali ob začetku, in da se ugotovi število udeležencev, prosimo, da sc vsaj do 6. februarja t. 1. tajništvu SKSZ. javi, kdor se hoče tečaja vdeležiti ter v dopisu navede, ali želi, da se tečaj vrši 18. in 19. febr. z zaključno predstavo 20. febr., ali pa po občnem zboru SKSZ., ki jc 21. februarja dopoldne. Odločilo bo višje število oddanih prijav za eno ali drugo. Podrobnejše glede stroškov itd. se še objavi.
Občni zbor Slov. kršč. socij. zveze se vrši 21. februarja t. 1. dopoldne v Ljudskem domu v Ljubljani. Vsa naša društva se že danes n« to opozarjajo, da lahko pripravijo
predloge in nasvete. Društva naj imajo za pripravo za občni zbor SKSZ. posebno sejo. Pravico glasovanja na občnem zboru SKSZ. ima pooblaščeni delegat društva, debate se lahko vdeleži vsak član naših društev.
©rSovskž vesfinik.
Orlovska akademija v Kranju, ki se je vršila v nedeljo, dne Iti. t. m., je pokazala, da se dviga Orel v močnem poletu tam v gorenjski metropoli, v mestu ,kjer je živela večina prebivalcev v predsodkih napram orlovski organizaciji. Akademija je tem ljudem pokazala smotreno telovadno in izobraževalno delo v kranjskem orlovskem odseku. V krasilo ozaljšani dvorani Ljudskega doma se je zbralo številno občinstvo, med njimi veliko meščanov, ki jih do sedaj še nismo videli pri orlovskih prireditvah. Po kratkem nav-dušujočem nagovoru odsekovega predsednika so se vrstili člani in članice e svojimi vajami, izmed katerih so najbolje ugajale vsled preciznega izvajanja članske simboličue vaje »Mi smo Orli«, ki so se morale ponavljati ter proste vaje' članic, pri katerih smo žal pogrešali petja. Naraščaj, (ljudskošolski m dijaški) je proizvajal lastne vaje, posebno se je odlikoval dijaški naraščaj s skupinskimi vajami. Večer sta izpolnili 2 deklamaciji Preglova »Bog živi«, prirejeni nalašč za ta večer; želimo, da ti dve deklamaciji postaneta tudi last drugih odsekov ter jih priobči naše orlovsko glasilo. Po končanem telovadnem sporedu je Zvezni predsednik izvršil slovesen sprejem ter bodril brate k delu in zvestobi do orlovskih načel.
Dijaški vesfnik.
d Ustanovni občni zbor jugoslov. kat. akad. društva »Zarja« v Ljubljani se bo vršil v soboto 22. t. m. ob 20. uri v bivši zbornici na univerzi. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika pripravljalnega odbora« 2. Referat g. starešine dr. Rožiča o počet-ku in delovanju graške »Zarje«. 3. Sprejem' novih članov. 4. Voitve odbora za letni semester 1920/21, 5. Slučajnosti. — Vsi gg. starešine, tov. »Daničarji« in bogoslovci so najvljudneje vabljeni. — Pripravljalni odbor.
d Socialni odsek S, O. ima danes ofc!
7. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni sestanek, h kateremu so vabljeni vsi člani organizacije in akademiki,
d Izredni občni zbor »Akademskega Orla« se vrši v petek, 21. t, m., v čitalnici Jugoslovanske tiskarne ob J8. uri zvečor. Vsi tov. Daničarji in Zatjani "vabljeni! — Predsednik.
Sš&ine priredftus In objave.
Orkestralno društvo »Glasbene Matice« ima redni občni zbor v dvorani Filhar-moničnega društva v soboto, dne 22. t, m, ob 6. uri zvečer; dnevni red: poročilo načelnika, sprememba pravil, poročilo tajnika in blagajnika, volitev odbora, slučajnosti.
Društvo jugoslovanskih poštnih uslužbencev v Mariboru vabi člane in prijatelje zabave ua svoj plesni venček dne 1. februarja ob 20. url v Oficirskem domu (Kasino). Obleka promenadna. Svira vojaška godba, (k)
Izre lni občni zbor Goriške podružnice SPD z dnevnim redom »razid društva« se vrši 28. t. m, ob pol 21. uri v klubovi sobi kavarne »Zvezda«,
pr »Pevska zveza« se od svoje ustanovitve dalje sestaja v odborovih sejah, ki se ponajveč vrše vsak teden. Organizacija se počasi, pa v vedno večjem obsegu, izpopolnjuje. Priglašenih je doslej nad 70 zborov; iz raznih krajev so došle deloma dokaj zajemljive preglednice, ki kažejo, da se zbori marljivo gibljejo. — Vi zadnji seji se je določila cbli-a in vsebina
1. številke zveznega glasila, ki bo prineslo dve umetni pesmi, eno za mešani, eno za moški zbor, ostali prostor bodo zavzemale narodne pesmi. Vse skladbe bodo tako lahke, da jih bo zmogel vsak zbor, pa bodo kljub lahkoti v umetniškem oziru neoporečne. Poleg skladeb bo glasilo prineslo članke, razna poročila in drobne vesti. Vsi glasbeni krogi bodo z veseljem pozdravili pregled vseh narodnih pesmi, ki so bile v katerikoli obliki doslej tiskane^ — Zbori, ki nam še niso poslali izpolnje-r nih preglednic, naj to čim prej nare-dc. Prav tako prosimo vse zbore, ki se doslej niso prijavili, naj nam prijave čimprej pošljejo; potrebno jc to zaradi občnega zbora Pevske zveze, ki sc bo vršil 31. januarja t. 1. Spored je po bistvu že določen. Ko se ugotovc podrobnosti, se objavi v listih.
pr Silvin Sardenko, »Mati svetega veselja«. Skrivnost vstajenja v 5 dra-matskih slikah. Cena 8 K, vez. 14 K. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
pr K s a v e r Meško, Mati. Dra-matska slika v treh dejanjih. Cena 20 K. Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
T^ršsftika In šport.
Slovensko Planinsko Društvo je izdalo zaključno številko »Planinskega Vestnika« za leto 1914. Razposlalo je to številko članom, od katerih pričakuje, da jo bodo obdržali. Plačati je za to številko po 10 K. Kdor te številke ne sprejme in ne plača, naj jo takoj vrne, ker se sicer smatra za sprejeto. — Od sedaj naprej bo Planinski Vestnik redno izhajal vsak mesec in prva letošnja številka izide še ta mesec. »Planinski Vestnik« je treba naročiti in zato se naj naročniki nemudoma javijo in naročnino plačajo v društveni pisarni Slov. Plan. Društva, Kralja Petra trg št. 2. Naročnina novega »Planinskega Vestnika« znaša za letos 70 K.
Spored sankaške tekme za prvenstvo Jugoslavije in Slovenije v Bohinju dne 13. februarja 1921. I. Tekma seniorjev za prvenstvo Jugoslavije in prvenstvo Slovenije. Enosedež-na: Dvakrat po 1000 m. Udeležba je dovoljena le nad 18 let starini sankačem, ki so Jugoslovani in ki so si že pridobili kako nagrado. Prvi dobi naslov: »Prvak Jugoslavije« za leto 1921, drugi »Prvak Slovenije za 1. 1921«. Ako je prvi Slovenec, si pribori naslov »Prvak Jugoslavije in Slovenije za 1. 1921«. Tekmuje se le v slučaju, ako se prijavi vsaj 5 tekmovalcev. Prijavnina Din. 10, 3 diplome in 1 častni znak. Prvi start točno ob 10. uri. Drugi start pol ure po končani tekmi na dvosedežnih sankah in sicer v obratnem redu.
Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani naznanja, da se vrši redni letni občni zbor v nedeljo, dne 23. t. m. ob 9. uri V »Prešernovi« sobi restavracije Novi svet.
KatollSkl vestnik.
Verski mir.
V versko tako mešani državi kakor je Jugoslavija, se more razmerje med kato-ličanstvom in pravoslavjem pravilno urediti le na podlagi medsebojnega spoštovanja in tolerance. Prijazno vzajemno občevanje in spoznavanje bo polagoma odstranilo vsaj nekatere predsodke ter pripravljalo tla za boljše vzajemno razumevanje. Ako bomo storili svojo dolžnost, potem naše sobivanje s pravoslavnimi v isti državi ne bo brez koristi za krščanstvo. Kdaj m v kaki obliki se bo to vprašanje končno rešilo, to prepuščamo božji previdnosti, Na verskem polju odločujejo poleg človeškega dela in modrovanja še višje nadzem-ske sile. To je bilo v bistvu stališče pokojnega škofa Mahniča, to je stališče katoliškega episkopata in, kolikor moremo vedeti, tudi stališče srbskega episkopata.
Na temelju dveletnega izkustva lahko trdimo, da srbska cerkev sama ne kaže posebne agresivnosti proti jugoslovanskim katoličanom in zanjo v svoji težki krizi ni sposobna. Nevarnost nam ne preti od pra-voslavja kot takega, ampak od kulturno-bojnih razdiralnih elementov, ki bi radi vladali Jugoslavijo brez ljudstva in proti
ljudstvu. A ti kulturnobojni razdiralci Jugoslavije so končno pravoslavju prav tako nevarni kakor katoličanstvu.
Iz srbskih cerkvenih listov lahko razberemo, da srbska cerkev kot taka noče pričeti boja proti katoličanstvu. Večkrat čitamo v njih poedine neugodne opazke, a protikatoliških člankov ne prinašajo. Edini cerkveni list, ki je prinašal protika-toliške članke, je bil novoustanovljeni uradni »Glasnik srpske patriarhije«. V drugi polovici lanskega leta je prinesel štiri članke s protikatoliško tendenco, ki so zabeleženi v kroniki slovenskega »Bogoslovnega Vestnika«. Enega izmed teh člankov je v prevodu objavil »Slovenski Narod«. To je bil članek o slovenski orlovski in sploh katoliški organizaciji. Mirno smo gledali, kakšen bo konec te čudne bojevi-tosti. Nismo si mogli misliti, da bi srbski škofje odobravali tako isanje svojega glasila. In res, v zadnji lanski številki »Glasnika« urednik prof. A. M. Popovič, ki je pisal dotična članka, z neko užaljenostjo javlja, da ga je patriarška sinoda »razrešila « uredništva. Ne vemo, kak§ni so bili razlogi. Cerkvenopolitični »Vesnik« piše, da je Popovič odstavljen od uredništva zato, ker je prišel v konflikt z ministrom ver in z nekaterimi škofi. Ker je bil bivši urednik »Glasnika« v očitnem in ostrem konfliktu z »Vesnikom« in po svojem stališču tudi v nasprotju z listom »Srpska crkva«, zato smemo upati, da srbski cerkveni listi ne bodo več prinašali tako bojevitih protikatoliških člankov.
Kriza v srpski cerkvi je, kakor poroča naš »Bogoslovni vestnik«, tako resna, borba med srbskim episkopatom in sve-čenstvom tako ostra, da bo imela srbska cerkev še dolgo dosti dela s težkimi notranjimi vprašanji. V novih razmerah jo čakajo še novi boji. Hrvatski reformisti so sicer snubili srbsko cerkev in ji delali globoke poklone, A razpoloženje med hrvatskim narodom je tako, da si bodo hrvatski reformisti v naprej dobro premislili, preden se bodo vezali s srbskim pravoslavjem.
Lahko 'torej trdimo, da v Jugoslaviji ni resnega boja med katoličanstvom in pravoslavjem, A vsled kratkovidnosti vodilnih političnih krogov se razvner.ajo plemenska nasprotja, ki lahko postanejo nevarna za državo, V političnem plemenskem boju se gotovo izrabljajo tudi verske razlike, a odločilni razlogi nesoglasja nikakor niso verski.
Žalostno pa je, da avstrijski nemški katoličani vsled tradicionalnega nerazumevanja naših razmer ne prenehajo z napadi na jugoslovanske katoliške škofe. V tem se posebno odlikuje ponemčeni Slovenec profesor dr, Hudal, ki v listu »Das neue Reich« igra vlogo nadzornika nad jugoslovanskimi katoličani, posebno nad škofi. Kar si on dovoljuje, presega meje dovoljene kritike. Največkrat napada ljubljanskega knezoškofa Jegliča. Jako čudna vloga za profesorja bogoslovja! Čudimo se toliki
nevednosti in predrznosti! Jugoslovanski katoličani si bodo svoje cerkvene razmere uredili sami brez tako vsiljivega nemškega jerobstva. Mi dobro vemo, da smo glede našega stališča do pravoslavja v popolnem soglasju z onimi, ki imajo edino pravico nas nadzorovati. Jugoslovanski katoličani ne bodo kalili verskega miru. A vedno bodo pripravljeni braniti svoje svetinje in svojo posest.
Pogrešena gospodarska politika.
Na sestanku zaupnikov SLS v Kamniku je 18. t. m. urednik Smodej v svojem poročilu o političnem položaju razpravljal tudi o gospodarski politiki v naši državi. Ostro je obsodil breznačelno, iz ene napake v drugo padajočo finančno in trgovinsko politiko, ki se je vodila dosedaj v naši državi. Kljub vsem posredovanjem slovenskih poslancev se osrednja vlada ni prav nič ozirala na industrijo v Sloveniji in posledice tega so, da bodo razne tovarne morale ustaviti svoj obrat, ako se osrednja vlada v zadnjem trenutku ne zave svojih grehov. Tovarna na Jesenicah in cinkarna v Celju sta vsled nerazumevanja vlade na tem, da odpustita velik del delavstva, oziroma ustavita obrat. Vlada se bori proti boljševizmu, pa ga sama ustvarja. Delavstvo, ki je brez dela. je veliko breme za državo, ki ume svojo socialno nalogo, in opravičeno j nT: vrste nezadovoljnih državljanov.
Slučaj v Kropi je jasen dokaz, kako vlada zanemarja domačo obrt. Zreblji za tračnice leže tam nakopičeni, veliko delavcev je vsled tega brezposelnih, gospodarsko- finančni komite ministrov je pa odredil, da se dovoljuje uvoz tega blaga brez plačila carine, če je uvažajo industrijci. Po drugi strani pa je odmerjena carina na prah za barve, ki se izdeluje v celjski cinkarni, J2 K na 1 kg, dasi je cena tega izdelka na svetovnem trgu 7 do 8 K na kilogram.
Velik del naših državljanov živi od vinogradništva; generalna direkcija carin je pa 29. novembra m. 1. razširila dovoljenje za uvoz vina z dalmatinskih otokov na vse pokrajine ob Jadranu, zasedene po Italijanih. Naša javnost se je že bavila z vprašanjem uvoza italijanskega vina v trgovinski pogodbi, ki jo bo sklenila država z Italijo. Se bo vlada ozirala na upravičene zahteve vinogradnikov?
Koliko je bilo pritožb radi autodelavnice in železniške delavnice, ki jih je pokrajinska vlada uredila, osrednja vlada pa po vojaški upravi takorekoč uničila! Vsaka beseda v tem oziru je bila bob ob steno. Slovenska javnost se opravičeno vprašuje, ali ima osrednja vlada za našo, za celo Jugoslavijo prevažno industrijo res tako malo razumevanja ali pa jo namenoma hoče uničiti? Ce prvo odgovarja dejstvu, potem se moramo vprašati, kaj je delalo poverjeništvo v Ljubljani, če pa drugo, se postopanje osrednje vlade samoposebi obsoja.
Je-li potemtakem čuda, da postajajo glasovi po avtonomiji v Sloveniji čimdalje močnejši, ko vidijo to brezbrižnost in malomar-
nost centralne vlade skoro na vseh poljih! Ob taki gospodarski politiki se ni čuditi, da je naša trgovinska bilanca tako pasivna in brez potrebe pritiska našo valuto.
...
g Mariborski sejem v soboto, 15. januarja je bil radi slabega vremena bolj mrtev in slabo obiskan. Špeharjev je bilo na trgu s 30 vozovi in okoli 200 zaklanimi prašiči. Cena špe-hu do ili. ure 42—50 K 1 kg, od 11. do 3. ure 38—44 K, meso 30—32 kron. Krompirja je lji-lo samo štiri vozove. Cena merici 17 K, l'kg 2.20 K. Izmed žita je bilo le nekaj vreč koruze, ki so jo prodajali po 4—5 K liter. Perot-nine ni bilo skoro nič. Vsi drugi predmeti so imeli približno isto ceno kot prejšnjo soboto.
g Borzna poročila. LDU Curih, 18. jan. (ČTU) Devize: Berlin 10.65, Holandija 211.60, Newyork 639, London 24.13, Pariz 40.40, Milan 22.35, Bruselj 42 40, Kodanj 115, Stockholm 137, Kristijanija 113.50, Madrid 85, Buenos Aires 223.50, Praga 8.30, Varšava 1.10, Zagreb 4.10, Budimpešta 0.75, Bukarešta 8.45, Dunaj 1.15, avstrijske žigosane krone 0.95. — LDU Dunaj, 18. januarja, (ČTU) Devize: Zagreb' 521.75—525.75, Berlin 1367—1373, Budimpešta 137-139, Bukarešta 1022.50-1032.50, London 3050—3070, Milan-Trst 2765-2785, Pariz 5080—5120, Praga 1015—1021, Sofija 965—975, Varšava - Krakov 89.45—91.45, Curih 12.425—12.475, Newyork 791—795, \msterdam 266.50—267.50. Valute: Novi jugoslovanski dinarji 2074—2094, francoski franki 5060—5100, švicarski franki 12.400 do 12.450, češkoslovaške krone 1015-1021, mažarske krone 137.25—139.25, rumunski leji 1017.50—1027.50, bolgarski levi 952.50 do 962.50, italijanske lire 2754—2765, nemške marke 1365—1371, poljske marke 95—97, angleški funti 3035—30S5, carski rublji 337—343, dolarji 780.50—784.50 — LDU Praga, 18. jan. (ČTU) Devize: Amsterdam 2513.50, Belgrad 217, Berlin 123.25, Bukarešta 101.50, Sofija 96.50, Curih 1208.50, Milan 275, Pariz 483, London 297, Newyork 78, Dunaj 9.55, Zagreb 53.50, Varšava 8.37i/2, Budimpešta 13. Valute: Novi jugoslovanski dinarji 208, nemške narke 123.25, rumunski leji 101.50, bolgarski levi 92.25, švicarski franki 1203.50, italijanske lire 272, francoski franki 485, angleški funti295, ameriški dolarji 77, avstrijske žigosane krone 9.55, poljske marke 7.3714.
Meteorologično poročilo.
Ljubljana 306 m n. m. viš.
Cas opazovanja	Barometer v mm	Termometer v 0	fsibrom diferenca v C	Nebo, vetrovi	Padavine v mm
18../1. 21 h	7291	3-5	1-1	Obl. j. Z.	
19/1. 7 h	726-4	1-4	1-7	obl. j.	-
19./1. 14 h	727-8	4-5	07	obl. i- v.	
Za dvakratno objavo v tednu se računa 8 kron.)
» f ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25« Verbajs A* Linhartova ulica 4.
FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6,
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«. L Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (TeL 366.)
KLEPARJI Korn T„ Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. uL 13.
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo,
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6,
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska uL 8 in 7.
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11.
TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11.
SLIKE ZA LEGITIMACIJE. Hibšer Hugon, fotograf, Valvazor jev trg 7, naspr. Križ. cerkve.
SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (TeL 366.) Uher F« & A., Selenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z DEŽN. EN SOLNČN. Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wolfova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg št. 20.
(Za dvakratno objavo v tednu sa računa 8 kron.)
TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«,
Valvazorjev trg št, 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta 21',
ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17.
ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT.
Schuster Anton, Stritarjeva uL 7<
Cln7lfinia katera bi znala nekoliko JIUlIUUJU, nemško in bi hotela odpravljati vsa dela v hiši krčme in deloma tudi na polju; naj se svrho dogovorov zglasi pri Zdravita Sv. Florljana nI. 6.	Prn°odvaase HflinsKa toaletna mizica s tremi zrcali po ugodni ceni. Poizve se Študentovska ulica 13 I. desno.
	Ifnl vajpnpp želi nastopiti h kroja-(VU1 Vujuilbt škemu mojstru deček star 14 let. Ana Pezdlr, Vuanje gorice 23, Brezovica.
HiJfl pripravna za trgovino, se proda. HlaD, Ljubljana, Florljanska nltca 10. Naslov pove uprava lista pod št. 205.	
	Išče se nova ali pa dobro ohranjena mostna temnica (zz Tdt zt upravo lista pod šifro Tehtnica 203.
Harotajte ,Slovenca4!	
flcUrhnik z delavno družino z nekaj UjnllJIlIn premoženja za večje posestvo na Dolenjskem se sprejme. Plača 60% pridelka. Naalov v upravi lista pod št. 175.	PrOlla se kOOj, sposoben ^a lahko iu težko vožnjo. J. Zorman Sp. Šiška Ul.
	Vodovodne cevi L v velikih in tudi najmanjših množinah, po prav nizkih cenah J. Razboršek, Šmartno pri Litiji.
Spr8ere Korespondem venski, srbohrvatski in nemški jezik za večje industriisko podjetje. Obširne ponudbe z plačilnimi pogoji pošiljajo naj se na upravništvo tega lista pod »Korespondent« 180.	
	Pianino Kupim iZ0--.»S sPianlno« na upravo „Slovenca".
Kupujem
krnmnir zdrav> vsak0
nI UllljJlI množino, postavljen v vagon. Ponudbe pod »Irgovec« na upravništvo Slovenca.
!0.
8a
Prejeli smo veliko množino 12 V20/o črnega, dalmatinske-vlna letnik 1920. katerega razprodamo po zelo nizki ceni. Objednem opozarjamo naše cenjene odjemalce na našo veliko zalogo pristnih dolenjskih, štajerskih in hrvaških vin. Za pristnost jamčimo.
Virska klet Gos^o&m^e zveze v Sp. $!&ki.
Pralni siroi za perilo,
uim izvijačem iz kaučuka in likalom, (gnonm), še novi predvojni izdelki, prodam za 500 kron. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 208.
Zahvala.
Vsim, ki so obiskali v težki bolezni našo nepozabno mamico in soprogo
zlasti gosp. dr. Groyor-u za njegov požrtvovalni trud in skrb, p, n. sestram Klizabc-tišča, za ljubeznivo in dobrosrčno postrežbo pokojnici, dalje vsim Čast. spremljevalcem na njeni zadnji poti, ter darovalcem vencev izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Ljubljana, 14. jan. 1021.
Globoko žalujočo rodbine:
Ydman, Kosin, Vok m Ravhekar.
LeHarna ? MM
odda večjo partijo ribjega, ricinovega in terpentinovecja olja, kafre, etra, glicerina in raznih drugih specialitet po ugodnih cenah.
MILKA mi. šivilja
mostu nasproti živinskega trga, ab-solventinja obrtne šole za šivilje. — Izdeluje vsakovrstne obleke za ženske in deklice po novejšem kroju. Izdeluje perilo za ženske in moške. Cene nizke, delo solidno in toinol
AGENCIJA IN KOMISIJA IMPORT — EXPORT
E. ROESSHANN
GRAZ — RAGAIITZ
Posredovanje kupčijsklh zve* s prvovrstnimi tvrdkamt vseh strok. Uvoz v Avstrijo, izvoz v Jugoslavijo. Brzo izvrševanje naročil. Iščem blago za uvoz v Avstrijo.
PožatlSa od 15. §anuara uspostavlja se direktna pruga
porohrods iz Morseiile i M i sirarni 2 puio miesetno,
upozoravaju se trgovci, da se za prevoze iz Marseiile obrate na firmu iLucJsn Redrigues, Kme Suffren 2 u HlarssHlz, a za prevoze iz Jugoslavije za Marseiile i Barcelonu na Agenturu BHRHZ S KIISKO, Bubrnonik.
TVORNICfl KEKSOV, PREPECENCEV, OBLflTOV IN VEFELJNOV
IM 0RUG
priporoča svoje ROGflSKJ\ SLATINA fine izdelke.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik Mihael Moškcrc v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.