Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 j GLAS RODA Eist slovenskih: delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily in | the United States. 5 Issued everyday except Sundays g and legal Holidays. 75,030 Readers. asBi CTLErON: CQRTLANPT 1871. NO. 157. — ŠTEV. 157. Entered as Second Class Matter, September 11, 1903, at the Poet Office at Mew York, N. Y, vtder the Act of Congress of Mareh S. 187». TELEFON: C02TLANDT 287«. NEW YORK, SATURDAY, JULY, 5, 1S24. — SOBOTA, 5. JULIJA, 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. NAMEN LONDONSKE KONFERENCE Cilj konference, ki se bo pričela v Londonu je, da bi se Evropa čimprej pomirila. — Povabilo angleškega ministrskega predsednika MacDonalda bo vsebovalo štiri točke, kojih ena bo naperjena proti reparacijski komisiji. — Stališče pristašev prejšnjega francoskega ministrskega predsednika. Poroča Arno Dosch-Fleurot. " Pari2, Francija, 4. julija. — Londonska konferenca, ki se bo pričela dne 16. julija, bo skušala naglo pomiriti Evropo na temelju programa, ki je bil tukaj neoficijelno objavljen. Angleški ministrski predsednik MacDonald ni še razposlal oficijelnega povabila, vendar pa je znano, da bo vsebovalo štiri glavne točke. Prvič morajo vsi sprejeti poročilo izvedencev brez vsakih reservacij. Drugič bo določila konferenca datum za uveljavlje-iije načrta. Tretjič bo določila konferenca datum za izpraznenje Knhra. Četrtič se bodo zavezniki dogovorili, da ne bodo uporabili sankcij v slučaju, da bi Nemčija ne hotela plačevati, raz ven če bi smatralo to za potrebno novo zastopstvo, ki pa bi ne bilo reparacijska komisija. Splošno se pričakuje, da bo to novo zastopstvo ali Liga narodov, ali pa liaaško razsodišče. To je ustvarilo precej presenečenja, ker pomen j a to pristrižen je proti repa-racij«ke komisije, katero obvladujejo Francozi. Pristaši prejšnjega ministrskega predsednika Fnrii-i*areja j2o pripravljeni boriti se glede te zadeve ter izjavljajo, da bodo dobili v parlamentu tako veliko večino, da bodo mogli ovirati ministrskega predsednika Herriota v Londonu. Znano je tukaj, da skušajo Angleži uničiti reparacijsko komisijo, ki nudi Franciji priliko določati, če bo zadostila Nemčija* svojim obveznostim. Nadaljni dvom, ki je bil vzbujen, se tiče protokola, ki bo mogoče podpisan v Loricfoiiu in ki bi stopil na mesto številnih odločil versaillske mirovne pogodbe Priznava da pomenja to nov dogovor, ker je že načrt izvedencev izven pogodbe. Herriot >se ni hotel dosedaj izraziti niti v tem, niti v onem zmislu. Ve pa dobro, da se bo pojavila doma politična opozicija, če bi se odpovedal pravici, da prisili Nemčijo k plačevanju svojih mirovinh obveznosti. London, Anglija, 4. julija. — Francoska, belgijska in italijanska vlada so se dogovorile z angleško, da naj bo generalni zastopnik reparacijske komisije, kakorhit-]'o bo uveljavljen načrt izvedencev, ena in ista oseba kot načelnik takozvane "Transfer komisije". Mož. ki bo izvoljen za to mesto, bo diktator glede vojne odškodnine. Glasi se, da bo ta "diktator" najbrž Amerikanec. Washington, D. C., 4. julija. Včeraj zvečer se je vršila v Beli hiši konferenca, koje predmet je bilo Dawe-sovo poročilo in poleg tega še razmere, ki prevladujejo v Nemčiji. Te konference so se udeležili predsednik Coo-lidge, državni tajnik Hughes, poslanik Houghton in general Charles Dawes. Ničesar se ni objavilo glede izida teh posvetovanj. Poslanik Houghton je dal pozneje izraza svojemu mnenju, da nudi Dawesovo poročilo edino možnost eko-namske rekonštdukcije Nemčije. Glasi se, da se je na konferenci razpravljalo podrobno o sedanjem gospodarskem položaju Nemčije hi general Dawes je razpravljal o načrtu izvedencev ter najbrž stavil par predlogov, kako bi se najlažje uveljavilo ta načrt. Berlin, Nemčija, 4. julija. — Kancelar Marx in minister za zunanje zadeve Stresemann, sta pojasnila danes ministrskim predsednikom nemških zveznih držav, ki so zbrani tukaj, ^ia se posvetujejo glede Dawesovega poročila, natančni status pogajanj ter pozvala navzoče, naj sprejmejo ter odobre poročilo. _ ŠEST MESECEV PIJANEMU SVETOVNI POŠTNI KONGRES AVTOMOBILISTU. V STOCKHOLMU. BIVŠI PREDSEDNIK KITAJSKE Stockholm, Švedska, 4. julija. Tretiton, N. J., 4. julija. — Tukaj se je začel mednarodni Harry Gamulski iz tu/kajšnjega poštni kongres, katerega se ude-kraja je bil obsojen na šest me- ležuje nad 400 delegatov, seeev ježe, ker je vozil pijan Kongres je svečano otvoril svojim avtomobilom. Ni dolgo kralj Gustav. Proti večeru je potega, ko je odsedel Gamulski tri- vabil kralj delegate v svojo pala^ deset dni v ječi radi istega pre- £0 kjer jih je pogostil, stopka. ITALIJANI USTRELILI SRB SKEOA CAlUCNABJA. LITVTNOV SE POGAJA S PAPEŽEVIM NUNCIJEM. Berlin, Nemčija, 4. julija. — Načelnik ruskih sovjetskih od-Belgrad, Jugoslavija, 4. julija, poslancev v inozemstvu, Makshn Italijani tto ustrelili srbskega ca- Litvinov, se je posvetoval s pa. risarskega stražnika na laško-ju-. peškim nuncijem Evgenom Pa-gosrlovanski meji- Ko se je to zgo-j cellijem. Razgovarjala sta se o od-dilo, so Italijani zaceli streljati nosa jih med Vattikanom in bolj-ter nevarno ranili tri civiliste, J ševiško vlado. Slika nam predora bivšega predsednika- Kitajske, Lijunghunga in njegovo ženo. Oba sta si poiskala zavetja na Japonskem. POROČNIK MAUGHAN ZOPET V NEW Y0RKU Poročnik Maughan, ki je preletel celo Ameriko, od New Yor-ka do San Francisca od jutranje zore do mraka, se je vrnil v New York. Mitchell Field, L. I., 4. julija. Poročnik Russell Maughan je bil danes zjutraj zopet na Mitchell letalnem polju, po znamenitem poletu od zore do mraka preko celega kontinenta. Sprejet je bil od majhne, a izvanredno navdušene ljudske množice. Yes obžgan od solnca se je spustil na tla v bližini lastne lope in v istem aeroplanu. s katerim je vprizoril epokalno potovanje. Pozdravili so «ra major Ilenslev. poveljnik letalnega polja ter številni nadaljni avijatiki in častniki. Poročnik Maughan je izjavil, da je bilo vreme izvanredno u-godno za povratni polet. — Nameraval sem se ustaviti v "Washington*!, da pozdravim vojenga tajnika, — je rekel. — a sem dobil povelja, naj krenem takoj proti New Yorku. Potoval sem celi dan. ne da bi kaj jedel ter priznam, da sem lačen. V spremstvu majorja Hensley in drugih častnikov je odšel nato v častniški klub. Maughan je izjavil, da je prepotoval zadnji oddelek povratnega potovanja, na razdaljo 570 milj, iz Daytona, na Mitchel Field, v štirih urah in šestih miutah. POSLANIŠKI SVET NE OBETA DOSTI Poslaniški svet je enostavno ignoriraj nemško željo, da bi bila vojaška kontrola čimprej končana. Nemški nacijondci proti vstopu v Ligo. ČRNEC OBSTRELIL DVA POLICISTA. Berlin, Nemčija. 4. julija. — "Petit Parisien" j'.' olrjuvii članek. v katerem pravi, da Nemčija obotavlja in da noči L-ool-ijcivati svojih dolžnosti, Latere ji nalagajo Dawesora priporoma. Nemška vlada je na «;!r::iok ofi-eijelno odgovorila. Izjavil i ji-, <1 a je od prvega pm-etka j-c io današnjega dne skušala ukrojit, vsa-I:" želji zaveznikov. ( > se ji ni to v vseh ozirili in vedno ;»osrerilo, nno nikakor njena krivda. Poslaniški svet je Nemčiji marsikaj o».',jubil, niti z beselo pa ni o?ne-ir\ kdaj bo konec vojaške kon~ 4roIe v Nemčiji. To vprašanje je pa za Nemčijo rstkakor bistvene važnosti. Nemški naeijonaliei ollof-no proti temu, da bi Nemčija vstopila v Ligo narodov. Domnevajo. da bi se v tem slučaju Nemčija obvezala zadostiti vsem določbam versaillske mirovne pogodbe. Pai*Iz, Francija, 4. julija. — Poslaniški svet je odgovoril na noto nemške vlade glede nicdza-veznLške vojaške kontrole, ki bo stopila dne 20. julija v veljavo. ROŽE IZ CALIFORNUE V DVEH DNEH V BELI HIŠI. Trenton, N. J., 4. julija. — Policista. Parkinson in Coonev staj bila obstreljenna in težko ran je-i na tekom boja z revolverji, v katerem je bil ustreljen neki črnec. Bitka se je vnela, ko sta oba policista pozvala skupino črncev na Union Street, naj se razide. Parkinson "je bil ustreljen v glavo in nadaljne krojrla ga je zadela v nogo. Policist Coonev je dobil kroglo v spodnje telo. Policista sta izjavila, da je pričel zamorec streljati nanju, ko sta se obrnila ter hotela oditi. Vrni-la sta ogenj ter ustrelila nekega neidentificiranega črnca. Washington, D. C.. 4. julija. Rože, ki so pred dvemi dnevi cvetele v Californiji. kras«* dane* Belo hišo in dom Mrs Florence Harding, vdove zamrlega predsednika. Cvetke so bile poslane z zračno pošto iz San Francisca v New York in od tam z vlakom v zvezno glavno mesto. MCJAXX, NAROČAJTE SE Hi 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V SOiUURJB DRŽAVAH. ITALIJANSKO ČASOPISJE OBSOJA MUSSOUNUA. Rim, Italija. 4. julija. — Opozicijsko časopisje izjavlja, da je imenovanje novih ministrskih podtajnikov neveljavno, ker je bilo izvršeno na lastno roko, brez odobrenja kabineta. Obenem trdi. da pomenja to slabo za parlamentarno vlado, ker se Mussolini oči vidno ne briga na lekcijo, katero je dobil ob priliki odvedenja in umora socialističnega poslanca Matteotti-ja. NOREC JE USTRELIL ŽENO IN SAMEGA SEBE Žena bo najbrž umrla, a mož najbrž okreval. — Štirje otroci bodo trpeli vsled tega nepremišljenega dejanja. V St. Catherine bolnici v Brooklyn« . leži ponorel človek, ki je oddal tri strele na svojo ženo in zdravniki pravijo, da bo okreval. Njegova žena pa bo najbrž umrla. Mož, neki Hugh Hickev, je dospel domov, ko je žena pripravljala večerjo. Zakonski par ima štiri otroke, a noben teh ni bil doma ob dotičuem času. Mrs. Hickev se je ozrla, ko je vstopil mož ter videla pred seboj žrelo revolverja. Zakričala je ter se hotela skriti pod mizo. Trikrat je ustrelil mož. Ena krogla je zadela ženo v leva prša. Dvignila je roki na obraz, kot da se hoče zavaft»vati na ta način. Dve nadaljni krogli sta prodrli njeni roki. Mož je nato obrnil orožje proti samemu sebi. Detektiv William Dempsey, ki je šel slučajno mimo hiše, je čul strele ter pohitel noter. Našel je Mrs. Hickey, ki se je plazila po tleh v poskusu, da dospe do kil* hinjskih vrat. Hickey sam je ležal nezavesten pod mizo, z revolverjem ob svoji strani. Mrs. Hickev je takoj obvestila detektiva o celem dogodku. Rekla je. da je že padla na tla, ko je njen mož obrnil orožje proti samemu sebi. Izpovedala je rifeda-tje. da ji jc neki zdravnik že par mesecev poprej svetoval, naj spravi . svojega moža v kak za-, vod. ker je zapazil, da izgublja! razum. Hickev je krošnjar ter je bil na delu celi dan. Sosedje so izjavili, da je bil skrajno potrt, ko je stopil v hišo. Njegova žena. stara dva in štirideset let, se ni ozrla nanj. ko je vstopil, pač pa nadaljevala s svojim delom. Dr. MeGowen v St. Catherine bolnici je rekel, da bo Hickey sam najbrž okreval, da pa je stanje Mrs. Hickev skrajno kritično. Mrs. Hickey ni obvestila policijo o nikakem posebnem vzroku duševnega stanja moža. vendar pa pc domneva, da so bile njegove kupčije slabe in da se mu je radite;ra omračil ura. EDINI UNUK EBERTA JE UMRL. Berlin, Nemčija, 2. julija. — Edini unuk državnega predsednika Eberta. sin njegove hčerke ter žene dr. Jaenecka. je včeraj umrl. Bil je star en teden ter je dobil ime Ha gen Ramsay, po znanem junaku iz Nibelungov. ZAKONSKI PAR JE USTRELIL DEVET TIGROV. Washington, D. C.. 2. julija. Brigadni general Mitchell, pomožni načelnik armadne zračne službe, ki se nahaja s svojo mlado ženo na ženitovanjskem potovanju na Filipinih, je sporočil danes vojnemu departmentu, da bo koncem julija meseca odpotoval t iz Manile proti domu. V Orijentu je pozdravil ameriške letalce, ki se nahajajo na poletu krog sveta. Tekom bivanja v Indiji je general ustrelil sedem tigrov, njegova žena pa dva. KONVENCIJA NAPREDNIH ELEMENTOV •Progresivci so formalno otvorili kampanjo za La Fplletta. Narodni komitej v Clvelandu je povabil wasconsin-skega senatorja, naj nastopi kot neodvisen kandidat. Hinavščina demokratske platforme. — Nova stranka zaenkrat še ne bo stvorjena, toda temelji tretje stranke so že položeni. — Reprezentanti farmerjev in delavcev. _ Cleveland, O., 4. julija. — Ne c»a bi čakali na koneeni izid demokratične narodne konvencije, se je pričelo včeraj tukaj gibanje, da se stav! senatorja La Folletta na neodvisni tiket za mesto predsednika Združenih držav. Demokratično platformo smatrajo za pravi izraz demokratične veroizpovedi. Konferenca, koje namen je bil sprožiti gibanje za La Folletta, je presodila to platformo ter našla, da je pomanjkljiva. Senator La Follette. je bil povabljen od narodnega komiteja, naj postane kandidat. Danes je odgovoril, da bo sprejel ponudbo. Odgovor senatorja, obenem z obsodbo obeli strank, republikanske in demokratične, je prinesel v Cleveland Robert La Follette mlajši, sin senatorja. Nikake nove stranke ne bodo stvor i 1 i, čeprav so pričeli polagati temelje a tako tretjo stranko v bodočnosti. Ta konferenca, sestavljena iz napredno mislečih ljudi, zastopa farmerje in delavce, "ljudi, ki delajo z rokami in z možgani i." kot je izjavil Arthur Holder, tajnik konference. Konferenca bo odobrila kandidaturo La Folletta, a senator iz Wisconsina bo osebno objavil svojo kandidaturo ter svojo platformo. Vsled tega bo ostal bolj prost kot če bi sprejel nominacijo od konference ali kake politične stranke. POZOB ČLANI SLOV. DELAY. PODPORNEGA DRUŠTVA V NEW TORKU! Seja je prihodnjo sredo, dne 9. julija na 101 Ave. A. Seja je važna. Pridite vsi! - . BACILI V KRIMINALNIH SI, L* ČAJIH. V slučaju Baringa. ki se mora sedaj zagovarjati proti obtožbi, da je skušal zastrupiti svojo ženo z bacili in drugimi stvarmi, ki uničujejo življenje, se moramo čuditi, da je bih) Bartngu tako lahko priti v posest strupov ter bacilov. ki povzročujejo smrtonosne bolezni. Slučaj pa je vzbudil neke vrste znanstveno zanimanje in Baring je prvi v Ameriki, ki se je poslužil. čeprav ni vedel za to. teorije odličnega špecijalista. dr. Besredka s Pasteurjevega inštituta v Parizu, ki je uvedel nov način zdravljenja, da vcepi bacile v imunizacijske svrhe. Znano je. da nosi vsak človek v svojem telesu veliko število ha cilov. ki mu pa ne morejo škodovati. ker ima narava sama dosti odporne moči. Dr. William Park načelnik William Park laboratorijev izjavlja, da ne morejo bacili v splošnem povzročiti bolezni, razven če nima telo zadostne odporne sile. Po mnenju dr. Parka je imela Mrs. Barins v svojem grlu težje bolezenske kali kot jih je njen mož primešal njeni hrani. Nevarnost ne tiči v neskončno majhnih bacilih in kaleh, pač pa v premajhni odporni sili proti njih delovanju. Bacili pa lahko sami povzročijo to imuniteto ali jo ojačijo. Eskimi, ki je preživel vse svoje življenje v čistem zraku, hi lahko dobil najhujše bolezni, če bi se vozil ctio. uro v vozn newyorske podulične železnice, kajti njegovo telo ni imelo nikdar opravka z bacili teh nima vsled tega tako velike odporne sile. AMERIŠKI LETALCI V KARACHI. Karachi, Indija. 4. julija. — Ameriški letalci. ki so poleteli krog sveta, so dospeli v Karachi. Včeraj so preleteli razdaljo med Umballo in Multanom. ČRNCI IZGANJAJO BELCE IZ AFRIKE. London, Anglija, 1. julija. — V Angliji so se začeli vznemirjati vsled delovanja afriških črncev. Ogorčenje črncev proti belcem neprestano narašča. V naselbinah, kjer imajo črnci večino, belec skoraj ni varen-življenja. Belce pri vsaki priliki preganjajo ter jim skušajo škodovati. DENARNA IZPLAČILA JV JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dum so nate cene aledefei JUGOSLAVIJA: 1000 Din. = $12.90 2000 Din. = $25.60 5000 Din. = $63.50 Prt nakazilih, ki enačaj« manj kot m tM dinarjev hIwmh pssefc»| IS era tov ca poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje poste in izplačuje *To*tnl *ekaral cavsd", ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJI: 200 lir............$ 9.70 500 lir............$23.25 300 lir ..........$14.25 1000 lir ..........$46.50 Pri naročilih, Id znafiajo manj kot 2M lir računamo posebej po II eentov sa poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte ln (splačajo Jadranska Banka v Trata, Opatiji In Zadro. Sa pomjatre. ki presegajo FKTTISOČ DINARJEV all pa DVATISOC LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben dopust. Vrednost Dinarjem in liram seda] ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano; iz tega razloga nam nI mogoče podati natančne eene vnaprej, račnnamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZO.T A.VNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Glede izplačil ▼ amer. dolarjih glejte poseben oglas ▼ tem tista. Denar nam Je poslati najbolje' po New York Bank Draft. Postal Money Order all pa FRANK SAKSEB STATE BANK •2 Gortlandt Street, Hew York, V. T, TeL Oorttandt 4997. ; • -s : - ■ __ GLAS NAHODA, 5. JUL. 1924. i i "GLAS NARODA" (SLOVENE DAILY) Owntd and Published by Horenio Publishing Company (A Corporation) FRANK SAK8ER, Pr««ld*nt LOUI8 BENEDIK, Treasurer Placo of Bualnoa* of t ha Corporation and AddroM«« of Abovo Officara: 92 Cortlandt Str—t, Borough of Manhattan. New York City. N. Y. Q L A 8 NARODA (Voica of tha People) laauad Every Day Except Sundaya and Holidays. Za oalo lato valja Hat xa Amarlko B ■ l In Kanada Za pal lata ...... Za tetrt lata •6.00 $3.00 $1.50 Za Naw York xa oalo lato ........$7.00 Subscription Yearly $6.00 M Advertisement on Agreement "Olas Naroda" Ixhaja vsakl dan Irvzemil nadelj In praanlkov. Dopisi, bres podpisa In os«bnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli po-fUJatl po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejlnjl blvallfiče nama nI. da hitreje najdemo naslovnika. t "GLAS NARODA" U Cortlandt Street, Borough of Manhattan, Naw York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 Z DEMOKRATIČNE KONVENCIJE Kdor poena italijansko zgodovino, bo prišel do povsem r drugačnih zaključkov. Izza barbarske invazije v časih] rimskih cesarjev je bila Italja neprestano pozorišče obupnih strankarskih bojev. "Nastale so slavne republike kot Benetke, Pisa, Florenea, Geiiovo in nešteto drugih, ki so zavidale druga drugi ter si medsebojno rezale vratove. Prišle so tudi tuje invazije, španske, francoske in [nemške, neglede na Marokance in druge morske razbojnike. Sele leta 1870 je bil vresničen starodavni sen italijanskih domoljubov, ker je bila ustvarjena enotna ItaJija. Kakorliitro pa je bila ustvarjena, se je pojavil v deže- zl fnozemlt^o « ££ 11 i^perijalizem. ItaliJa ie llotcla povečati svoje ozemlje za poi leta .....................$3.so ter si nabaviti kolonije. Grdi porazi italijanske armade v Abesiniji so še danes v svežem spominu vseh. Vojna z Turčijo in pustolovstvo s Tripolisoni tudi ne pomenja častne strani v povestniei italijanskega naroda. Svetovna vojna, katere se je udeležila Italija kot za veznica močnejše strani, ki je obetala zmago in dobiček, pa je zadala zadnji udarec italijanskemu ugledu. Takozvana zmaga, izvojevana ob Piavi s pomočjo Fran cozov, Angležev in Amerikancev, je dala Italiji pretežni del tega, kar je zahtevala: Trst, Reko, del Dalmacije, Goriško -in južno Tirolsko. Ni pa ji prinesla miru. Med nezadovoljnim, nezaposlenim ali slabo plačanim delavstvom se je pričelo širiti komunistično gibanje. Kriza je dospela do viška, in pojavil se je prejšnji so- Demokratična narodna konvencija je krenila lia pot hinavščine in izbegavanja, ker ni pokazala odkritosrčnosti in poguma glede dveh bistvenih vprašanj. Sprejela je ničvreden referendum glede Lige narodov in tudi planki gle- .ei.ialist, ki je obljubil italijanskemu narodu paradiž ter de K« Klux Klana manjka odkritosti in odločnosti. Vi.vkorakal s svojimi prostovoljci v Rim, kjer se je polastil vseh ozirih je sledila zlobnemu in pogubonosnemu vod-;^r^lovIie stvu William Jennings Brvana, kojega medlo in trapasto j' ^ako se je posluževal fašizem te svoje sile, je znano vodstvo je že ponovno povedlo stranko v poraz. Sklepi glede Klana so bili uveljavljeni po dolgem boju, ki bo ostal vedno znamenit v konvencij skill analali. Slovesnost, napetost, in strastnost boja glede Klana prekaša vse druge točke demokratičnega programe. Celo bitka glede Lige narodov ni prekosila bitke, ki je divjala glede Klana. Glede obeli vprašanj pa je bilo sklenjeno, kot so zahteviali trenutni pomisleki. PredlsJJani amendment glede Lige narodov je slab su-rogat, kojega namen je izločiti vso odgovornost representative vlade. Enostavno ugotovilo, da se zavzema stranka za sodelovanje z Ligo, da se pospeši mir in prijateljstvo vsemu svetu, z izjeriio onih, ki nočejo videti resnice. D opisi. Rockwood, Pa. Ker še nisem videl, oziroma či-tal nobenega dopisa iz »naše naselbine, sem se namenil popisati nekoliko tukajšnje ra«mere. Kar se tiče delavskih razmer, .so pod ničlo. Tukaj je dosti pre m o pokopov, ali le malo jih obraituje. Pa še ti- _ _ isti, ki obratujejo, so taki, da bi med narodi, bi bilo popolnoma zadostno za strategične po- se jih sam Lucifer ustrašil. Zato-trebe kampanje ter bi dalo obenem tudi izraza siriošnemu rej ne svetujem rojakom sem ho-razpoloženju ameriškega naroda. Vprašanje Klana pa je bilo glavno. Z majhno večino štirih glasov je demokratična narodna konvencija zavrnila planko manjšine, ki je navajala ime Ku Klux Klana ter ga obsojala. S to svojo odločitvijo je izdala demokratična konvencija resna upanja milijonov Amerikancev, da bo demokratična stranka verna sami sebi, svojim tradicijam ter veri svojega velikega ustanovitelja. Nemogoče je odobravati argumentov, katere so navedli pristaši večinske planke. Kaj si morete naprimer misliti o razlogih, katere je navedel senator Owen iz Ok-lahome? Priznal je, da so organizatorji 'Klana, zlobni možje, katerih ne more spoštovati noben človek, da pa pripada istemu redu dosti odličnih mož, katerim bi se storilo veliko krivico, če bi se obsodilo Klan imenoma. Ti pošteni možje so v slabi družbi. Zavedli so jih pretkani ljudje, ki ne poznajo nikakih obzirov ter ponajo le svoj lastni dobiček. «« .—i------ . . S FAŠIZEM V OGNJU "Ustavna opozicija v Italiji je v zadnjem času neizmerno otežkočilfa/ stališč ministrskega pre^sednikh. Mussolinija, in fašist, ki je prišel na vrhunec italijanskih zadev pred par meseci, je baje pričel izgubljati nekaj svo- i p odločnosti 111 ni^O^nli^l i»n noi-1 lr« -I ^ ,—______• 1 . __ • diti za delom. Slovencev nas je tukaj precejšnje število, a ne morem poroeajti -o kakem napredku, (ker ga tukaj ne more biti radi tega, ker se tu le malo Slovencev ustavi. Imamo podporno društvo, katero spada k naši slavni S .N. P. J. Žalostno vest moram poročati, namreč o smrti našega sobrata Johna Zakrajšek, kateri si je končal svoje mlado življenje dne 24. junija v najlepši dobi 33 let s strelom v glavo. Kaj je gnalo nesrečnika v smrt. je nepoznan vzrok, ker sicer je bil veselega značaja., naprednega mišljenja 111 dober družabnik. Da je bil obče priljubljen med naoni. se je pokazalo, ko smo ga spremili k večnemu počiitku. Vsi tu živeči Slovenci. kakor tudi iz bližnjih naselbin, so se udeležili pogreba. Društvo "Zarja Svobode" mu je podarilo krasni venec. Drugi so preskrbeli z nebrojnimi rožami za okine odra. Pokojnik je bil rojen 18. junija 1891. doma iz Velike Bloke, vas ŠkrabČe na Notranjskem. Tukaj zapušča brata in svakinjo, v starem kraju pa mater in brata. Ostalina vdove Napoleona m. Nevede so stavili svoj upliv na razpolago zarotnikom, kojili glavni namen je uničiti temelje a-meriške prostosti. Orodje so inozemske zarote proti našim ustavnim jamstvom, ti dobri državljani, ki pa tega ne vedo, in kruto in nepravično bi bilo, če bi pokazala demokratična stranka nanje s prstom. Tako razmišljanje je preveč otročje, da bi zaslužilo kako nadaljno razpravljanje. Kar se pa tiče strahov Brvana, da bi imensko navedenje Klana naščuvalo cerkev proti cerkvi ter podnetilo verski boj, ki bi povzročil neizmerno škode, nimamo nobenega primernega, odgovora. Ta položaj obstaja že danes ter ga je ustvaril Klan sam. Nevarna, obžalovanja vredna možnost, katere se boji Bryan, je že danes dejstvo. Šele sedaj je končan proces med francoskim erarjem in nekdanjo cesarico Evgenijo. Razprava se je vlekla od konca drugega francoskega cesarstva dozdaj. Stranke so se prepirale za likvidacijo ostankov tkzv. civilne liste. 12. januarja 1890 je obvezala sodnija francosko vlado izpla- je odločnosti in brezobzirnost, ki ga je spravila na'p^oml- tlZT^ C™ 2187 000 nentno stališče, katero zavzema za trenutek. "Iz Rima prihajajo poročila, da namerava ustavna 0-pozicija bojkotirati sedanjo vlado s tem, da se bo odrekla vsaki sovdeležbi pri parlamentarnem delu. Opozicija skuša izsiliti nove volitve, s katerimi naj bi se pokazalo, da nimajo fašisti nikake resnične zaslombe v narodu, čeprav obvladujejo deželo z neomejeno silo. "Problemi dežele, kateri vlada kralj Viktor Emanuel III., so izvanredno zapleteni. Fašizem so smatrali za potrebo, kar priznava devet domoljubnih Italijanov med desetimi. Fašizem pa je šel v gotovih ozirih predaleč. "Pravijo, da je rešil Mussolini Italijo, in Italija, ki je črpala iz tega ves dobiček, se pripravlja, da si izbere bolj zmernega voditelja." Tako pravi neki newyorski list, ki pa ni dosti natančno informiran ali se pa iz previdnosti ne briga za informacije, katere dobi. Fašizem ni nič drugega kot izrodek svetovne vojne, vojne histerije ter nezmožnosti italijanskega naroda, da samega sebe, Izrekamo jim na tem mestu naše iskreno sožailje, oriraiu* i. Iv«*' GLAVNI URAD v ELY, MINN. J Slavni odborniki! rudolf fbrdan, 111 m. ill ■«.. ctaram«. o. Podpredsednik: LOUIS BALA.NT, 1S0S E. 32nd St., Lorain, O. Kajnlk: JOSJSPH FISHLFJt, Ely, Minn. ■U*ajnlk: LOUIS CHAMPA, Boa Iti, Ely, Mina. failllft a®Upla*anlh amrtnla: JOHN MOWN. HI »-• Valut*, MI... VrMval ajravnlki •r. ton. T. GKAWUE. IH AatMiaaa Stat* ■Urth A?«., Fittabarsk. Fa. Ira. ANTON ■BABNIK. Book Ml BnkswaU fltre«to, Pittsburgh. Fa. ■OHO« MLADIC. 1SS4 W. II ItnM, Ckl«a«o, OL PBANK ftKKAHBC. mi Waaklnsto* Btroot. Dwqf, UONAXD »LABODNTK. Boa Ml. «7. MlaaL 1 '7 T« QMGOR J. PORENTA, 110 Stevenson Bids.. FnyaUS*. Vul FNANK BO RICH. «11 at. CUur At«., Oaralaa*. fi. ZMbfiliil MIHI ▼AUBNTIJf FUtC, Til London ltd.. N. CtoTotaaC. & PAULINE ERMENC, I8S Park Btr.. Mllwaukeo, Wia. fOflIP BTERLE. 404 K. Mesa Avenue. Pueklo, Cola. anion CELARC. ku Market Street, JTaakecaa. dl «» ■ ' fednotlao aradne slasUe: "(Has Km«^ «m Taa itnrt tlkaJoCe se aradnlk nadev kakor tndl «enarss »e«Sla««V aaf mm acxlljajo na rlameca tajnika. Vse prltotbe naj se poCUja aa vre« aednlka porotnesa odbora. ProSnJe aa sprejem norik llaner la kolalBfca asslCeTala naj m p o MU* na rrkovnera sdravnlka. Jacoslovanska KatoUlka Jednota se pri pore fta rs«m InaoaloTaaow m ekllen pristop. "Cdor tell postati Član te organizacije, naj se stlasl tajnik« klitnjega druitva J. S. K. J. Za ustanovite? norih drnltev so pa obraJM aa »L tajnika. Noto druitro se lahko vstanorl a I tlanl ali ftlanleassl. Jugoslavia irredenta. Jasnijo se obzorja. Tržaške ''Novice" pišejo k seda- Vedno manj porok v Trstu. je bilo V jauuiarju 11)21. je bilo v Tr- tro bo uverjen, da so Združene njciiiu notranjemu položaju v Ita-'stu porok 'J12. v jiji. I'JS). jih je države Evrope absolutna nemo fliji: kot kdaj prej je jasno bilo 130. v letošnjem januarju pa sočnost. i v nas, da ima krivica kratko pot. samo *24; v maju je ★ Brisbane I v nas. da ima krivica kratko pot. samo 24; v maju 1!>l'1. je bilo j Vse, kar klije iz krivic, se zaduši porok v maju 1923. jih je bilo . ,, r» • i • ii-i* svoji lastni nemoči. Le na pra- 373. lt-tos v maju samo 11G. Za Arthur Brisbane je predaleč I J 1 j J posegel. |V1C1 vytaJajX) zgradbe, ki kljubu- vzroke se navajajo: razvajeno«t Ki^j je treba dolge vožnje med jejo staletjom- ~ ki -ic.deklet, velika ilragin> in negoto- Šnan«L-ii 5n R,wi in. » [začelo v Rimu, mora iti na sever . , . ---— špansko in nusijo. j fvost zaposlenosti. Velike stvari se dokazujejo oz,-im ,la Glejte! Omajani so že roma pobijajo z malimi primeri, j temelji zgradbe, hitra mera biti Človek naj vzame v Ljubljani'-Pozidava, brezobzirna poprava! palico v roko. gre naj v ^agrel«. (Pa.sti morajo neprevieni, pa.sti mo_ Be I grad. Sarajevo. Niš in Četi-.rajo nesposobni: kruta mora biti nje. Četi- rajo nesposobni: ■ pest krivice! Vlada dobro čuti t;i Pri tem naj študira razpolože-j"mene tekel fares" zadnjih do-nje naroda, a katerem pravijo, godkov. In zato je bolj daleč kot da je troimenski, toda edin. j kdaj prej naš obup. Poglejte na In brž se bo uveril, da je blaz-1 vzhod, poglejte na zahod : ja-^ni na vsaka misel o kakih združe-(Se obzorje! Po tem zadnem do_ nih evropskih državah. ,godku so krivice že presegle ze_ ,nit. Val čiščenja pride tudi do nas. Pa še '.o: Če bo slučajno kdo mora Priti t,,di Potola~ potoval iz Ljubljane do Cetinja,ži naSe da Prezida či-na po zgoraj opisani poti, naj skrb- Pogorišča, da nam vrne naše šole! no pazi. da ga ne ubijejo. j ^ Surov italijanski učitelj. Demokratična konvencija v V Movražu pri Buzetu imajo i-New Vorku se še ni zaključila, talijanskega učitelja Rizutija, ki Smith in McAdoo se borita za neusmiljeno pretepa otroke. A' prvenstvo. Zmagal ne bo niti pr~ pograbi otroka za noge. vi ne drugi. Sta oba preveč od-;ob™e glavo navzdol in ga pusti ]0čna. Itako viseti s šolskega okna! Sta- Odločno in odločilno besedo pa,riši protestirajo proti tako bar-j barskemu postopanju z otroki in izjjtjvljajo. *la jili ne l>o:ijtp Sf na ma.-tna mjzila, ko v resnici potičbujeto liuimviit: Be V s. jf bil vclno flnl.rft pJr vil i. To jr. najfinejši in najttolj /.inr-iljiv linitnenj. ki ca mnrrte kupili 7.1 i)>njr. Ni T.ristf-n. če nim.i ANCHOR znamk--. F. AD. RICHTER & CO. 104-114 So. 4th St.. Rrooklvn, N.T. Jeli Vaša navada hraniti? Hranjenje, kakor tudi mnoge druge vrline, so za dosego napredka in izboljšanja življenskih razmer neobhodno potrebne. Ako še niste pričeli hraniti, ne odlašajte dalje temveč pričnite še danes in vložite Vaš denar pri solidni domači banki na "Special Interest Account" kjer Vam prinaša — 4% obresti na leto in je sigurnost zajamčena. Vse vloge, katere prejmemo do 10. julija se o-brestujejo od 1. JULUA t. L Denarna nakazila v dolarjih, dinarjih in lirah izvršujemo ceno in točno. ZASTOPSTVO VSEH PREKMURSKIH PA-ROBRODNIH PROG. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. GTiAS "NARODA. 5. JUXi. 1924. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI NAJBOLJŠE AMERIŠKE PLAVALKE — j« TEŽAK POLOŽAJ PRISELJENCEV NA KUBI. Zadnja poročila iz Havane razodevajo obupni položaj, v katerem se nahajajo mnogi evropski priseljenci, ki so se podali v Kubo. Ti ljudje se želeli priti v Zdr. države, pa so ob času, ko je bila kvota njihove rojstne zemlje izčrpana, sli v Kubo, ker so upali, da bodo od tam nadaljevali svojo pot v Zdru/.eaie države, čim začne novo tiskalno leto. Parobro-darski agent je v .starem kraju so jim rekli, da jim ne morejo prodati voznega listka za Združeno, državo, pae pa da jim lahko prodajo vozni listek za Kubo. Sledeč njihovemu nasvetu so prist-- ljenei Ali v Kubo, misleč, da se * bodo tam s kkakim delom vsaj za silo preživljati, dokler ne pride ugodni trenutek za vstop v Združene države. Doživeli so pa žalostno razočaran jo in sedaj jih je tam približno 12,000. ki živijo v negotovost i in ne znajo, kako bi si pomugaii. Skoraj polovica teh priseljen-rev so Židje iz Poljske in Rusije. Zastopana pa je več ali manj vsaka evropska dežela; tudi nekaj Jugoslovanov je med njimi. V Kubi je prav malo dela za evropske priseljence, ki niso navajeni na jako vroče podnebje otoka. Nekateri so skušali delati na poljih sladkornegta trsa, ali niso zmogli prenašati vročino. Razun tega, na poljih sladkornega trsa so večinoma Črnci in Kitajci s takim življenskim standardom, da se mu niti najbolj siromašni evropsik delavce n«; more prilagoditi. Delo v onih malo rudnikih, kar jih je tam. je slabo plačano in nestalno. Tobačna industrija pa potrebuje izurjenih delavcev ali vsaj takih, ki lahko razumevajo navwlila, klana jim v deželnem jeziku, ki je španski. Nekatere ženske so šle služIt v hiše; mnogo moških pa se je lotilo krošnjarenja, kar havanski brezsrčnih prevar se je izvršilo na njihov račun. Kaj naj postane od "+eh nesrečnih ljudi? Novi priseljeniški zakon jim je še bolj skrčil priliko do prihoda v Združene države. Ostati morajo v Kubi leto dni, predno smejo zaprositi za ameriško priseljeniško vizo. In še potem spadajo pod kvoto, ravno tako kot da bi se nahajali v starem kraju. Nekateri — in teh ni dosti, — ki so žene, otroci ali .starši ameriških državljanov, so v stanu priti kmalu k svojim sorodnikom v Združene države. Ali večina teh nesrečnežev bo le stežka kedaj zagledala obal Združenih držav, ko so kvot sedaj tako znatno znižane. Edina pomoč za nje je, ali se povrnejo nazaj v svojo domovino, ali da najdejo kak kraj. kjer morejo delati in živeti. Havana ima le malo dobrodelnih ustnov, ki morejo pomagati v tej stiski. Židovska dobrodelna društva v New Yorku so nedavno ustanovila poseben odsek za Kubo, ki je že nekaj ukrenil v pomoč židovskim priseljencem, ki se tam nahajajo. Za usodo nežidov.skih prisljeneev v Kubi zdi se pa, da se malo kdo bri-jra. — Oni ljudje v Združenih državah, ki imajo prijatelje in sorodnike v starem kraju, kateri vsled kvote ne morejo priti v Združene države, naj jim nikakor ne svetujejo iti v Kubo. Naj jim pišejo. da st> nikar ne dajo spraviti nal imaniee od kakih goljufivih agentov, ki jim ponujajo '\šif-karto" v Kubo in jih zagotavljajo, da je od tam prav lahka stvar priti v Združene države. Razno. NAJNOVEJŠI VODILNI BALON V podeželskem cirkusu. COfVHiOHT *Cv»TO«(.VIC«r CO. N(W_YOJU(. Olimpijskih iger v Parizu se bo udeležila .skupina izbornih ameriških plavalk, katere vidite na sliki. Iz dežele praznoverja. Med divjimi narodi, posebno med Malajci, so čarovniki jako vplivni ljudje. Preganjanje zlih duhov. Otročji jok zdravijo z uroki in zelišči. Cerimonije. Grozovita nesreča se je pripetila na letišču v Kuru-mau v Kaski koloniji. Vpričo velike množice gledalcev se je pre- izkušcvalo neko vojaško letalo, štacunarji čim dalje bolj zamer- Ko je aeroplan plul nad gledalci. jajo. Večinoma so ti priseljenci prisiljeni živeti v najgršem in zloglasnem delu mesta, po šest in osem v eni sobi, katere edino pohištvo so kaki zaboji. Nekateri se zanašajo le na pomoč s strani svojih sorodnikov ali prijateljev v Združenih držav. A dasi živijo v največji revščini, so vendarle predmet izkoriščanja. Švindlerji. izmed katerih se odlikujejo celo nekateri lopovi njihove same narodnosti, izkoriščajo njihovo zmedo in vročo željo, da bi mogli na kak način priti v Združene dt~ žave. Ono malo denarja, kar ga še imajo, se izvablja od njih pod krivimi pretvezami, ko se jim obeta pomoč za* vstop v ^Združene države. Zgodilo se je več kot enkrat. da so lopovi od takih priseljencev izvabili znatne svote denarja za prevoz v Združene države, jih na to vkrcali v kako ladjo in po par urah vožnje izkrcali v kako pusto točko samega otoka Kube, češ, da je to obal Združenih držav. Mnogo enakih pa je izpusti* pilot po nesreči zračni torpedo, ki je padel med gledalee in eksplodiral. Posledice eksplozije so bile strahovite. Deset -ljudi je bilo ubitih, 15 pa težko ranjenih. Nekaj statistike praškega kre-matorija. V praškem krematoriju je bilo tekom meseca maja vpepeljeniii 144 oseb, 91 moških, 46 ženskih. 5 dečkov in 2 deklici. Po veroiz-povedovanju je bilo 76 katoličanov, 5 protestantov, 22 članov če-hoslovaške nar. cerkve, 2 izraeli-ta, 1 pravoslavec ter 38 takih, ki se niso priznavali k nobeni kon-fesiji. Dobra farma naprodaj! Lepa prilika za onega, ki ima veselje do farme 120 akrov. 40 izčiščenih, orodje in živina. Sosed Slovenec. Lastnik se misli seliti nazaj v Nemčijo. Nisem agent« ampak poznam farmo, zato jo priporočam. Cena je samo $5000. — FR. ŠKRABAR, R. 1, Millston, Wis- Sedaj ubijte muho! Ena muha lahko saredi od spomBLdl do jeseni 5,598,720,000,000 muh. Muhe in Jcomarji ixpreminjajo vaše kuhinje, obednice in spalnice, delavnice in urade v mučilnice. Muhe z inficiranimi nogami so bolj nevarne kot pa kače. Razširjajo poletno kolero, j etiko in 4rnge nevarne bolezni. BRIZGAJTE TRMERJEV PL IN PROTI MUHAM! Uniči takoj muhe in komarje. Ljudem in živalim ni Škodljiv. Ne dela madežev in je brez duha. Pri vaših prodajalcih, — 1 pint 75^,brizgalka60otem ne dolgu-jem nikomur nič več na svetu. Mojim ljudem ni treba ničesar povedati, ti že približno vedo, kaj se se je zgodilo in zakaj je tako daleč prišlo. Potem je konec vse mizerije. Postavil sem si v glavo, da iziginem brez sledu s sveta, da me nihče več ne najde, potem pa sem si mislil, da itak nimaš nobenega denarja, zato hočem storiti, da najdejo moje trup lo, da dobiš od bolniške blagajne še 450.000 K. Z menoj ni treba delati nobenih komedij, kjer bom ležal, tam naj me zagrebejo. V soboto ponoči sem spal v Gradcu v neki gostilni in se mi je sanjalo ,da sem bil pri tebi in pri Karli in sem bil tako vesel, ko sem se zbudil, bile so samo sanje. (Je s«s mi posreči, gre še nekdo z menoj, ki bi ga rad imel pri sebi, potem pa bom popolnoma zadovoljen n« svojem novem svetu. II koncu mojega zadnjega pisanja najliepše pozdrave in poljube od vašega nesrečnega Kar. la, dobro se imejte! Lastniku nekega podeželskega cirkusa v Italiji je poginil star lev, ki mu je že dolgo let služil vsakdanji kruh. Razpisal je torej službo za krekpega brezpo selneža. ki bi hotel k cirkusu. Nihče ni seveda slutil, kakšna služba ga tam čaka. Priglasilo se je precej možakarjev in lasrtnik je naj-jel krepkega mladeniča proti raa-meroma nizki odškodnini 2 liri na dan. Oblekel ga je v levjo kožo in ga zparl v kletko, kjer pa je že bil en lev. Mladenič se je zgrozil in je trepetaje gledal na divjo žival. Vse prigovarjanje lastnika, da je lev krotek, ni pomagalo nič. Najrajši bi skočil iz kletke, toda bila je dobro zaklenjena. Lev gn je nekaj časa opazoval, nato pa začel stegovati šape.in zehati. Po lagoma pa se je jel približevati svojemu novemu tovarišu. Mladeniča je spreletavala kurja polt in je že priporočal bogu svojo dušo. Kar naenkrat ga je lev objel okrog vratu, vsled česar je sko raj mladenič omedlel. Tedaj pa mu lev natihoma šepne: "Imaš tudi ti samo dve liri na dan.'" Posledice zavživanja alkohola. A ukoineon M. * Najnovejši ameriški mornariški vodilni zrakoplov J_l. SJika je bila vzeta na Lakeliursi Field. X. J. Bennve še sam legal na vrečice ki je že več let tihotapil z valuto meletina. ki se j-- pod nesrečne-lin dragocenostmi. Domneva se, da ženi razletel in ga raznesel na t je država oškodovana za milijone, drobne kosec. Sodni svetnik Albert Komavec v Gorici je odšel te dni na svoje novo službeno mesto v Poadižju. Aretacija nevarnega tihotapca. V Subotiei je bil aretiran tamkajšnji zlatar Edvard Woeh.^ni. Angleško selo Dennvloanhead je pred kratkim doživela strašno tragedijo, katero je povzročil alkoholik rudar Bennve. Mož j** prišel domov pijan in je ugrabil za sekiro, s katero je svoji ženi razklal lobanjo Potem je vrgel skozi okno tri zavitke meletina. S tem je povzročil grozovito eksplozijo. ki je dvignila na uogr celo okolico. Ko so ljudje hoteli vdreti v rudarjevo stanovanje, je Iščem svojega svaka ANTONA KOVAČ, podomače J oba no v iz Palčja pri St. Petru na Notranjskem. Jaz in njegova sestra Frančiška l»i rada izvedela zanj. zato prosiva rojake, če kdo ve. da mi naznani ali naj se pa sani javi. Joe Kolih, Box 7'J. Diamond vitle. \Yyo. (3x 5, 7. 8.) DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, FA. edini slovensko govoreči zdravnik ŠPECIJALIST MOŠKIH U3LEZNI. MoJ« stroka Ja zdravljenje akutnih In kroničnih bolezni. Jaz •am žo zdravim nad 25 let ter imam skušnjo v vseh boleznih __ "In ker znam slovansko, zato vc.« morem popolnoma razumeti In spoznati vaSe bolezni, da vas ozdravim in vrnem moi in zdravje. Skozi 23 let tem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se moreta popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa J«. da vas popolnoma oxdra-vim. Ne odlašajte, ampak pridite čimprej©. Jaz ozdravim zastrupljeno kri, marutje in lise po telesu, bolezni v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, živčne In bolezni v mehurju, ledicah, Jetrah, želodcu, rrnenico. revmatizem, katar,zlato žflo, naduha Itd. Uradne ure: V ponedeljek. src«lo in petek od 9. dopoldne do 6. popoldne; v torek, četrtek in sobota od S. dopoldne do S. »večer; v nedeljah In praznlfcll* oc. IG. dopoldne do 2. popoldne. POZDRAVI IZ NEW YORKJL Predno odpotujeva s parnikom "Paris", pozdravljamo vse rojake v Cleveland, Ohio, posebno pa se zahvaljujeva onim, ki so naju spremili na kolodvor. Vsem pa priporočava poznano tvrdko Frank Sakser State Bank, ker sva dobila točno Jjostrežbo. Mary Anslovar, Joe Mauser, na potu v Probropoli Pred mojim odhodom t staro domovino, pozdravljam vse rojake v Cleveland, Ohio, ter kličem svojim na veselo snidenje! Sofia Colarič. Severova zdravila »j >ii / iij..-ltj jedravj«. v uruZiti jh . ZA SLABO PREBAVO pomanjkanje teka ter splošno oslabelost, vzemite SEVERAS BALZOL. SploSna toirika za moške i ionsko. Pomaga naravi s tem da želodec in jetra bodo pričela s svojim normalnim poslovanjem in prebava bo zopet postala redna. ao In 98. C F D A P PAPIDS. IOWA sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Nova velika arabska sanjska knjiga. — Vsebuje 300 strani.......................... 1.50 Nova velika sanjska knjiga........................ .90 Sanjska knjiga, srednja...........................35 Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod ...........................................70 Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost............................... .50 Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75 Spretna kuharica. Nova velika kuliarska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana ..................................... 1.45 Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana...... 1.50 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. — 1. in 2. zvezek ................................i._, Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 —1918.................................... Kobinson, povest ... ... ........................................ Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .............. Rinaldo Rinaldini . ...-------------------------------- Sveta Genovefa ............................................ Predtržani, Presern in drugi svetniki v gramofonu . Čarovnica starega gradu................................ Hitri računar ali Praktični računar.................... Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.— Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin"v Ameriki. Trdo v platno vezano ................... Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi .... ... ......................... t < ....... 9Q Pesmarica Glazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi ... 2.50 1.25 .65 .80 .50 .50 .25 .25 .75 (K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. OJ . Knjige Vam pošljemo poštnine prosto. Slovenk Publishing Company 93 Cortlandt Street : : : New York, H. Y. GLAS NAHODA, 5. JUL. 1924. vi MORSKI JASTREB. Spisal Rafael Sabatini. — Za 6. N. priredil O. P. r Prostost. 8 (Nadaljvanje.) Zasmejala se je ter vstaJa. Oklenila se je vratu Sir Johna kot vratu očeta, kot je bila vajena delati v preteklih desetih letih — in vsled tega je vedel on, da je dosegel starost nedolžnosti. Z roko mu je pogladila čelo. — Tukaj imate zlokobne gube slabega razpoloženja, — je rekla. — Popolnoma premagani ste, od ženske, iaa to vam n.r povšeei. — Premagan sem od samovoljosti ženske ter njenega trdnega sklepa, da noče videti resnice. — Nikake resnice mi ne morete pokazati, Sir John. — Ničesar ? In ni vse. kar sem rekel nje? — iiesede niso stvari. Sodbe niso dejstva. Vi pravite, da je tak, in tak. Oe pa vas vprašam glede dejstev, na temelju katerih ga sodite, je vaš edini odgovor, da mislite, da je tak kot pravite. Vaše misli so mogoče poštene, Sir John, a vaša logika je zaničevanja vredna. Nato se je zasmejala. — Bodite, — je nadaljevala, — pravičen sodnik: in obvestite me glede enega njegovega dejanja, za katero ve^te natančno in ki bi potrdilo, da je to, kar pravite o njem, resnica. Naprej, Sir John! Zrl je nanjo nestrpno, a se nato nasmehnil. — Lopov. -— je vzkliknil — in pozneje se je kesal te besede. — Oe bi prišel kedaj pred sodnika, bi si ne želel boljšega zagovornika kot .si ti. Rozamunda ga je objela in rekel je, kot da jo hoče potolažiti: — Tudi bi si ne želel bolj poštenega sodnika kot si ti. Kaj je hotel ubogi človek storiti nato ' Držal se je njene zahteve ter šel obiskati Sir Oliverja, da se spravi ž njim. Čedno je priznal svojo lastno krivdo in to*izjavo je tudi Sir Oliver čedno sprejel. Ko pa je prišel Sir John na zadevo gospodične Rozamude, je smatral za svojo dolžnost, da je manj popustljiv. Izjavil je, da ne more smatrat Sir Oliverja za primernega soproga deklice in da ne sme Sir Oliver na temeljo tega, kar je ravnokar rekel, domnevati, da odobru je to zvezo. — To se pravi, — je dostavil, — da nočem reči, da tej zvezi nasprotujem. Jaz je ne odobravam, a stojim na strani. Dokler ne bo bo postala polnoletna, bo njen brat ugovarjal. Ko pa bo enkrat polnoletna, ne bo ta zadeva več njegova ali moja briga. — iJpam, — je rekel Sir Oliver, — da bo sprejel on prav tačto zmerno in trezno nazirauje kot vi. Sicer je pa stranska stvar, kak-šega naziranja je. V ost a lom, Sir John, se vam zahvaljujem za vašo odkritosrčnost ter me veseli izvedeti, da vas lahko prištevam sedaj, ee zc ne svojim prijateljem, vsaj ne svojim sovražnikom. Na ta način je bil Sir John pridobljen aa nevtralno stran. Jeza Master Petra pa n; bila prav nič potolažena. Ravno nasprotno, večala se je od dneva do dneva in pojavila se je nadaljna zadeva, da jo podžiga, a ta zadeva ni bila znana Sir Olivtrju. Vedel je, da je jahal njegov brat Lionel skoro vsaki dan v Mal-pas in poznal je tudi cilj teh dnevnih obiskov. Vedel je za žensko, ki je držala neke vrste dvor za kmetiške mlade plemiče iz Truro, 1'e-ryn in Ilelston ter izvedel o slabem slovesu, katerega je uživala v mestu. Povedal je svojemu bratu par odkritosrčnih in grdih stvari glede nje v izključnem namenu, da ga pokvari in-ob tej priliki je le malo manjkalo, da se nista bralta resnično sprla. Nato je ni nikdar več omenil. Vedel je, da zna biti Lionel na svoj lastni brezbrižni način trmoglav in človeško naravo je poznal tako dobro, da je bil prepričan, da bi vsako vmešavanje povečalo prepad med njim in bratom, ne da bi se doseglo zaželjeni cilj. Vsled tega je Sir Oliver pustil vnemar celo zadevo. Nikdar več ni govoril s svojim bratom o Malpasu in sireni, ki je imela tam svoj dvor. Jesen se je medtem izpremenila v zimo in s prihodom viharnega vremena sta imela Sir Oliver in Rozamunda le malo prilike, da se sestaneta. V Godolphin Čourt ni hotel iti, ker ni" ona tega želela. Tudi njemu samemu se je zdelo to najibolše, ker v drugačnem slučaju bi riskiral prepir z gospodarjem, ki mu je prepovedal priti tja. V teh dnevih je videj Petra Godolphina le redkoke-daj in kadar sta se srečala, sta se le mrzlo pozdravila. Sir Ol iver je bil popolnoma srečen in ljudje so zapazili, kako nežnejši je postal in kako bolj solnčen je bil njegov obraz, ki je bil preje ošaben in prepovedovalen. Čakal je bližajočo se srečo z zaupanjem neumrljivega v bodočnost. Potrpežljivost je bila edina usluga, katero je zahtevala usoda od njega in to uslugo je rad storil v mislih, da bo kmalu deležen nagrade. Leto se je bližalo koncu in pred-nno bi poteklo nadaljno leto, bo imel Penarrow svojo gospodinjo. Kljub vsemu zaupanju, kljub vsej potrpežljivosti in sreči pa so se pojavili trenutki, ko ga je navdajala bojazen pred neko bližajočo se, neizprosno usodo. Ko pa je skušal zatreti ta strah ter razmišljati trezno o njem, ni našel ničesar, kar bi mu dajalo povod za to in vsled tega je prišel do prepričanja, da ga duši in davi njegova prevelika sreča. Nekega dne, en teden pred Božičem, je odjahal po nekih oprav--kih v Helston. Celega pol tedna je divjal ob obali snežni vihar ter pokril celo pokrajino z belo odejo. Četrtega dne, ko se je vihar po-legel, je prišlo soluce, razpodilo oblake ter okopalo celo deželo s svojim svitom. Sir Oliver je naročil konja ter odjahal. Proti domu se je vračal zdaj popoldne, a ko je bil par milj od Helstona, je zapazil, da je izgubil njegov konj podkev. Stopil je s konja ter ga vodil za uzdo po snežnobeli dolini med višinami Pendennis-a in Awer-nacka, pojoč spotoma. Tako^je prišel do Smithicka in do vrat ko-vačniee. Krog kovačnice in v njej sami se je"zbrala skupina ribičev in kmetov. Ker ni bilo v vasi nobene gostilne, je bila kovaenica glavno zbirališče ljudi. Poleg kmetov m ribičev sta bila tam tudi Sir Andrew Flack, župnik iz Perj'na ter Master Gregory Baine, sodnik v okodici Truro. Sir Oliver je oba poznal ter klepetal žnjima, dočiin je čakal na svojega konja. Vse to pa je pomenjalo nesrečo, 'kajti s hriba od Arwenacka je prijahal Master Peter Godolphin. Sir Andrew in Master Baine sta pozneje izjavljala, da je bil Master Peter brez dvoma nekoliko pijan, ker je imel napihnjen obraz, nenaravno svetle oči in ker se mu je zaletaval jezik. Niti malo dvo-^na ne more biti o tem. Ljubil je Kanarsko vino in istotako ga je ljubil Sir John Killigrew in Peter je bil pri njem na kosilu. Bil je eden onih, ki postanejo prepirljivi, kadar so poJni vina, ali z drugimi besedami, ki pridejo z barvo na dan, kadar je v želodcu polno vina ter je odstranjeno vse samozatajevanje. Pogled na Sir Oliverja je nudil mladiču vse, kar je potreboval da da duška svojim čustvom. V svojem napol pijanem stadiju se je spomnil, da je nekoč udaril Sir Oliverja jn.dajje um je Sir Oliver smejal ter rekel, da ne bo pikalo vrjel, pe objavi to pred celim »vetom. a L_2 .(Dalje prihodnjič.) Gospa Adela Bentllet je imela popoldne več opravkov v mestu. Nacpravila je še dva obiska in se vrnila domov ob pofsedmih, ker je hotela biti doma prej kakor njen mož, ki je prihajal redno ob sedmih. Komaj je pregledala priprave za večerjo, so se vrata stanovanja odprla. — Kaj, Edmond, se je zaičudila mlada žena. ali si že prišel? — Da. Adeliea. toda bom moral zopet oditi. Takoj ti razložim, zakaj. Gospod Bentollet je hitro dihal vsled nagle hoje. Njegov široki o-braz je bil živahen. Obrisal si je plešaisto čelo, pritisnil svojo kosmato brado na lice brhke ženice in pričel kramljati z njo Ijubezn!^ vo, kakor je imel navado': — Ljubica moja. velik dogodek nenavaden dogodek... ena, dve.. ugani! Tvoj ljubček ne bo danes večerjal s teboj, ampak oblekel smoking in odšel. Kupčijska pojedina : Vernisset, Avril. Smitson, velika kupčija sklenjena... Adeliea bo sama doma... Kako se "bo dolgočasila... Prvi? v sedmih letih, odkar sva poročena, ne bova večerjala skupno. Prišel bom šele okoli polnoči. Preoblekel se je in odšel. Adela je Šla počasi v svojo sobo... Da. prvič v svojem sedem-letnom zakonu bo cel večer sama. — Bog ve, ali se bom dolgočasila? se je spraševala. Naenkrat se je je polastila dekliška razposajenost. Lahko bo delala cel večer, kar bo hotelad... Hitro se je preoblekla v Črni, z zlatimi nitkami vezeni pvjama. ki ka je kupila pred več meseci iz gole prešernosti. četudi je vedela, da si ga ne bo upala obleči, ker je imel njen mož v tem oziru moralne predsodke. Šla: je v salon in čakaje ma večerjo pila portno vino. kadila cigarete s pozlačenim robom in pričela čitati roman lahke vrste. Pri večerj ije čitala dalje. Postavila je na mizo tudi vazo, napolnjeno z rdečimi vrtnicami, dekoracijo, ki jo je Edmond iz higi-jenionih ozirov prepovedal, eeš, da vonj cvetic povzroča pri jedi gla_ bobol. Po vsaki jedi je skadila eno cigareto; sobarica se ji ni mogla načuditi. Po večerji je šla Adelai v salon, si dala servirati kavo in likerje namesto čaja, ki sta ga navadno pila z "možem: Potem je odslovila služabnice, da se je tako čutila popolnoma sama v stanovanju. Odprla je klavir in igrala same klasične komade namesto lahkih operetnih melodij, kattere je njen mož navadno hotel poslušati. Čudno, dočim je ona ljubila kratkočasile povesti, toda resno godbo, j© on nasprotno dajal prednost resnim knjigam, toda lahkim melodijam. Zaprla je zopet klavir se vsedlai v naslanjač, si zopet nalila likerja, prižgala novo cigareto in še dišečo svečko... Vse to nedolžne domisli ce so jo otroško zabavale. Kako ji je dobro! Svobodna je! Kako se sabgjva!... in kako hitro potekajo ure! Naenkrat bo polnoči. Pospravila bo čaše, slekla svoj pyjama, odpada) okna da se razkadi duh dišave in tobaka. Prišel bo Edmond. In jutri večer in naslednji večer bo tu... okoren, gostobeseden in ne bo hotel ustreči njenim nedolžnim fantazijam. Nič več ne bo sama, nič več prosta. Ali naj čaka drugih sedem let, da bo imela zopet cel večer saono zase! Premišljala je. Naenkrat se ji je zjasnil obraz, prosila bo Roger-ja Larbela naj ji pomaga. Roger 'Larbel, Edmondov tovariš iz otroških let, je bil hišni prijatelj. Povabljen je bil vsak četrtek na večerjo. Neoženjen, premožen, brez dela. dvorljiv, odkritosrčen in ljubezniv.je bil Adeli v resnici simpatičen. Da gotovo, on jo bo razumel in ji pomagal. Ker je naslednji četrtek prišel Roger Larbel slučajno prej kakor njen mož, je imela priliko govoriti ž njim na samem. Dragi prijatelj, prosila bi vas za neko uslugo, je začela nekoliko v zadregi. Potem se je pa odločila m, pričela odkritosrčno pripovedovati o divnem večeru, ko je bila sama doma. Prosila je Roger ja. ali ne bi ji hotel pripomoči do takih prostih večerov in sicer na ta način, da bi povabil kak večer Edmonda samega. — Toda on nd£e principijeno nikamor brez vas, je pripomnil Larbel, ki jo je poslušal z zanimanjem. r— Zato pa prosim vas te usluge. ker imate mnogo vpliva nanj. Njenui bo dobro storilo, da se razvedri drugje, meni pa, da ostanem sama... Ali raeumete?... — Da... razumem. Larbel se je nasmehnil. — In mislim, da sem že tudi našel sredstvo. — O kako ste prijazni! je vzkliknila z otroškim zadovoljstvom. Toda tiho! Edmond je tu... Robert Larbel je držal besedo. Čez tri dni je povajbil Edmonda na večerjo v svoj krožek. Edmond ši je dolgo pomišljal, potem pa sprejel vabilo. — Veš, srček, bal sem se. da te užalostim, je rekel, pa me je tako dolgo pregovarjal in mu nisem mogel odreči. Adela je preživela zopet krasen večer. Temu je sledil čez osem dni tretji in potem zopet eden. Nekega dne je spoznaila, kakšnega sredstva se je poslužil prijatelj Larbel. Opazila je, kako z zanimanjem proučava njen mož knjigo igre bridge". Silna* strast se je polastila Edmonda do te igre. tako, da je pozabil svoje prejšnje principe o zakonski dolžnosti. In naslednji pondeljek ji je naznanil, da bo ta večer in odslej vsak pondeljek in petek večerjal v krogu svojih soigralcev, da bodo lah ko prej pričeli z igro. Adela je bila zadovoljna); ravno je z vso slastjo povečerjala. ko ji je sobarica naznanila prihod Larbela. Začudena in nekoliko vznemirjena je zamenjaila svoj pyjama s hišno obleko in sprejela Larbela. Larbel je počakal, da je sobarica zamrla vrata salona, potem pa se je pomembno in smehljaje približal Adeli. — Tu sem, je rekel tiho. Tu sem, ljubica I —- Kaj! se je začudila Adela. — Razumel sem vas, ljuba moja. je nadaljeval Larbel. Razumel va-šo dražestno zvijačo. Ker ste spoznali, kako silno vas na tihem ljubim, in ker ste mi hoteli vračati ljubav, ste se mi zaupali in prosili, naj odstranim vašega soproga. Sedaj, ko ga imajo v oblasti kvarte, bova lahko dvakrat v tednu brez skrbi sama tukaj... Hotel jo je objeti. Sunila ga je proč, tresoč se od jeze in sramote. Torej si je ta neumnež domišljevaJ... Šla je in odprla \-rata. — Dragi moj gospod, je rekla, kazoč na vrata, bili ste tako prijazni in mi pripomogli do samota nih večerov, toda ako mi jih s svojo navzočnostjo pokvarite, ne bo več šalat. Če že mora biti, da me kdo dolgočasi, vseeno raje vidim, da me dolgočasi moj mož, pa ne vi. P. S—a. Visokošolska politika. Zadnje leto je bilo vpisanih na sovjetskih visokih šolah nad 140 tisoč slušateljev. Radi finančnih težkoč bo morala vlada proračun za to leto znatno reducirati. Število akademikov v sovjetski Rusiji se bo torej znižalo. Ta redukcija se izvrši v dveh smereh. V prvi vrsti bodo univerze sprejtr-male nove slušatelje samo pod gotovimi pogoja, poileg tega pa bo odpuščeno večje število že vpisanih akademikov. Dočim je bilo v lanskem šolskem letu vpisanih okrog 36.000 novih slušateljev, je reducirano to število za bodoče leto na 13,000. Od teh odpade 8000 na absolvente delavskih visokih šol, t. j. takih šol, ki pripravljajo nadarjene delavce in kmete za vstop na univerzo. O-stali kontingent napolnijo absolventi sovjeitskih srednjih šol, ki pa morajo imeti: posebno priporočilo strokovne organizacije. |Za si-nlove ruske inteligence "je rezervi- MA1L ROYAL — J—«^tWi».iii.n.i. NEW YORK IN HAMSURO CHERBOURG IN SOUTHAMPTON ••Ohio" "Orduna" "Ore«" "Orbita" TI wrnlM so norl In moderni ▼ m-kea Otflru, najbolj priljubljena potnikom In fiaaovlte radi komodnoatt tm — KOMFORTA. Zdrava, tečna In oblina brana se aer-*lra vaem potnikom na belo pokritih mlsah. Druilne, iene ln otroci Imajo POSEBNO PAZLJIVOST. Za podrobnosti se obrnite na naSe saatopnlke ▼ vaAcra mestu ali na royal mail steam packet co M Broadway. New York Pu- ranih samo 500 mest. Te naredbe so i»ovzročile med ruskimi visoko-šolei veliko ogorčenje, ker odkrito favorizirajo pripadnike delavskega in kmetskega stanu. Še bolj kot ta numerus clausus pri vpisovanju pa je razburila akademsko mladino naredba o reviziji.. Med visokošodei si bili celo slučaji samomora in sovjetska vlada je morala strogo naredbo nekoliko ublažiti. Obljubila je namreč, da revizija ne zadene akademikov zadnjega semestra in da ima ta ukrep samo namen odstraniti one akademike, ki niso dovolj nadarjeni ali marljivi, da bi mogli svoje študije uspešno končati. Razne akademske organizacije so izda.le manifeste, v katerih komunistično orij exit Hrani aka demiki izjavljajo, da hoče sovjetska vlada odstraniti iz visokih šol saono balast. Kako se potuje v stari kraj in nazaj ▼ Ameriko. K DOB j« namenjen potovati f stari kraj. Je potrebno, da M natančno poučen o potnih listih, prtljagi ln dragih stvareh. Pojasnila, ki vam Jih aamorems dati vsled naSe dolgoletne IskuSnJs, Vam bodo gotovo v korist; tndl priporočamo vedno 1« prvovrstne par« nike, ki imajo kabine tudi v III. ra» rado. Glasom nove naselnlške postave, ki pride v veljavo s prvim julijem, bo lat&o dobil tudi isti, ki Se ni ameriški državljan dovoljenje za ostati v domovini eno leto, ter v slučaju kake zapreke tudi dalje. Taka izkozila bo izdajal naselniškl komisar v Washlngton-n, D. C., ter se bo z Istim vsak lahko povrnil v Združene države brez dovoljenja ameriškega konzula zunaj, kakor Je bilo običajno dosedaj- Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor Seli dobiti sorodnika ali svojca la starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Nadaljni priseljenci Is Jugoslavije bodo prlpufl-čeni sem zopet po 1. juliju 1924. Prodajamo vozne liste za vse proge; tndl preko Trsta nmorejo Jugoslo a i sedaj potovati. Frank Sakser Stats Bank 82 Cortlandt St., New York Prav vsakdo— kdor kaj life; kdei kil ponuja; kdo« kaj kupuje] kdor kaj prodaja) prav vsakdo priznava, da Imaji •■devil «spek — mali oglasi v "OKae Bacila". Kretanje pamikov - Shipping News Cherbourg; Luetzow *. julija: Resolute, Cherbourg, Hamburg; Or-ca, Cherbourg. Hamburg: Derflinger. Bremen; Giullo Ceaare, Genoa. I. julija: France. Havre: Aquitania, Cherbourg. 10. julija: Columbus, Bremen; Cleveland. Hamburg; Mongolia. Cherbourg. 12. JulIJa: Berengarla, Cherbourg; Homerlo Cherbourg; Rotterdam. Bolougne America, Cherbourg; Martha Washington. Trat. 14. JutlJa: America. Oeaoa. 16. JullJ*: Pittsburgh. Bremen. 17. JulIJa: Weetphalla, Hamburg. JulIJa: Majestic. Cherbourg; La Bavot* Havre; Lapland. Cherbourg; Mono-Clay, Hamburg; Btuttgart, Bremen Pulilo. Genoa. f2. JulIJa: ReUance. Hamburg: Beldllta. Bremen. «3. JulIJa: Parle. Havre. ». JulIJa: leviathan, Cherbourg; Veendam Boulogne; Albert BalUn. Hamburg Orca. Cherbourg. a*. JulIJa: Canoolc. Cherbourg; Bremen. Bremen. BO. Jullla: Wane«. Havre. It, JulIJa: Zcclsnd. Cherbourg. 1. avgusta: Muem-hcn v Cherbourg in Bremen 2, avqusta Olympic. Cherbourg: «;rca, Cherbourg: Muenchen. Cherbourg in Bremen; Albert Balin, Cherbourg CUNARD Jugoslovani, odhajajoči na začasni obisk, pa se mudijo manj kot eno teto. bodo zopet spuščeni v Zdr. države, ne ozirajoč se na kvoto. V JUGOSLAVIJO v S in pol dne vsako sredo s tremi ekspresnimi parniki BERENGARtA AQUITANIA MAURETANIA (preko Clierbourga) ČE nameravate dobiti svojo rodbino iz JUGOSLAVIJE, se takoj brigajte za i»otovanje. Naš urad v Jugusia\iji jim bo pomagal in svetoval. Vsi potniki tretjega razreda potujejo v privatnih kabinah. Nenad-kriljiva čistoba hrane. Za podrobnosti se obrnite na lo- l1 kalne agente ali f na CUNARD LINE 25 Broadway New York Pozor čitatel ji. Opoiorite trgoTct ta * brtnlki, prt katerik kupujete ali naročate is ate ■ njik postreibo zadovoljit, da oglašujejo t listu "Glaa lTaroda". M ton koal« aitregli nea V prava "GUa Karadl" ASS& lalKr P REHLAD MEHURJA MOŠKI! Zaščitit« M Proti nalecvajo ** abavitr ni najboljfio rui'l'o PREPREt-BA za MOsKE Velika tabaS&c. Kit (4 s> $1 V« lekaraarp al? San.Y-Kit Dept: B R Beskrnsn St.. New York Pilite 7-J» okrožnico. HAMBURG AMERICAN LINE Najkrajša pot v vse dele JUGOSLAVIJE Odplutja vsak. teden e našimi razkošnimi parniki RESOLUTE RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND Parniki s 1, 2 in 3 razredom in znani "Mount Clay", "Cleveland", "Hansa". "Thuringia" "Westphalia" s kabinami ln 3. rairedom. RESOLUTE 8. julija ob 10 dopold. UspeSna, uljudna služba, izborna kuhinja, prijetni in privlačni prostori. United American Lines 35 - 33 Broadway New York, N. Y. msuwcHunF Mine «lr»wtn» »pomladn« edplutj* OtToiitrens vožnja soanoca Martha Washington —12. Juli.; 6. »apt. Presidente Wilson — 8. avg.: 10. okt. » Dubrovnik all Tret. Zftleznln« v notranjost zmerna. Nobenih vi-saiev. Vprnisjt* pri bližnjem agvtita ali »rt PHELPS BROS. * CO., 2 Waat St., N. Y. ADVERTISE in GLAS NARODA Potujte "FRENCH LINE" potom. ekspresna služba — new york' havre — paris v Šestih dneh preko belgrad—ljubljana—zagreb FRANCE • 9- jttKja; 30- av£-i XT. avg. PARIS .. 23. jalija; 20. avg.; 10. sept. LA SAVOIE ..............19. julija; 3. sept. ROCHAMBEAU ............6. avg,; v 6. sept. SUFFBKN ..................12. avg. ' 13, sept. LAFAYETTE..............*16. avg. 27. sept. CHICAGO ..................24. sept. * Na naših posebnih vlakih so tolmači, ki govore angleško in slovensko in ki bodo potovali z vami vso pot. Evropski agetnje French Line bodo pomagali vaši družini in sorodnikom, preskrbeli jim bodo potne liste in vizeje ter uredili vse prevozne zadeve brezplačno. Prostori drugega in tretjega razreda so jako udobni, opremljeni z vsemi modernimi potrebščinami, umivalniki, tekoča voda v vsakem prostoru, počivališča, kadilnica, brivnica in pokriti promenadni krov. Brez dvoma boste zadovoljni s splošno znano francosko kuhinjo lahko pa dobite tudi svoja priljubljena jedila zaeno B pijačo, ki ste je vajeni. Godba, ples, radio in druge vrste zabave. Za nadaljne informacij« vprašajte tvojega lokalnega zastopnika aH FRENCH LINE 19 STATE ST. NEW YORK