DELAVSKA POLITIKA
mi ■■———« fvniii itd liro iT	arr	A	n	>tad	wite	A^rumnnv	»».r
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO* OR TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
©
Raročntne v JsgoM«vifi sneia mesečno Din 19.—, v tneteimfvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in unravoj Maribor. RuSk* eessa 5 poštni predat 32. telefon 3326. Cekovm račun it 14 33.5. — Podružnice: Ljubljana, De-lovsko zbornico — Celje. Delavska tbcrnlco — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Roko trti bo ne vračajo. — hefrankiraHo pismo e« ne sprejemajo. — Mali cglasl trgov, značaje vsaka beseda Din /.—, asedt oglasi, M sSstUlo v s o e igla p o a to e o e delavstvu I u o a us e A 6 s ts e e as. vsaka	IMm a se
Štev. 92 • Maribor, sobota, dne 12. avgusta 1939 * Leto XIV
Maximilian Robespiere:
Svoboda tiska
Takoj za sposobnostjo mišljenja je sposobnost priobčevanja svojih misli druga najlepša lastnost, ki loči človeka od živali. Ta sposobnost je istočasno tudi dokaz o večnem človekovem pozivu k družabnem življenju in služi kot vez, duša in lieobhcdni pogoj bistva dtužbe in je edinstveno sredstvo za človekovo izpopolnjevanje in dosego stalne stopnje moči procvita in sreče.
Da človek izraža svoje misli ustno, pismeno ali s pomočjo tiska, ki je tako zelo povzdignil in razvil njegov umski obzor in zagotovil vsakomur možnost, stopiti v stik z vsem človeškim rodom, ie to pravica, ki je neločljiva od človeka, ki ostane vedno ista, ker svoboda tiska ne more biti ločena od svobode Rovora, a ena kakor druga, je ravno tako sveta kakor je sveta narava. Svoboda tiska je tako neobhodno potreboa, kakor je nujna in neobhodna tudi družba sama.
Na podlagi tega, po kakšni zli usedi so si skoro povsod zakoni prisvojili nravic.o rušiti to svobodo? Zaradi tega, ker so zakoni delo despota, a svoboda tiska je najstrašnejši bič za despotizem. S čim se more v bistvu pojasniti ta pojav, da je mnogo milijonov ljudi stiskanih od enega samega človeka? S čim drugim, če ne z globokim neznanjem in topo neobčutljivostjo, v katero so ti milijoni pogreznjeni. Toda če bo imel vsakdo, ki bo čuval čut lastnega dostojanstva, možnost odkriti verolomne namere in hinavske težnje tiranije, če bo mogel ob vsakem času postavni človečanske pravice nasproti vsakemu poizkusu, naperjenemu proti tem pravicam, suverenost ljudstva proti njegovemu ponižanju in bedi, če bo mogla stiskana nedolžnost povzdigniti svoj gromki in istočasno svečani glas in ko bo mogla resnica zediniti vsa srca in vse ume v svetih besedah: Svoboda in domovina! — tedaj bo oholost povsod našla neprehodne ovire in despotizem no počasi prisiljen ali popuščati ali se Pa razbiti ob nepremagljivi moči javnega mišljenja in obče želje. Zato tudi vidite, s kakšno zlobno in varljivo politiko so se despoti zedinili proti svobodi govora in tiska, vidite strašnega inkvizitorja, ki preganja svobodo v imenu boga, vladarje, ki jo preganjajo v imenu zakonov, ki so jih sami na-Tcdlili, da bi zakrili svoje zločine. Vrzimo s sebe jarem teh predsodkov in naučimo se od tiranov ceniti vso važnost svobode tiskal
Zaradi tega predlagam, da narodna skupščina sklene:
1. Da ima vsak pravico objavljanja svojih misli na vse mogoče načine in da svoboda tiska ne more biti z niee-nier vezana ali omejena.
2. Da mora vsak, ki ogroža to pravico, veljati za sovražnika svobode in se podvreči z vso strogostjo kazni, ki h) bo odredila narodna skupščina.
d. Da imajo privatne osebe, ki bodo °klevetane, možnost iskati zadoščenja zu škcdlo, ki jo jim napravi kleveta, na ^Čin, ki.ga bo odredila narodna skupina.
^Janek je prevod končnega dela ''odloga, ki ga je stavil eden prvakov
ancoske revolucije pred 150 leti usta-vodajni narodni skupščini. V 150 letih te misli niso na svoji aktualnosti prav mc izgubile, nasprotno še nikoli niso y xJuk° aktualne, kot danes, ko isto meščanstvo, k j j0 pred 150 leti postavljalo take zahteve, dela danes ravno nasprotno. Članek nam je dokaz, da se Je meščanstvo v teku razvoja izneve-
Zvišajte delavske mezde
Zakon o minimalnih mezdah je potreben revizije
Naš zakon o minimalnih mezdah je okvirni zakon navzdol. Mlezde ne smejo biti manjše kakor din 2 na uro z nekaterimi izjemami za mladostne delavce itd. Kaj pomeni mezda din 2 na uro, pač ni treba razlagati.
Po računih, ki bazirajo na življenjskih potrebah in draginjskih razmerah, znaša življenjski mesečni eksistenčni minimum okoli din 1800 za majhno rodbino in za samca okoli din 1400. Všteti pa niso v tem nujnem minimumu stroški, ki jih potrebuje normalen človek za razvedrilo, pouk in zabavo.
Zakonite minimalne mezde navzdol so določene tako nizko, da znašajo komaj eno četrtino do ene petine potrebnega eksistenčnega minimuma.
Zakon tudi izrečno določa, da se minimalne mezde zakonito ne morejo določati višje, kakor so označene v temeljnem zakonu. Par banovin je sicer že šlo preko tega temeljnega načela. — Razmere pri nas zahtevajo več kakor v drugih banovinah s popolnoma drugačnimi socialnimi in draginjskimi raz-j merami. Če si delavstvo hoče priboriti boljše plače, kakor jih določa zakon o minimalnih mezdah, si jih mora izvoje-vati s svojimi organizacijami. V tem oziru ima delavstvo vsaj nekoliko svobodne roke, čeprav se mu tudi stavi v napotje polno ovir.
V Sloveniji pripravljajo revizijo banovinske naredbe na podlagi veljavnega državnega zakona, ker ima banovina
pravico, da odredi v okvirju državnega zakona minimalne mezde v banovini.
Z ozirom na to, da določa okvirni zakon tako majhne minimalne mezde, je nujno potrebno, da se predvsem zvišajo minimalne postavke v državnem zakonu. Mnenja smo, da je med širokimi pooblastili v finančnem zakonu mogoče tudi zvišanje minimalnih mezd, ki so v kričečem nasprotju s pravimi socialnimi potrebami vseh mezdnih slojev.
Ni to nova naša zahteva. Poudarjali smo jo že pred uveljavljenjem zakona in ni danes nič manj aktualna. Zato jo ponavljamo. — Le primerne minimalne mezde in zadostnih sankcijah bi utegnile izboljšati splošni mizerni socialni položaj.
Demonstracije gdanskih nacistov proti Poljski
Položaj se je zopet zaostril.
Na ostre poljske proteste pri gdan-skem senatu so bili na videz umaknjeni strogi ukrepi proti poljskim carinikom, ob enem pa je poljska vlada dobila zagotovilo, da se bodo v kratkem pričela pogajanja za ureditev spornih vprašanj. Med tem je obiskal gdanski vodja nacistov Forster kanclerja Hitlerja. Po povratku Forsterja so se vršila v Gdanskem velike demonstracije proti Poljski, ki je zagrozila, da bo bombardirala mesto Gdansk, če se bodo izzivanja nacistov nadaljevala. Položaj se je s tem zopet silno zaostril, zlasti ker je istočasno tudi nemški tisk pričel silno napadati Poljsko.
Forster: Mi hočemo k rajhu
Na zborovanju gdanskih nacistov je vodja Forster po povratku iz Berlina v svojem govoru med drugim dejal, da | je Gdansk prastaro nemško mesto, ki j je imelo od Poljske samo gospodarsko I škodo, Nemci so bili grozno preganjeni i od Poljakov itd. Gdansko prebivalstvo se dobro zaveda, da ura osvoboditve ni daleč. — Zborovalci so vzklikali: »Mi hočemo k rajhu« in demonstrirali proti Poljski. Forster je tudi odrekel Francozom in Angležem pravico, da bi se vmešavali v to vprašanje.
VoiaSka pogajanja v Moskvi
Političen sporazum bo podpisan istočasno z vojaškim.
V Moskvi računajo, da bodo vojaška | pri vojaških razgovorih v Moskvi so-pogajanja med zastopniki Anglije, Fran-1 delovala šele proti zaključku, pravtako cije ter Sovjetske Rusije trajala okrog se sodi, da tudi Romunija ne bo mogla tri tedne. Z vojaškimi razgovori je izginilo prvo nezaupanje in splošno računajo, da bo pogodba o trozvezi skupno podpisana z vojaško zvezo. Poljska bo
stati izven teh vojaških razgovorov. Generali se bodo še te dni sestali v Kremlju.
Boi med vlado in generali na Japonskem
Generali za takojšen pristop k nemškoitalijanski zvezi. Vlada še okleva.
Med japonsko vlado in zastopniki vojske se nadaljuje prepir. Medtem ko vojaški krogi zahtevajo takojšen pristop Japonske k nemško-italijanski zvezi, se vlada še vedno upira tej zahtevi. Ministrski predsednik Itagaka je zlasti nevoljen na vojaške kroge, ki se slepo zavzemajo za sklenitev te pogodbe, ne da
Intervencija Francije in Amerike v Tokiu
Skupni interesi Anglije, Francije in Amerike na Daljnjem vzhodu.
bi imeli kakršnakoli zagotovila, da bi Japonski ta zveza tudi koristila. — Japonska vlada se boji obveznčsti, ki bi jih morala prevzeti s sklenitvijo zveze z osjo Rim-Berlin, praktično pa bi za Japonsko ta zveza ne pomenila mnogo.
Francoska in ameriška vlada sta sporočili japonskemu zunanjemu ministru, da ima Francija in Amerika na Kitaj-
sporazumno z Anglijo. — Japonska vlada je odklonila zahtevo Francije in Amerike in izjavila, da bo razgovarjala
skem iste interese kakor Velika Brita- tudi v bodoče o teh vprašanjih samo z nija, zato bosta obe državi postopali Anglijo
rilo geslom, ki so ga upravičila za prevzem vodstva v dirtižbi. Nam pa mora biti članek le v bodrilo in nas mora vzpodbuditi k še agilnejšemu delu za delavsko kulturo, potom katere se bo delavski razred usposobil za naloge, ki ga kot nosilca bodoče družbe čakajo.
Hrvati zahtevajo enakopravnost
»Hrvatski dnevnik« o hrvaškem vpra tanju.
Združena srbska opozicija se je informirala pri dr. Mačku, kako je pravzaprav s hrvaškim sporazumom. Odvetnik M.ilanovič je izjavil, da je dr. Maček opozicijo podrobno obvestil o stanju tega vprašanja in da je zadnja redakcija sporazuma taka, da gotovo pride do rešitve tega perečega vprašanja.
»Hrvatski dnevnik« je pa k raznim vestem v listih pripomnil, da te vesti prihajajo večinoma od beograjskih dopisnikov ter kažejo, da danes uvidevajo tudi, oni, ki imajo oblast v rokah, da se mora sedanje stanje izpremeniti. — Hrvati soglašamo v tem. — Pogajanja za sporazum so se vodila in se bodo vodila, s kakšnimi ustanovami in orga-, nizacijami naj se sedanje stanje nadomesti. Dve poti sta pri tem mogoči: da bi prišlo takoj do sporazuma ali pa bi se vprašanje rešilo le deloma in s tem ustvarila nova situacija in začela nova pogajanja. Odpraviti je treba vse, kar sporazum ovira. Hrvati niso opozicio-nalci iz načela, ampak hočejo le, da se izpremeni stanje, ki jim ne ustreza. — Državna zajednica s Srbi more biti samo rezultat njihove volje. Besedica zajednica pa mora tu pomeniti enakopravno odločanje o politiki in o organizaciji države.
Zopet konferenca petih driav T
Angleški opozicijski listi poročajo, da se zopet pripravlja sklicanje konference petih držav Anglije, Francije, Italije, Nemčije in Poljske, da reši nemško-polj-sko vprašanje. S tem sklicanjem baje soglašata Roosevelt in Hull.
Zanimivo pri tej stvari je tudi, da je v Berlinu posredoval angleški tiskovni magnat Hensley v prilog sporazuma med angleško in nemško vlado. Hens-ley je pred odhodom v Berlin obiskal Chamberlaina, v Berlinu je razgovarjal s Hitlerjem in Ribbentropom in po povratku v London zopet s Chamberlai-
Angllja zavlačuje pogajanja z Japonci
Japonska vlada je silno ogorčena zaradi angleškega zavlačevanja pogajanj o bencinskem, konfliktu in grozi, da bo prekinila vsake nadaljnje razgovore z Angleži.
nom.
(-v g* .A f J
Grof Clano pri Ribbentropu
Italijanski zunanji minister grof Ciano se je sestal z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom v Salzburgu, kjer so se vršili razgovori o mednarodnem položaju in skupnih akcijah Nemčije in Italije.
V Španiji imajo še vedno boje
Republikanska vojska vodi gverilsko vojno v asturskih hribih.
Asturija je rudniška pokrajina, kjer so rudarji vodili trde borbe z uporniki. Po vesteh iz Španije imajo republikanci v asturskem gorovju še vedno 15.000 mož vojske, ki vodi še vedno gverilsko vojno proti novemu režimu.
Franco je zaprl nad iisoi moških in žena
v asturskih hribih, ker so podpirali preganjane republikance v Španiji. Vsi bodo postavljeni pred vojaško sodišče,
Franco vpraša za svet Vatikan
Franco sestavi kompromisno špansko vlado, ki odobri novo ustavo. Načrt nove španske ustave je Franco poslal v Vatikan v pregled, v.l<**'•>«!
[ Vodilno gibanje novega režima je fa-j langistično s primesjo generalskega vpliva. Ta vpliv velja za notranjo politiko, vojaški pa za zunanjo, to je, za neodvisnost.
Ojačanje diktature v Španiji
General Franco je imenoval za predsednika političnega odbora španskih fa-langistov svojega zeta, notranjega ministra Sunnerja. Šef miličnikov je postal general Munos Grande, podtajnik stranke pa Pedro del Castillo. General Franco računa, da bo s spremembo vodstva falange zopet dobil večji vpliv v tej organizaciji in onemogočil na eni strani radikalne elemente v falangi, na drugi strani pa omejil vpliv monarhističnih generalov.
E
Roosevelt skliče kongres, le nastane volna v Evrool
Evropski tisk skuša izigravati Zedinjene države, ker kapitalisti ovirajo Roosevelta v mirovni politiki, češ, da gospodarsko škoduje Zedinjenim državam, ki rade prodajajo puške in topove.
Senator Pittmann je izjavil, da ravnanje Z. D. napram Japonski jasno kaže, da Z. D. ne bodo priznale »novi red« na Kitajskem,. Kongres, ki ga skliče Roosevelt, bo sprejel zakon in pooblastil predsednika, da izvaja represalije,
če ne bi hotela Japonska vpoštevati pravice ameriških državljanov, ki so zajamčene z raznimi pogodbami. *
S tem zakonom dobi predsednik pooblastila tudi glede evropske politike, če bi v Evropi nastala vojna, ker politiki smatrajo, da so akcije v Evropi in Aziji proti zahodnim velesilam in Zedinjenim državam v vzročni zvezi glede slabljenja moči teh velesil.
Portugalska ne pristopi k osi Rim-Berlin
Kaj pravi portugalski predsednik Salandar.
Portugalska ima svojega diktatorja hteva ničesar. Nemčija in Italija ne mo-
Salandarja. Ta je izjavil publicistu Juliju Sauerweinu glede stališča Portugalske napram totalitarnim državam, češ, da Nemčija in Italija hočeta obsežni svetovni cesarstvi. — Med tem pa ima Portugalska tretje kolonijalno cesarstvo na svetu. Portugalska se brani, za-
reta Portugalski ničesar dati, toda od nje pa lahko zahtevata ali vzameta.
Salandar je s tem potrdil, da hoče Portugalska biti neodvisna od drugih totalitarnih držav in da se ne misli pridružiti osi Rim-Berlin.
Tudi Romunija se pripravlja
Po vesteh iz Londona je Romunska vpoklicala že 1,200.000 mož pod orožje. Romunija je sicer daleč od glavnih spornih ognjišč, priprave pa kažejo, da je sporno ognjišče, ki ga diplomati prikrivajo, širše.
8 milijonov vreč kave bodo uničili
Letos so pridelali v Braziliji okrog 22 milijonov vreč kave, prodali pa jo bodo lahko od 15 do 17 milijonov vreč. Da preprečijo padec cen na svetovnem tržišču, bodo letos uničili okrog 8 milijonov vreč kave. V zadnjih desetletjih so uničili okrog 65 milijonov vreč kave, ki si jo zamorejo revni sloji le redko-kedaj privoščiti.
Ali sl ie poravnal naročnino? Ako io na, Izpolni svojo dolžnosti
Minimalna odškodnina za delo vajencev
Ministrstvo za trgovino in industrijo je poslalo trgovskim,, industrijskim in obrtnim zbornicam v pregled načrt na-redbe o minimalni odškodnini za delo vajencev. Obenem je ministrstvo predložilo ttidi načrt naredbe, po kateri naj bi dobili delojemalci dovolj časa, da si poiščejo drugo službo. Za ta čas jim gre plača. Zbornice bodo podale svoje mnenje. — Ministrstvo bi moralo te načrte predložiti v presojo in navedbo mnenja tudi delavskim in nameščenskim strokovnim organizacijam, ker so te po mednarodni konvenciji pravno priznane korporacije.
Velikega ruskega pisatelja Maksima Gorkega roman »Karamora« v slovenskem prevodu dobe letos člani »Cankarjeve družbe«.
Samostojno obrtno zbornico bodo baje dobili v kratkem slovenski obrtniki. Po časopisnih vesteh je baje minister za trgovino in obrt že podpisal tozadevno uredbo.
Ljubljana dobi glasbeno akademijo, V »Službenih Novinah« je bila objavljena uredba o ustanovitvi glasbene akademije v Ljubljane
270.000 Muslimanov se bo sporazumno z našo in turško vlado postopoma izselilo iz naše države v Turčijo. Dovoljenje za izselitev bodo dobili le oni Muslimani, ki bodo dokazali, da so čistokrvnega turškega pokolenja.
Delavska zbornica izplačuje podpore. Delavska zbornica je odobrila din 3500 kot prispevek za potovanje g. Prežlja v inozemstvo, »Slovenskemu delavcu«, glasilu Jugorasa v Dravski banovini pa je naklonila din 10.000. .	•
Državni uradniki si morajo po nalogu pristojnega ministrstva do konca meseca avgusta nabaviti protiplinske maske, ki stanejo din 170. Za nižje državne uslužbence pomeni ta izdatek hud udarec, K*i	-- *	. - *tut=
Za predsednika nemškega »Kulturbunda« je ibil na skupščini v Novem Sadu izvoljen dr. Josip Janko iz Petrovgrada, in ne kakor je bilo prvotno sporočeno iz Celja
Od 20 na 40 milijonov dinarjev je povišala svojo delniško glavnico tekstilna tovarna »Ju-gočeška« v Kranju.
Polkovnika Srbobrana Stanojeviča, znanega pionirja našega vojaškega letalstva, ki se je na tragičen način ponesrečil, so na svečan način pokopali iv Beogradu.
Nova naredba o zdravnikih. Minister za soc. politiko je izdal naredbo, po kateri mora vsak zdravnik služiti vsaj dve leti na kmetih ali v krajih, zlasti južnih, kjer je pomanjkanje zdravnikov. — V ta namen izide poseben zakon. Po uredbi mora zdravnik, ki hoče javno službo, služiti dve leti na kmetih v zdravstvenih občinah, zdravstvenih stanicah, zdravstvenih zadrugah ali v socialnem zavarovanju in podobnih zavodih v manjših mestih in vaseh. -—Ta služba je obvezna za vse zdravnike, ki hočejo v javno službo. Mladi zdravniki bodo sprejeti v službo kot uradniški pripravniki v državni in banovinski službi.
Bolgarija je naročila za 8 in pol milijonov mrrk vseh vrst železniškega 'materijala v Nemčiji.
Spor med Turčijo in Bolgarijo. Turške oblasti trdijo, da so bolgarski obmejni organi ubili dva turška graničarja. V Bolgariji to zanikajo in pravijo, da je ibil nek turški vojak samo ranjen, ko je prekoračil bolgarsko-turško mejo.
Skupina bolgarskih parlamentarcev v Moskvi. V Moskvo je potovalo več bolgarskih parlamentarcev, med katerimi je tudi brat predsednika vlade Kjoseivanova. Parlamentarce so v Moskvi sprejeli jako prijazno.
Veliko zalogo komunističnega propagandnega materijala je po bolgarskih vesteh odkrila policija v Sofii.
Grčija želi obnoviti trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Grška vlada bo poslala posebno delegacijo v Berlin, ki naj se dogovori radi Obnovitve gospodarskih odnošajev med' obema državama.
Turčija gradi nove železniške proge. V Turčiji ibodo pričeli graditi novo železniško progo med Carigradom in Ankaro in še nekaj drugih železniških prog, ki bodo vezali Carigrad s severno obalo Male Azije.
Nacističnega kongresa v Niirnbergu se bo
I udeležila tudi večja delegacija Hlinkove stran-'i ke na Slovaškem. Slovaško vlado ibodo zastopali nekateri aktivni ministri.
7000 nemških kmetov se je doslej že izselilo : iz južne Tirolske. V teku pa so priprave za izselitev vseh južnotirolskih Nemcev, ki jih nameravajo baje naseliti na češkem ozemlju.
Radio postajo Društva narodov namerava odkupiti švicarska vlada. Društvo narodov že da-| lje časa ne uporablja svoje radio postaje. Švica j se boji, da bi to radio postajo lahko porabili ! v slučaju vojnega konflikta, zato jo namerava ; odkupiti.
Churchil grozi Chamebrlainu. Z‘nani angleški parlamentarec Winston Churchil je izjavil, da bi v slučaju, če bi Chamberlain skušal na lastno pest mešetariti, sam sklical na posvet angleške poslance in bo za vsako ceno skušal preprečiti novo Monakovo.
Angleška vlada za sodelovanje z opozicijo. Angleška vlada je povabila delavsko stranko, da naj imenuje svojega zastopnika v propagandno ministrstvo, ki bi se ustanovilo v primeru vojne.
Rusija bo dobavljala Poljski vojni materijah
Poljska vlada se pogaja s Sovjetsko Rusijo za dobavo vojnega materijala. Mnogo vojnega materijala pa je Poljska naročila tudi v Angliji.
Razširjenje Stalinovega prekopa. Sovjetska Rusija je odredila, da se delo za razširjenje Stalinovega prekopa pospeši. Z razširjenjem Stalinovega prekopa bo brodovju Sovjetske Rusije omogočen prehod iz Baltiškega morja v Belo morje.
Petsto onemoglih židovskih beguncev je te dni pripeljal parnik »Parita« v Smirno. Parnik se je med potoma pokvaril, radi česar je zmanjkalo tudi vode. Begunci, ki so večinoma Židje iz Češke, so popolnoma onemogli, vrhiu tega pa nimajo nikakršnih denarnih sredstev.
Iz Češke
Bodoča vloga Čehov. »Die Weltwoche«, švicarski tednik v Ziirichu, piše v članku o usodi Dancinga tudi o Čehih sledeče: »Poljska bo dosegla mesto velesile, če se ji bo posrečilo ustvariti zaupanje pri majhnih sosednih narodih. To velja posebno za obmejne države, predvsem za Litavce. V še večji meri velja to za Čehe, ki ibodo po našem mnenju igrali hitreje, pa tudi čisto drugače, ko se danes splošno misli, zopet odločilno vlogo v vzitod-noevroipejskih dogodkih.«
Amerikanci potujejo v Francijo. »Die Wel-woche« poroča, da Atnerikanci zopet v večjem številu potujejo v Francijo in je pred kratkim samo ladja »Norman,die« odplula iz Amerike s 1400 potniki. Razen v Francijo potuje mnogo Atneri kancev v Anglijo, v Švico_ in severne države, medtem ko v ostale države v Evropi malokateri Amerikanec zaide.
Neinško-češke znamke. Vlada protektorata je izdala te dni prve tri vrste novih poštnih znamk, ki imajo nemško-češki napis, zgoraj protektorat Bohmen-Mahren in spodaj v češčini Češka in Morava. Nadalnje serije v neni-ščini im češčini bodo sledile.
Slovaške težave. Slovaška ibo uvedla monopol soli, katere porabijo letno 5.130 vagonov, a pridelajo je samo 400 vagonov. Posebno pa trpi Slovaška na pomanjkanju premoga. Sicer je bilo dogovorjeno s Poljsko, da ibodo dobivali od tam mesečno 45 tisoč ton premoga. Toda Poljska dobavlja samo neznatni del tega. Slovaška industrija ima vsled tega znatne težave. Poljaki so se najprej izgovarjali na pomanjkanje vagonov. Komaj pa so Slovaki povišali število premogarskih vagonov, so prišli Poljaki z novo zahtevo, da bi Slovaki dobavljali Poljski surovine in izdelke, ki jih Poljska nujno potrebuje. Na Poljsko je odšla slovaška
Kurt Tucholsky:
Kako to, da ima sir luknje ?
Z učenostjo, ki se zdi vkuhana, te sili delo k občudovanju, posebno še takega bralca, kakršen sem jaz, čigar izobrazba je podobna emendolskemu siru, ker sestoji prav tako po večini iz lukenj.
Alfred Polgar.
Kadar pride zvečer res kakšna družba, morajo otroci poprej večerjati. Ni da bi otroci slišali vse, kar govore odk rasli, tudi se ne spodobi, in ceneje je tudi. Na mizo dobe obložene kruhke; mama se pridruži za nekaj grižljajev, papana še ni doma.
»Mama, Sonja je rekla, da. zna že kaditi — saj še ne zna kaditi!« »Ne govori, kadar ješ.« — »Miama; poglej, kakšne luknje ima sir!« — Dva otroška glasova hkratu: »Tobby je prismuknjen! Sir ima vendar zmerom luknje!« Jokav deški glas: »Nojaa — ampak zakaj? Mama! Kako to, da ima sir luknje?« — »Ne govori, kadar ješ!« — »A jaz bi tako rad vedel, kako to, da ima sir luknje!« — Odimor. Mama: »Luknje... to se pravi, sir ima zmerom luknje, tvoji sestrici imata čisto prav!... sir ima pač zmerom luknje.«
— »Mama! Ta-le sir vendar nima lu-j kenj! Zakaj jih nima? In zakaj jih ta j ima?« — »Zdaji molči in jej. Stokrat sem ti že rekla, da ne smeš govoriti, j kadar ješ! Jej!« — »Bvvv —! Jaz. bi pa tako rad vedel, kako to, da ima sir... aua, nikar me ne...!« Kričanje. Vstopi papa.
»Kaj je spet?... br večer!« — Ah, mali spet nagaja!« — »Nagajam že ne! Samo to bi rad vedel, kako to, da ima sir luknje. Ta-le sir tu ima luknje, in tisti-le jih nima —!« Papa: »No, zaradi tega ti Še ni treba tako vreščati! Mama ti bo razložila!« — Mama: »Zdaj mu še potuho dajaj! Kadar je za mizo, naj je in molči!« — Papa: »Če te otrok kaj vpraša, mu lahko pač razložiš! Menda!« — Mama: »Toujours en pre-sence des enfaots! Če bi se mi zdelo potrebno, da mu to razložim, bi mu že razložila. Zdlaj jej!« — »Papa, ampak kako to, da ima sir luknje, to bi pa le rad vedel!« — Papa: »Vidiš, luknje v siru, to se zgodi pri proizvajanju; sir delajo iz sirovga masla in mleka, pa ga morajo prevreti, no, pa postane vlažen: v Švici znajo to prav lepo> — ko boš velik, boš tudi lahko šel z nami v Švico, tam so tako-le visoke planine, na njih leži večen sneg — to je lepo,
kaj?« — »Seveda je. Toda, papa, kako to, da ima sir luknje?« — »Saj sem ti pravkari razložil: napravijo se, ko ga proizvajajo.« — »Že, ampak ... kako neki pridejo noter, luknje?« — »Fant, ne luknjaj me s svojimi luknjami in pojdi spat! Marš! Pozno je!« — »Ne! Papa! Ne še! Razloži mi še poprej, kako luknje v siru ...« Buru. Hruška po glavi. Strašno vreščanje. Zvonec.
Stric Adolf. »Dober večer! Dober večer, Margot —... br večer — no, kako vam kaj gre? Kaj delajo otroci? Tobby, kaj pa tako kričiš?« — »Rad bi vedel...« — »Tiho...!« »Neprestano vprašuje ... — »Nesi ga vendar v posteljo in ne nadlegujte me z bedarijami! Pojdi, Adolf, greva za ta‘čas v sosedno sobo; tu bodo pripravili mize!«
Stric Adolf: »Lahko noč! Lahko noč! Kričiš, kakor bi te odirali! Nikar vendar uo...! Ja kaj pa mu je vendar?« — »Margot ga ne zna — rad bi vedel, kako to, da ima sir luknje, pa mu tega ni razložila.« — »Kaj si mu ti razložil?« — »Seveda sem mu razložil.« — »Hvala, ne kadim več — povej no, kaj veš ti, kako pridejo luknje v sir?« »No, smešno vprašanje! Seveda vem, kako pridejo luknje v sir! Pri fa-brikaciji nastanejo, zaradi vlažnosti...
to je vendar čisto preprosto!« — »No, moj dragi... to si pa čedne stvari na-čvekal svojem fantiču! To sploh ni nobena razlaga!« — »No brez zamere -smešen si! Kaj mi ti lahko razložiš, zakaj ima sir luknje?« — »Hvala bogu lahko.« — »Torej prosim.«
»Torej, luknje v siru povzroči tako imenovani kazein, ki ga sir vsebuje.« -- »To je larifari.« — »Prav nič lari-rifari« — »Kajpak da je to larifari; kazein sploh nima... br večer, Marta, br večer, Oskar... prosim; kar sedita. Kako vama gre?... sploh nima z luknjami nobene zveze!«
»Kaj pa se tako pričkata?« Papa: »No prosim te pri vseh svetnikih; Oskar! ti si študiran in si odvetnik: ali imajo luknje v siru sploh kaj zveze s kazeinom?« — Oskar: »Nobene. Sir v luknjah... hotel sem reči: luknje v siru nastanejo... se reče, nastanejo zaradi tega, ker se sir zaradi toplote pri kipenju prehitro razteza!« Posmehljiv krohot nenadoma združenih vrlih junakov papana in strica Adolfa-»Haha! Habaha! No, ta razlaga je vredna cickina! Sir sc razteza! Kaj si slišal? Haha ...!«	.
/l^rvnAr* rvriliirvl n	)
TRBOVLJE
Podružnica i. D. K. D. v Trbovljali priredi dne 20. avgusta t. 1. spominski' izlet na studenec. Izletniki se bodo peljali s kolesi in z avtomobilom. Vabimo tudi vse prijatelje. Kdor se želi peljati z avtomobilom naj se prijavi pri društvenem predsedniku. Odvoz s kolesi točno ob pol 7. uri. Skupno snidenje vseh izletnikov ob 8. uri v Zidanem mostu. Vsem, ki bi se želeli včlaniti v našo delavsko kolesarsko društvo sporočamo, da se društveni lokal nahaja odslej v Rudarskem domu, kjer se dobijo tudi slike o zadnji kolesarski proslavi.
KRANJ
Katoliški tisk v službi resnice in pravice ter ljubezni. Kranjski dopisnik katoliškega duevni--ka »Slovenca« je v imenovanm časopisu z dne 26. julija t. 1. takole vabil vernike na Kongres Kristusa Kralja v Ljubljano:	»Tudi Kranj je
napravil lepo in mogočno pripravo za kongres Kristusa Pralja... Ob 8. uri pa je imel sv. mašo in govor g. dekan, ki nas je razvnel in navdušil za kongres tako, da smoi vsi sklenili: v soboto ali v nedeljo gremo v Ljubljano. V Kranju bodo ostali le bolniki, in tisti, ki za Kristusovo kraljestvo in njegov mir ne marajo, ampak bodo prav te dni najbolj strupeno napadal! vse, kar je božjega in kovali v svojem srcu najbolj podle načrte. (Podčrtali mi.) Popoldne pa je bila pa litanijah ura molitve...« Pismen človek ne rabi komentarja k tako zlobnemu natolcevanju. Pribijamo samo, da je pisec gornjega vabila ali do mozga pokvarjen svetohlinec brez vsake vere in trohice vesti ali pa samo poslušen hlapec svojega gospodarja. — v t „*	<	-- *■>» ►■*»
Pomembno srečanje... Na strmem ovinku Jelenovega klanca sta se srečala priljuden kmetič s kranjskega polja in kar simpatičen Nemec s tretjega rajha. Trdi Gorenjec je naj-brže pozabil na stroge prometne predpise ali pa mu je konjiček sam zavil preveč v levo — prokleti levičarji! bo vzkliknil »Gorenjec« — drzni avtomobilist pa je tudi malo .preveč pognal po klancu navzgor in na ovinku sta se objela: gorenjski voziček in nemški avtomobil! Karambol ni bil prehud. Nemec je pravočasno zavrl, tako da je sunek cizo le bolj lahko potresel in po tleh so sfrčale različne dobrote tega sveta: dve vreči lepe bele moke, več zavitkov pristnega surovega masla in še nekaj drugih	■	> •' '"-rt. Raj-
hovec je urno izstopil in strme občudoval ves ta dar božji v cestnem prahu. Kmetič je okorno zlezel z voza, si jel popravljati suknjič in kazalo je že, da bo gorenjska trma znesla svojo jezo nad prehitrim avtomobilistom. Toda prijazni tujec je prijateljsko potrepljal kmetiča po rami, pokazal na žep, kjer imajo manj petični srce, drugi pa debelo denarnico in tako je bila zadevica speljana v mirnejše vode. Resi sta oba ponesrečenca prav složno pobirala s ceste vse te zgubljene darove in se pri tem spustila v prav zaupen pomenek — naš junak je z Nemci skupaj častil Italijane Pri Kobaridu — katerega rezultat je bil, da je prenesel Nemec s skromnega kmetičkovega vozička v svoj elegenatni avto nekaj zavitkov Pristnega surovega masla, potegnil denarnico in izročil kmetiču dva bleščeča kovanca po 5 nemških mark. Ko so mimoidoči razložili, da bo vse to vredno okoli osem kovačev našega denarja, je pretkani Gorenjec zaključil debato, Prijazno pokimal vljudnemu tujcu in z veselim vzklikom »Hi, šimla!« pognal proti kolodvora- La tudi rajhovec je vesel srečnega izida te nesreče gotovo zadovoljen odbrzel proti svoji domovini.
STUDENCI PRI MARIBORU
»Vzajemnost« priredi dne 11 avgusta t. 1. mladinsko akademijo, pri kateri sodelujejo vse sosednje »Vzajemnosti«. Vabi odbor.
Pobrežje pri Mariboru
Zvočni kino Pobrežje 12. in 13. avgusta »Varšavska citadela«. Film o borbi za svobodo Poljske.
Mladinski dan »Vzajemnosti" v Studencih
ČRNA PRI PREVALJAH
V slogi je moč in v delu rešitev. Na pobudo Kakor smo že poročali priredijo »Vzajemno-1 delavsko mladino, kakor tudi vse delavce. Na tukajšnjega župana g. I. Turka se namerava s ti* Studenci, Maribor, Pobrežje, Tezno in tej akademiji bo mladina »Vzajemnosti« ma- pri nas ustanoviti »Ljudska univerza« in so Radvanje v soboto, dne 12. trn. v Sokolskem | nifestirala svojo pripadnost k delavskemu tozadevna pravila že vložena. K sodelovanju domu v Studencih mladinsko akademijo. i razredu in svoje stremljenje do izobrazbe in so bile povabljene vse strokovne in kulturne Ponovno opozarjamo na to važno prireditev 1 napredka.	j	organizacije, ki ipri nas postojajo. Socialisti to
 — ................... -.i	I	zamisel pozdravljamo in smo se pozivu tudi
odzvali, ker se v polni meri zavedamo, da je
MARIBOR
Po dosedanjem obisku Mariborskega Tedna
j sodijo, da bo letošnjo prireditev posetilo okrog 100.001) obiskovalcev. Ce se te napovedi uresničijo, bo s tem dosežen rekordni obisk, ker je v prejšnjih letih prireditev MT obiskalo največ okrog 70.000 ljudi.
Na zabavišču Mariborskega tedna je vsak dan od jutra do pozne noči polno razigranega i občinstva; različne atrakcije, z vsemi dobro-j tarni založeni kioski in godba, sktbe za dobro j voljo. Ob Mariborskem tednu pride vsako lelo i do izraza mariborska prešernost.
skupno delo potrebno vsepovsod tam, kjer se gre za vprašanja, ki se tičejo splošnosti. Usta-Za asfaltiranje ceste Maribor—Fram so pre- novitev »Ljudske univerze« ima poleg svojega računani stroški 12 milijonov dinarjev. Po- J delokroga tudi namen, da pritegne k vzajcm-novno smo čitali v časopisju, da se bo z deli nemu delu ljudi raznih nazorov in prepričanj na tej cesti, ki je gotovo daleč naokrog naj-^ni deluje na tem, da se medsebojna nasprot-bolj razorana državna cesta v kratkem pri- stva vsaj ublažijo, ako jih že ni mogoče od-čelOi Upamo, da se bodo te vesti ures.ni-1 praviti. Današnji kritični čast zahtevajo, da čile in da ne bo i - •	• i' t ostalo samo	pri	j smo medsebojno strpijivi, ker le na ta način
obljubah.	’	j	bomo lahko prebrodili razne težkoče današnje
Vpis vajencev v obrtno nadaljevalno šolo. (dobe- vzgled nam lahko služi strankarsko Obrtna nadaljevalna	šola	opozarja	ponovno	j J" društveno življenje iz bivše Češkoslovaške,
vse delodajalce, da morajo	vpisati do 20. t.	m.	i kjer '50 se_ polrticm nasprotniki medsebojno
vse vajence in vajenke, ki so dolžni obiske-ifos,tovah mv kolikor na kulturnem pobu m-vati obrtno nadaljevalno šolo. Vpisovanje se! skupno sodelovali, pa vsaj niso ovirah drug
i drugemu tega dela. Zal, da so se tam znašli tuid taki elementi, zlasti pa Slovaki, ki jim je
! Jubilejna razstava mariborskega gledališča,	.	.	,	,
nam prikazuje v drugem nadstropju dekliške j vrst na mestnem ^magistratu.
! šole dvajsetletni razvoj slovenske gledališke | Anonimne grožnje dobivajo posestniki- v bratomorni boj in razdejanje ljubše, koi pa | umetnosti v Mariboru v raznih slikah, diagra-	Radvanju, v katerih se jim grozi s požigom.	mirna sprava in medsebojno spoštovanje. Kaj
j mih, fotografijah najpopularnejših igralcev,	I Karambol.	Na avtobusni progi	Maribor-Sel-	gr0Zj danes »osvobojeni« Slovaški državi ve
1 programih, scenarijah in maketah. Ob pogledu	nica je nek	tovorni avto zadel v	avtobus me-	vsakdo, ki se količkaj zanima za mednarodna
j na vse to, se nam zopet obujajo spomini na	stne občine.	Človeških žrtev sicei	ni bno, b-č: vprašanja. Socialisti obsojamo takšne eleinen-
ero Nušiča, Bratine, Pregarca in drugih, ko Patje hudo poškodovan avtobus in znaša ma-	-vz	častihlepnosti	in	za	judeževe	pare	n,e
je bil na odru mogoč svobodnejši izraz. Dana-1 terijelna škoda baje več tisoč dinarjev. i izbirajo nobenih sredstev za dosego svojih šnje kulturne razmere tudi gledališču- niso I Ukraden les z avtomobilom prevažal v Va- j umazanih ciljev. Pozdravljamo vsako akcijo ugodne. V okviru gledališke razstave je avant- | raždin. Posestniku Glaserju v Rušah je bilo v skupnega sodelovanja, pa naj pride pobuda za
zadnjem času ukradenega za en vagon tesa nega lesa, ki ga je nek mladenič vozil v Va raždin in tamkaj razprodal.
gardistično gledališče Frana Žižeka priredilo posebno razstavo o svojem dosedanjem delovanju.
Tekstilna razstava Mariborskega tedna je
letos nekaj posebnega in zavzema vse prostore velike sokolske dvorane: človek n,e bi verjel, da se vse te fine svilene tkanine izdelujejo v Mariboru. Ta razstava potrjuje Mariboru sloves jugoslovanskega Manchestra.
Jubilejna razstava ob 25-letnici ptujskega Dramskega društva na Mariborskem tednu vzbuja splošno pozornost. To je pravzaprav razstava enega leta dela slovenske gledališke avantgarde. Na njej so razstavljene velike fotografije uprizoritev gledaliških iger, ki jih je uprizorilo Dramsko društvo v Ptuju v svojem 25. letu obstoja v režiji Frana Žiška. Slike dajejo vpogled v snovanje novega prizadevanja in so jasna priča uspešnosti in potrebe te nove smeri. Razen fotografij so razstavljene še maske, kritike in veliki oder »Burke o jezične mdohtarju« s kostumi. Mnogo povedo pro-gramatični napisi kakor »Gledališču ekonomsko in kulturno svobodo«. Razstava je zelo okusno urejena, kar je zasluga Žižkovega sodelavca Kda Murna in ni prenatrpana, kakor so običajno jubilejne razstave. Na razstavo opozarjamo vsakogar, ki se zanima za gledališko umetnost.
Koncert narodnih pesmi je v četrtek
PESNICA PRI MARIBORU
Smrtna kosa. V Pesniške-m dvoru je umrl v 34 letu starosti Franc Premužak, ’ ki je dolgo let bolehal in popolnoma onemogel. Pogreb pokojnika se bo vršil v soboto, dne 12. t. m. ob priredila v mestnem parku Ipavčeva pevska j 7. uri zjutraj na pokopališču v Sv. M-arjeti. ižupa. Nastopilo je osem društev z blizu 200'Naj mu bo zemljica lahka. Težko prizadetim pevci. Skupni zbor na koncu je dirigiral Albin j svojcem pa izrekamo tem potom naše iskreno Horvat. '	|	sožalje.
zvečer
Radi neznosne suše, ki je povzročila pomanjkanje krme, so pričele padati cene živini. Ubogi kmetje bodo s tem hudo udarjeni. Radovedni smo, če se bo radi padca cen živini, znižale tudi cene mesu. Pristojna oblast naj pravočasno ukrene potrebno, da ne bodo na račun tega bogateli mesarji, ki prodajali meso po sorazmerno cenah, od kmetov pa so kupovali- živino zelo | poceni.
Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč bo vršil v nedeljo, dne 13. avgusta 1929 zdravnik OUZD g. dr. Wa-nkmiiller Alfonz, Maribor, Frančiškanska ulica 8-III.
Razpisan je natečaj za sprejem gojencev v vazduhoplovno podoficirsko šolo v Novem Sadu in podoficirski eskadron konjiške šole v Zemunu. Vsi pogoji za sprejem v šolo so raz
njo iz karekoli strani. Upamo pa, da se bo to naše stališče pravilno uvaževalo in tudi priznavalo. Povdarjamo pa že v naprej, da ne bomo dopustili, da bi s-e nas morda skušalo izrabljati za kake špekulativne namene, zlasti če bi kdo skušal iz tega kovati politični kapital. V tem slučaju bomo seveda primorani naše sodelovanje odreči. Smatramo za umest-no, da se ob tej priliki dotaknemo nekaterih so	že doslej - konfliktov, ki so	jih povzročili takozvani' »beli
zelo visokih n°savičarji«. Po	našem mnenju je treba stro-
I go ločiti pri tem	vprašanju one, ki nosijo bele
nogavice s posebnim namenom in one, ki nosijo bele nogavice radi mode ali navade. Na vsak način pa se je treba izogibati nepotrebni nrržnji, da s-e s tem ne razdira' delovanja, ki naj vodi k narodni skupnosti, kajti lažje je razdirati kot pa zgraditi.
PREVALJE
Po odstopu občinskega odbora. Dne 15. m.
m. je »Delavska Politika« poročala, da je tu-
vidni v pisarni mestnega vojaškega urada, I kajšnji občinski odbor odstopil, da s tem pro-Slomškov trg 11. soba št. 4.	j	testira	prod preselitvi davčne uprave v Dra-
Jvograd. Pričakovati je namreč tudi, da bodo preselili še sodišče, nakar bo naš kraj popol-
TISKOVNI SKLAD
Z tiskovni sklad so darovali: Novo mesto: Moretti Jos. din 5. Hrastnik: Bastič Antonija din 5. Ljubljana: Kopač Josip din 30. Maribor: Čretnik Karel din 10. Iskrena hvala. Posnemajte!
JESENICE
Preko meje. Čimdalje bolj se širi tukaj med brezposelnimi neko gibanje za odhodi v Nemčijo. Komur ni všeč sedanje delo ali pa ga dolgovi pr-eveč tarejo, pa enostavno delo pusti in gre preko meje. Treba bi bilo napraviti nekaj, da se tako gibanje prepreči oz. omili. Najboljša pomoč bi bila seveda preskrba dela brezposelnim in pošteno plačilo za pošteno delo, na drugi strani pa skrb, da se omeji nezakonito prekoračevanje ineje. Nekaj takih uskokov se je že vrnilo, »	•	•	•	<*<
Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zv. (v nedeljo ob 3. uri pop. ob vsakem vremenu) velefilm »Rdeče orhideje«. V glavni vlogi Olga Čehova, C. Horn in A. Schonhals. Med dodatki domač kulturni film in Paramountov zvočni tednik. — Sledi za praznik »Otok smrti«.
RUŠE
-Rehbuer Rok obč. ubožec je umrl. Navzlic našemu opozorilu, ga občina ni odpremila v ubožno hišo. t-j u ««	*•	»s*
Sodruge in sodružice iz Maribora in okolice
I vabimo, da se udeleže ipredstave na letnem gledališču, ker je igra »Voda s, planin« vredna, da si jo pogleda vsak zaveden delavec.
KOČEVJE
Uspeli delavske enotnosti. Po večmesečnih prizadevanjih so kočevski rudarji le dosegli uspehe. Država je za avgust povišala kontingent premoga za 500 ton. Tudi podpore so nakazane, in sicer od banovine 20.000 din za avgust in september, od TPD pa 10.000 din. Seveda s tem vprašanje kočevskih rudarjev še ni rešeno, a upati1 je, da bodo naročila s strani države ostala, oz. da se bodo še nekoliko zvišala. Nujno pa je. da nova naročila ne bodo prišla v poštev samo za avgus-t, temveč da bodo ostala stalno. Pri vsej uspeli akciji so se tudi krščanski socialisti zares sodružno borili skupaj s pristaši ZRJ, v kateri je. organizirana velika večina rudarjev. Pristaša »ze-enih« ni na rudniku niti enega. Naši tekstilci naj si vzamejo rudarje za vzgled, rudarji pa bi se tudi lahko malo več zanimali za tekstilce in jim pomagali v njihovem težkem položaju, ki ga še slabša nezavednost!
Festival slovenskih narodnih običajev
5. in 6. t. m. je bil za Maribor izreden kulturen dogodek, saj se je vršil prvič v vsej ^Rodovini Maribora. Take narodopisne prireditve prirejajo naši južni bratje, Hrvati, Srbi J« Bolgari zelo pogosto, pri Čehih, Slovakih, Poljakih in pri narodih Velike in Male Rusije |“e narodni običaji in folklorno blago skrbno j.fjtuje iti čuva, Nemci polagajo na te stvari PredllQ važnost, le Slovenci smo to do sedaj i. v?č zanemarjali. Naše narodne noše, koli-VRri l! -*e ®'e ost^°’ ,se Pokažejo le ob kakih nrin Slovesnostih in še takrat jih ne nosi i'mrosto ljudstvo, temveč premožnejše mc-M-unstvo, k, mu sredstva dopuščajo, da si jih nusli. Ob takih prilikah vidimo največ go-t-im x belokranjskih narodnih noš, tu in ‘	, kakšno ziljansko vmes, štajerskih, s
savinjske doline, iz krajev ob Sotli, s Pohor-,,’v , p°dravja in iz Panonije, pa ne vidimo ' Knialu ne bo nihče več vedel, kako so i,ten krajih oblačili naši predniki. Kdo od lajsega rodu je še sploh vedel, da imamo “ ™ Slovenci svoje narodne plese? Bili iii,„c* !enJu da jih imajo v tako bogati razno-i-i'	,,e Hfvati in Srhi. Naši stariši so na
ke i! !. zabuvah plesali poleg valčka in pol-neizogibnega »povštrtanca« še »šotiš« in
»štajeriš«; kdo od naše mladine jih še zna? Tudi današnja kmečka mladina se zvera v nekakšnem tangu, skače v two-stepu po jaz-godbi, kar izgleda včasih smešno in groteskno, medtem ko je vendar v naših starih ljudskih plesih toliko ljubkosti in gracijoznosti. O tem so se na mariborskem festivalu lahko prepričali vsi zasmehljivci in dvomljivci. Da, tudi Slovenci imamo še precej narodopisnega blaga, ki ga bo pa treba oteti pozabi im ga znova gojiti.
Na mariborskem festivalu sta nastopili dve glavni slovenski kulturni območji, belokranj-sko-notranjska in štirsko-panonska, ki se je tokrat prvič pokazala širšemu svetu. Medtem ko so prvo sestavljali večinoma meščani in inteligenti, so v štajerskih skupinah nastopali res pravi kmetje »od pluga in motike«, le aranžerji so bili intelektualci. Na obeh glavnih skupinah so se jasno dali razpoznavati vplivi dveh različnih kultur, vzhodne in zapadne: belokranjske pesmi, melodije in plesi so mehki, lirični, polni romantike, kakor je doma le pri južnih Slovanih, pri štajerskih skupinah pa stvarnost, povezanost z zemljo in prirodo in razigrana šegavost.
V belokranjski skupini je bilo pet podskupin: Črnomelj, Adlešiči, Vinica, Predgrad—Stari trg in Metlika. Izvajali so Zelenega Jurja, Kresnice v več variantah, razne kolo-plese in sta-
re obredne plese; na koncu so metličani: izvajali še vitežko igro Kurji boj in simbolični Turn. Kolo-plesi Belokranjcev se odlikujejo po lirični nežnosti v belini svojih narodnih noš, v katero je predgradska skupina vnesla malo zdržne resnosti s svojimi temnimi in rdečimi odtenki. Posebno je še omembe vredno Poljansko svatbeno kolo, predgrajske podskupine, in metliški most, zelo star obredni ples.
Štirsko-panonska skupina je nastopila s štirimi podskupinami: Lancova ves, podi vodstvom Miro Vaupotiča, je izvajala Plesače in Orače. Sv. Jurij ob Ščavnici, pod vodstvom Frana Žižeka je izvajal Valek, Kliič in Riiso-čargo. Sv. Marko niže Ptuja je, kot najmočnejša skupina, pod vomstvom Frana Žižeka, nastopila s kompletnim pustnim sprevodom: Kurentom, Riiso, Raboljem, Zlodejem, Orači, Medvedom in KokotičKpiceki. V tem sprevodu je bilo združeno menda vse, kar Štajerci še poznajo odi pustnih običajev. V njem se je videla neka sličnost s podobnimi običaji v nemških alpskih deželah: nudil je res pester, grotesken prizor. Za temi so nastopili Prekmurci iz Beltincev, pod vodsvom Kavaša Matjaža, s pristno prekmursko godbo in so odplesali dva stara obrtniška plesa, Tkalečko in Soštarsko, ter gostiivanjske plese, Toča k, Ša-marianka in Po zelenoj trati, ki soi bili najlepši med vsemi kar smo jih videli. T. M.
noma zapuščen in osamljen. S temi preselitvami uradov pa se bodo tudi dohodki občine, ki že doslej niso zadoščali za kritje najnujnejših občinskih potreb, še bolj skrčili. Kljub temu, da sta naši občini priključeni še dve sosedni vasi, so davčne obremenitve tukajšnjega prebivalstva zelo velike in dolgujejo davkoplačevalci kar pol milijona dinarjev na zaostanku občinskih doklad. Zlasti pereče vprašanje je pa pri nas 150 brezposelnih leskih rudarjev, radi1 česar je pahnjenih v bedo okrog 500 ljudi, ki so brez kruha, odkar ni več zaslužka pri tukajšnjem rudniku. Precej brezposelnih leških rudarjev je sicer sedaj dobilo zaposlitev pri regulaciji Meže in gradnji ceste v Gušta-nju, pripomniti pa je treba, da s tem še ni rešeno vprašanje brezposelnosti, zlasi ker bodo ti reveži, ostali čez zimo brez zaslužJca, če se ne najde kak drug izhod. Kako škodljivo je, da ravno obmejno prebivalstvo materijelno in s tem tudi moralno propada, bo pokazala šele bodočnost. Naši kmeti so bili sicer tudi deležni kmečke zaščite, ker pa niso mogli zadostiti tozadevnim obveznostim, je Priviligirana agrarna banka pognala 24 kmetij v dravograjskem srezu na javno dražbo. Takoi postqpanje vzbuja seveda nezadovoljstvo, kar silno škoduje zlasti v obmejnih krajih. — Ko je letos po odselitvi sreskega načelstva v Dravograd, sledila še preselitev tukajšnje davčne uprave, je prevaljski celoten občinski odbor, ki je bil izvoljen na listi JRZ odstopil. Odstopivši odbor je dne 23. m. m. sklical javen shod, da informira občane o .vzrokih svojega odstopa. Posamezni odborniki so na tem zborovanju zlasti podčrtali, da je občina pred leti dobila zagotovilo, da ostane sresko načelstvo, davčna uprava in sodišče v Prevaljah, kljub temu se je pa sedaj preselitev sreskega načelstva in davčne uprave že izvršila. Na shodu je bila prečitana tudi resolucija, v/ kateri se zahteva, da se preseljeni uradi zopet vrnejo v Prevalje, ali pa najde nadomestilo za izgubo na občinskih dokladah itd. Končno je bilo sklenjeno, da se odstopivši odborniki ne vrnejo prej na svoja mesta, dokler se tej pritožbi in zahtevi ne ugodi. Na zborovanju so poročali gg.: dr. Stefanovič, bivši župan Kugovnik in Rozman, k debati pa se je priglasilo tudi več drugih občanov. K govorom teh gospodov bi imelo delavstvo mnogo pripomniti. Žal ni bilo omogočeno s. Standekerju, ki se je priglasil k besedi, da bi bil lahko razložil stališče delavstva, katerega se skuša odrivati povsod in tudi tam, kjer gre za javna vprašanja. Nočemo se sedaj spuščati v vprašanje, če smo bili delavci z delom odstopivšega občinskega odbora zadovoljni ali ne? Tudi ne načenjamo vprašanja neumestnega postopanja bivšega župana g. Kugovnika z brezposelnimi delavci, ki so hodili prositi za podelitev podpore, temveč bomo o tem vprašanju razpravljali ob primerijem času. Ce je občinski odbor odstopil res samo zato, da protestira proti preselitvi uradov iz Prevalj v Dravograd, se s tem stališčem bivšega občinskega odbora tudi mi strinjamo. Ako pa se je ta odstop izvršil le zato, da bi se preslepilo občane, pa bodo nato odgovorili Prevtiljeani pri bodočih obč. volitvah.	St-r.
Dr. Avg. Reisman:
Zaščita mezde v bolezni
Zakoni o mezdi v boiovaniu v avstrijskem parlamentu. (Iz predavanja med rudarji.)
Kompromis — za oba dela.
Na ta način je prišlo do kompromisa, ki je v letu 1912, ko še zdaleka ni bilo teh težkih razmer za delavce, nikake brezposelnosti in vsled tega ne današnje odvisnosti delojemalcev od kapitala, da se je smelo odtegniti v slučaju bolezni od mezde v prvem tednu le oni znesek, ki ga je plačeval delodajalec v bolniško blagajno.
Prisilno ali prosto zakonito določilo?
Ko pa so že prišli do tega kompromisa, je nastal zopet spor v odseku, je-li naj 60 to novo določilo 1154 b o. dl z., ki je prineslo dobroto o plačilu mezde delavcu v slučaju bolezni za en teden, prosto ali prisilno, tako da se delavec tej pravici ne bi mogel odreči z nobeno pogodbo. Proti prisilnosti so ugovarjali zlasti zastopniki vlade in sicer iz fi-nancijelnih razlogov, češ da bi se s tem zvišale dajatve državnih podjetij ža bolniško zavarovanje in vsled porasta namišljenih, simuliranih obolenj upravni izdatki državnih podjetij. Nadalje so zastopniki vlade opozarjali, da bi tako prisilno določilo o dolžnosti plačila mezde v slučaju bolezni ali nezgode, ali kake druge ovire škodilo tudi obrti in drugim gospodarskim panogam, katerim bi naložili s tem pretežka bremena.
Ekselenca dr. Klein za prisilno določilo §a 1154 b o. d. z.
Značilno za mogočen vtis takratnih socijal-tiih reformatorjev na najvišje družabne in znanstvene kroge pa je bil pri tej debati nastop bivšega ministra ekselence dr. Kleina, znanega avstrijskega pravnika, ki je k temu vprašanju med drugim navajal:
Odločno zahtevam prisilnost določila §a 1154 b o. d. z. — Ne gre, da bi presojali višino obvez določila kakega službenega razmerja izključno samo s stališča podjetnikov, ter popolnoma prešli razmotrivanje, če
Kajj vse sme zagrešiti g. Prežeij Franc pri Delavski zbornici
ne da bi mu mogla službo odpovedati?
Uredba o Živilskih rezervah
Ustanovitev posebnega fonda za državne rezerve živil.
Kaj določa nova naredba?
Vlada je sklenila na ipredlog kmetijskega in vojnega ministrstva naredbo v zbiranju živilskih rezerv. V ta namen se napravi poseben načrt. Med konzervna živila spadajo pšenica ali moka, suhi mesnati izdelki, razne konzerve, povrtnina (suha), testenine, sol, mast, olje, sladkor, kava in čaj.
Zagotoviti se morajo živila za vojsko in civilno prebivalstvo, zlasti iv pasivnih krajih. — Hranijo se v posebnih skladiščih, če ni državnih, občinskih itd. V mestih, banovinskih sedežih in krajih, v katerih je zaposlenih nad tisoč oseb, mora biti živil v skladiščih najmanj za mesec dni. Mesta in občine morajo na svoje stroške sezidati silose ali skladišča iv ta namen in naj najamejo posojila.
Finančni minister ustanovi v ta namen poseben fond. Fond bo obratna glavnica za zidanje skladišč in druge stroške. Naloži se pri državni hipotekarni banki. Denarna sredstva mora preskrbeti finančni minister.
Belgija utrjuje meje ob Luxemburgu. V Belgiji bodo v kratkem pričeli z utrjevanjem meje ob Luxemburški.
ne zahtevajo legitimni interesi delojemalcev, da se vporaba tega zakonitega določila zakonito zavaruje in ne prepušča slučajnostim in nevarnostim takozvanega svobodnega dogovora. Financijelne posledice za državna - podjetja, ki bodo nastopila po mnenju vlade, se slikajo pretemno in ne morejo priti v poštev, ko ima koncentracija velikih državnih podjetij itak izjemno stališče napram zasebnemu gospodarstvu. Ni res, da bi mogla ta nova so-cijalna zakonita določila vsled prisilnosti gospodarske panoge tako težko zadeti, da bi ne mogle prenesti bremen. Saj je dolžnost plačila mezde stvarno in časovno strogo omejena in pogojna, ter ima delodajalec itak v roki učinkujoče sredstvo proti simulacijam ali siceršnjim zlorabam in sicer moč odpovedi službe. Socijalno presojanje službenega razmerja, ki je sedaj povsod odločilno) zahteva, da se škoda, nastala vsled bolezni ali nezgode, deli med delodajalca in delojemalca in je zakon v tem oziru to priznal s tem, da je naložil delodajalcu plačilo mezde za celi mesec, če je bil delojemalec v njegovi hišni skupnosti.
Primera s pravicami nameščencev.
Ekselenca dr. Klein je nadalje opozarjal na pravico nameščencev v slučaju bolezni, ki imajo zajamčeno 6-tedensko mezdo. Že iz tega vidika bi morali priznati gospodarsko1 slabše stoječim delojemalcem enako pravico irt se torej ne moremo noveli upirati, ko ista itak daleč zaostaja za nudenimi ugodnostmi zakona o trgovskih nameščencih (6 tednov proti enemu tednu.) Prisilno določilo §a 1154 b o. d. z. bi torej odgovarjalo
logiki celega pododdelka novele o službenem razmerju,
kot tudi logiki novejše zakonodaje.
Bilo ti zgrešeno, če bi zakonodaja v vprašanju socijalno odločujočih važnosti stalno menjavala kurz.
Oziri na državna podjetja ne morejo biti odločilni.
Kljub tehtnim, pravno, gospodarsko in socijalno tako utemeljenim razlogom dr. Kleina, se je odsek vendarle izrekel proti prisilnosti določila §a 1154 b o. d. z. Stenografski zapisnik o daljnem sklepanju navaja k temu:
Pri vsem uvaževanju teh učinkovitih tehtnih izvajanj je prišla večina pravne komisije do prepričanja, da §a 1154ib ni privzeti kot prisilno normo. Pritrditi je, da niso odločilni pomisleki, ki jih je navajala vlada z ozirom, na posledice tega zakona za državna podjetja,j če bi določilo sicer bilo za druga podjetja so-1 cijalno primerno. Komisija se je izrekla proti j prisilnosti le radi tega, ker bi po njenem mne- j nju to določilo lahko škodilo delavcem v manj- i šili podjetjih. Radi tega so smatrali za socijrl-1 no pravičnejše, da so sicer, končno sporazum- j no z dr. Kleinom, sprejeli določilo §a US^b o dolžnosti plačevanja mezde v slučaju boiez-! ni in nezgode, ali siceršnje osebne ovire de- j lavca, niso pa izrekli, da se delavec tej pravici ne bi mogel s pogodbo napram delodajalcu odreči, torej za prisilnost določila. Komisija je bila mnenja, da bo zakon na ta način več koristil socijalnemu pravnemu razvoju, ker bo kazal smer kot splošno zakonito merilo za dolžnosti delodajalca, ter bo izključil delavca od te dobrote le v onih slučajih, kjer se bo pokazalo to kot nujna potreba vsled posebnih razmer.
Pri nas pa so bila odločilna baš državna podjetja, da se je s finančnim zakonom za leto 1936-37 za rudarje ukinila pravica do mezde v bolezni in nezgodah po § 219 o. z.
Konec prihodnjič.
Zadnjič smo objavili službeno pogodbo gosp. Franca Prežlja pri Delavski zbornici, v kateri je v točki 7. tudi navedeno, da se sliu-zibo da.v ec, Delavska zbornica, izrecno odpoveduje pravici, odpovedati g. Francu Prežlju službo, četudi bi zagrešil važne odpustne razloge po § 239. obrtnega zakona.
Kakšni pa so ti razlogi § 239. o. z. za odpust, ki jih g. Preželj lahko zagreši, ne da bi ga mogli odpustiti?
Predvsem je važno vedeti, da navaja obrtni zakon v § 239. razloge, radi katerih lahko službodajalec delojemalca odpusti takoj iz službe, brez vsake odpovedi, ker so pač to takšni razlogi, ki onemogočajo daljnje sodelovanje med obema.
Na ta način lahko služibodavec uslužbenca odpusti brez odpovedi:
1. ako je uslužbenec pri sprejemu v delo podtaknil ponarejena spričevala, potrdila, listine itd., ali ako je zamolčal drugo istočasno obstoječe službeno razmerje in prevaril delodajalca;
2. ako je uslužbenec nezvest v služlbi; ako pri svojem delu brez pristanka službodajalca od tretje osebe neupravičeno za sebe zahteva ali sprejme koristi, posebno ako sprejme provizijo ali kako obljubo provizije ali kako drugo nagrado brez službodajalčeve vednosti, ali ako kaj napravi, s čimer postane nevreden službo-dajalčevega zaupanja;
3. ako brez odobrenja ali po tem zakonu priznane ovire delo zapusti ali ne vrši, odnosno naravnost noče vršiti svoje dolžnosti in ne opraviči zadovoljivo- tako svoje postopanje, ali ako se kljub izrečenim opominom ne pokori službodajalčevim ukazom, ki jih opravičuje služba;
4. ako tudi kljulb opominom nepazljivo ravna z ognjem ali z gorečo lučjo in sploh z nevarnimi stvarmi v lokalu in delavnici;
5. ako je izdal poslovne tajnosti podjetja, v katerem je zaposlen;
6. ako je službodajalca, njegovega zastopnika, ali kakega člana iz njihovih družin dejansko napadel, ali ako se je proti njim zagrešil s težko razžalitvijo časti, ali ako je fizično napadel ali težko poškodoval druge osebe, zaposlene pri podjetju;
7. ako navaja domače in ostalo službeno osebje k nepokorščini, k nemoralnim in protizakonitim dejanjem;
8. ako namenoma poškoduje službodajalčeve predmete;
9. ako ga bolezen ali nezgoda ovira vršiti svojo službo več kot 4 tedne (g. Preželj si je raztegnil to na 1 leto);
10. ako po lastni krivdi nalezljivo oboli in je bolezen dokazana z zdravniškim spričevalom;
11. ako se kljub ponovnim opominom v delovnem času udaja pijančevanju;
12. ako mu odvzamejo svobodo po sodni obsodbi ali po odloku obče upravne oblasti za več kot 14 dni.
*
Vseh teh odpustnih razlogov se lahko Delavska zbornica posluži proti g. Prežlju glasom pogodbe le tedaj, če bi bil s prav.omočno razsodbo kazenskega sodišča radi njih obsojen, drugače pa ne, pa še tedaj ima g. Preželj pritožbo na disciplinsko razsodišče in od tam še rekurz na okrajno sod.šče v Ljubljani.
Po našem mnenju je takšna pogodba v nasprotju z našo zakonodajo ter zato neveljavna.
IzP°'niuie želje vsake dobre
in varčne gospodinje
FOX
terpentin krema, mast in gumitran za čevlje, voščeno parketno voščilo in medene muho-lovke FOKON so zadovoljstvo vseh in vsakogar. Zato Vam jih priporočamo.
Sabotaia pri „Suzorju
Reševanje prošenj zavarovancev pri Osr. uradu za zavarov. delavcev ze prišlo inenda v popolnoma slepo ulica SUZOR v Zagrebu enostavno zadev ne reši in če pošiljajo poškodovanci še toliko prošenj, pritožb in urgenc. Prizadeti so končno ubrali pot na Sodiišče Delavskega zavarovanja v Ljubljani, ki je v smislu zakona o zavarovanju delavcev odredilo že v večih slučajih novi par mesečni rok, v katerem bi moral SUZOR zadeve rešiti, ker bi sicer sodišče samo razsojalo. Toda tudi to ne zaleže. Delavci zahtevajo nato po preteku danega roka, da sodiišče delavskega zavarovanja izda odločbo. Toda SUZOR zna tudi to preprečiti s tem, da sodišču enostavno ne pošlje spisov in sodišče zopet izjavlja, da brez spisov tudi ono ne more ničesar sklepati.
Zastopnik nekega poškodovanca je dobil pravkar tak dopis sodišča Delavskega zava-
rovanja v Ljubljani, ki se glasi:
»Na Vaš dopis v zadevi V. A. Vam sporočamo, da podpisano sodišče kljub postavljenemu tozadevnemu roku ne more razpravljati, ker se vsi tozadevni spisi nahajajo pri Osrednjem uradu v Zagrebu, *ki kljub urgenci od strani sodišča zadevnih spisov do danes še ni dostavil.
Sodišče Delavskega zavarovanja v Ljubljani, dne 5. avgusta 1939.«
Aparat SUZORJA je ogromen in vendar delavci od vsega tega ničesar nimajo, ko pridejo v nesrečo. Ogorčenje delavstva je ogromno in upravičeno. Skrajni čas je, da poseže tu enegična roka vmes in napravi red. Ministrstva socialne politike kot nadzorna oblast prosimo, da uvede preiskavo in remedu-ro. To je vendar nemogoč noložaj.
Delavski pravni svetovalec
SENZACIJA
ZA OBISKOVALCE MARIBORSKEGA TEDNA
PRODAJAM
po znižanih cenah krep de ehine po din 8•—, 10 —, 12-—. Moško in žensko blago od 5 din naprej, volneni rips od 16 din naprej. svileni robci od 5 din naprej ter raznovrstno blago po jako znižani h cenah pri
Neplačana najemnina (Pirniče) Vprašanje: Hišni lastnik, kateremu sem ostal dolžan najemnino, me je terjal za plačilo kar na cesti. Ker smatram, da se na cesti ne sme terjati, sem plačilo odklonil. Sedaj pa sem dobil pismo odvetnika, ki imenom žene hišnega lastnika zahteva od mene, da plačam zaostalo najemnino im stroške. Ali sem dolžan plačati najemnino in komu?
Odgovor: Najemnino ste vsekakor dolžni plačati. Okolnost, da Vas je hišni' lastnik terjal na cesti, utegne pomeniti za Vas žaljenje časti, ne oprošča pa Vas plačila. Dolžni ste plačati lastniku hiše. Verjetno pa je, da ie žena lastnica hiše, ker Vas drugače odvetnik ne bi opominjal v njenem imenu. Ker ste s plačilom v zamudi, bodete morali plačati tudi odvetniške stroiške.
Prodaja posestva na prostovoljni dražbi (Do!)
Vprašanje: Ali lahko prodamo posestvo na prostovoljni dražbi, ker upamo dobiti več, kot pa če pride na javno- dražbo? Naša mačeha pravi, da je vse njeno ter da ne moremo ničesar prodati. Ali je temu res tako?
Odgovor: Na prostovoljni dražbi lahko proda posestvo le lastnik. Ce je lastnica Vaša mačeha, ne bodete mogli otroci na tak način prodajati posestva. V kolikor ste upniki ga lahko poženete le na javno sodno dražbo, razen, če se z lastnico posestva kako drugače spora-zumete.
Neplačana zavarovalnina (Senovo)
Vprašanje: Vsled poteka^ roka sem odpovedal zavarovalno pogodbo. Zadnjo premijo sem plačal z večmesečno zamudo in zahteva zavarovalnica sedaj po odvetniku od mene plačilo 8 odst. obresti in odvetniških stroškov. Ali bo mogla ta znesek od mene iztožiti in ini zarubiti mezdo?
Odgovor: Ker ste ostali s plačilom v zamudi, morate plačati tudi zamudne obresti, vendar 8 odst. le, ako so bile take nogoj*ene, drugače pa zakonite 6 odst. Plačati bodete morali tudi- odvetniške stroške, ker je^ bil odvetniški opomin potreben, če niste plačali premije pravočasno. Vaša mezda je po sedanjih predpisih rubljiva, v kolikor presega znesek din 20 dnevno in sicer največ do ene tretjine.
I. TRPINU
MARIBOR, VETRINJSKA ULICA ŠTEV. IS
(Umrite« gostilne
,,Prl Delavski Pekarni** v soboto, 12. avgusta 1939
Vsem starim znancem in odjemalcem se priporočata za obilen obisk
Hinko in Fani Kosil
I LJUDSKA 1 SAMOPOMOČ
§§ v Mariboru, rag. pom. blagajna
znana domača zavarovalna uata-nova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 in je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah In doti.
1 Zavaruj« na ooqrabnlno zdrave =	osebe obeh	spolov od 17. do 70. leta	do
g	največ din	10.000-— in
=	M doto	mladoletne od 1. do 16.	do
g	največ din	25.000-— plačljiva ob dovr-
§j šenern 21. letu.
| ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO 1 IN BREZOBVEZNO POJASNILA
Kis za vlaganje
Izdelovanje likerjev, desertnih ^vin in sirupov ter žganjarna. *
JAKOB PERHAVEC
Maribor, Gosposka ulica it. 9 — Telefon St. 25-80
Špirit za vlaganje
Vedno v zalogi: Rum, konjak, slivovka itd.
Na debelo! Na drobno!
Za Jkonzorcij izdala in urelule Adolf Jelen v Maribora. — Tiska Lludska tiskarna, d. d. v Maribora, predstavitell Viktor Eržen v Mariboru.