174
Živinska bolezin.
(Odgovor na Tprašanje.)
Uni dan so nas neki prijatel pomoči zoper bolezia prosili, ktero so takole popisali :
„Blizo nas na B. per eni hiši že skozi veliko let živina cerka: konji, voli, krave, teleta in prešiči: Vsako leto jih kaj pocerka, tako , de mi je gospodinja tožila , de je že per kakošnih 2000 gold. škode. Živince se kar tresti začne, voda mu leti iz oči in nosnic, pade, pa je proč — tako hitro, de še pomoči ne utegnejo iskati; včasi so zjutrej mertvo našli, ko f^st na večer še bolniga niso mislih*. Od konca so teleta cerkale , potlej pa tudi dru^a živina — naj rajši govedo takrat dojde, ko je že obdebeJjeno in ga imajo v prid spraviti. Teleta so hirale po tri dni, so. se tresle , oči in noge jim je neusmiljeno vilo, voda jim je jela iz oči in nosnic liti, pa so bile proč; druga živina je pa hitro hitro proč. — Konjač ali konjedeiec pravi, de vsako cerknjeno govedo ima prav veliko vranico. Hlev so že tudi sna-žili in cedili, pa nič ne pomaga. Zdi se mi, de so ljudje prav take misli, de jim je zacoprano. Prosim Vas tedaj, de bi svetovali, ako kako pomoč veste, de bi se tolika nesreča vstavila, ki že veliko let neprenehama terpi."
Odgovoi^ na vprašanje. Popisana bolezinje vran-čni prisad (Milzbrand), kteri sicer živino nar rajši poleti napada, pa se večkrat tudi ob druzih časih prikaže. Popisali smo znamnja, vzroke in zdravila te bolezni v 3. listu Novic 1843. leta; tu le še to pristavimo, de bo berž ko ne lega in notranji stan hleva, ali pa piča ali pijača pri G—te bolezni kriva. S preminiti se mora ena ali druga reč po svetu zgorej ime-novaniga 3. lista ; če ne , ne bo miru.       Vredništvo.