PR..V.ORSKI DNEVNIK
PoStmna plačana v gotovini	ja i.
Abb. postale I gruppo - LiClla 4U UT
Leto XXI. St. 274 (6252)
TRST, četrtek 18. novembra 1965
DOLGA SEJA MINISTRSKEGA SVETA
Ugodna ocenitev Morovega poročila o njegovem obisku v Jugoslaviji
Sprejeti številni zakonski načrti in dekreti - Ustanovitev sklada za jamstvo odpravnin Bo in Pastore poročala o proračunu - Stališče PSDI in PSIUP o kongresu PSI
RIM, 17. — Danes se je ob 10.30 sestal ministrski svet ki je nepretrgoma zasedal d0 15. ure in ki je po krajši politični razpravi odobril veliko število zakonskih načrtov in vladnih dekretov, ki se nanašajo na najrazličnejša vprašanja.
v uvodu je ministrski predsednik Moro poročal o uradnem obisku v Jugoslaviji in ministrski svet je odobril poročilo ter s zadovoljstvom sprejel na znanje rezultate, ki so bili doseženi med beograjskmi razgovori, ter razvoj prijateljskih odnosov n>ed obema državama. Minister '--olombo je kasneje izjavil novinarjem, da so se vsi ministri brez izjeme strinjali s poročilom Mora o obisku v Jugoslaviji.
Ministrski svet je poleg tega pro-tudi položaj v Rodeziji in sklenil uvesti potrebne ukrepe «za pravično rešitev krize v smislu spoštovanja svobode in enakosti vseh ljudi, kot se je to poudarilo v okviru OZN«.
Ministrski svet je nato pričel razpravljati o posameznih zakonskih načrtih in je med prvimi odobril osnutek o ukrepih v korist civilnih invalidov. Zakonski načrt predvideva vrsto ukrepov za pomoč inva-."dom zlasti pri strokovni prekvalifikaciji in usposabljanju za delo ter ustanovitev posebnih tovrstnih centrov. Za trajne invalide pa se Predvideva v primeru potrebe tudi Pomoč v višini osem tisoč lir mesečno.
o °5. Prisotnosti predsednika dežele ^arainlje Corriasa je vlada odobri-i? na|5rte dekretov o izvajanju Pd^bnega statuta Sardinije.
,a predlog ministra za zunanje zaoeve je bila sprejeta vrsta zakon-načrtov, ki predvidevajo ratifikacijo različnih mednarodnih sporazumov in med njimi dekret Predsednika republike glede izvajanja sporazuma od 3. julija 1965. zn a i im se urejajo zaostala pla-so nastala z izvajanjem “anjansko-jugoslovanskega sporazu-ma od 18. decembra 1954.
Obrambni minister Andreotti je v,®' osnovi pooblastila vladi predlo-z-i devet dekretov, s katerimi se bistveno spreminja celotna struktura ministrstva za obrambo in generalnega štaba.
Na zahtevo ministra za kmetijst-Je minister za finance predložil zakonski načrt, ki znižuje potrošni oavek na piščance in istočasno zvi-?Uje davek na teletino, s čimer nočejo povečati potrošnjo piščancev cer zavreči klanje telet. Minister za kmetijstvo je izjavil, da predvi-ri-u °’ da se bo cena piščancev na arobno znižala za 60 lir ža kilo-°,am teletine pa zvišala za 30 lir za kilogram.
Ministrski svet Je na predlog mi-7, ?tra .za zdravstvo odobril zakon-_7Ln,aert’ ki urejuje zapleten po-topek zbiranja, hranjenja in raz-iwi®van-ia krvi, potrebne za trans-2e',s!eiie česar je bila do sedaj J^foejšnja zmeda. Prav tako je »ii a. odobrila zakonski načrt o Z?°Z(1ravniških pomočnikih in je ®janzko ustanovila poklic zobne-f'\^ebnika, ki pa mora imeti posebno diplomo.
- 5® predl°E ministra za delo in !a, .0 skrbstvo so odobrili za-tp,fskl cmčrt, kj določa ustanovi-Posebnega sklada «za jamstvo pravnin za uslužbence v prime-Preiiehanja delovnega razmer-
ja*. S tem naj bi se nadomestil
•	sklad za akontacijo* za uslužben ce, ki ga je ustanovil kraljevi dekret št. 5 od 8. januarja 1942 in po katerem bi morali delodajalci ob koncu leta akantonirati celotno vsoto dozorelih odpravnin, ki so jo dolžni zaposlenim uradnikom. Do teh akantonacij pa ni nikoli prišlo, ker so bile gospodarsko neizvedljive, saj bi se odvzela iz proizvodnje prevelika sredstva Zato posebni zakonski načrt predvideva, da se do konca prihodnjega leta suspendira taka po zakonu predvidena akantonacija in se nato ustanovi poseben fond, v katerega naj bi plačevali samo določen odstotek predvidenih dozorelih odpravnin.
V senatu se je nadaljevala razprava o proračunu za prihodnje leto s poročilom ministra za državne udeležbe Boja, ki je ugoto. vil, da so državna podjetja bistveno prispevala k normalizaciji gospodarskega položaja z zvišanjem investicij. Nato je odgovoril liberalcem, češ da državna podjetja ne predstavljajo zavore za razvoj zasebne pobude, temveč so z u-stvarjanjem moderne jeklarske industrije in industrije na jugu prispevala k splošnemu napredku. Polemiziral je tudi z obtožbami glede sodelovanja državnih in tujih podjetij ter to opravičeval z zahtevami tehničnega napredka.
Bo je končno odgovoril na zahtevo komunističnega senatorja Adamolija, da je pripravljen razpravljati o okvari potniške ladje
•	Raffaello*, da pa se mora predhodno dogovoriti z ministrom za trgovinsko mornarico, ki je prav tako soodgovoren.
Minister za jug Pastore je orisal delo »Blagajne za jug», ki bo v kratkem nričela izvajati javna dela za 220 miliiard lir ter za prihodnje leto za 300 milijard, kakor je predvideno v petletnem načrtu. Opti mistično je ugotovil, da se industrij ska zaposlenost v industriji na ju gu ni znižala ter je celo — z izje mo Sicilije — rahlo narastla.
Po zaključku splošne debate je senat začel razpravo o proračunu in o delovanju posameznih ministrstev in to najprej z debato o ministrstvu za sodstvo, glede česar je bilo izrečenih več kritik. Minister Reale je v odgovoru navedel priprave za reformo kazenskega zakonika ter govoril o težavah glede sprememb glede zapore najemnin.
Senat bo jutri razpravljal o resoluciji, ki so jo predložili senatorji MSI o »suverenosti Italije nad cono «B» in o londonskem sporazu-mu», nato pa bo nadaljeval proračunsko debato. V poslanski zbornici se je nadaljevala razprava o pomoči tekstilni industriji, oziroma o ukrepih v korist industrije volnenih tkanin.
Izvršni odbor PSIUP je docela negativno ocenil zaključke zadnjega socialističnega kongresa, češ da se je politični položaj še poslabšal, ker je kongres prispeval k utrjevanju levega-centra na vedno bolj nazadnjaških osnovah. Pričetek združevanja PSI in PSDI pa ocenjujejo kot socialdemokratsko zdru-
ževanje, s čimer se likvidira socialistična stranka.
Izvršni odbor PSDI pa je prav obratno kongres PSI pozitivno ocenil kot odločilni prispevek k socialističnemu združevanju, ki naj odpre konkretno perspektivo za ustvarjanje nove socialistične stranke, kt bo vključila delavce v vodstvo demokratične države. Nato so ugotovili, da je bila tematika socialističnega kongresa v bistvu enaka, kot bo tematika bližnjega kongresa PSDI, ter razpravljal o nevarnosti zastoja vladne politike in na omejevanje reševanja običajnih u-pravnih vprašanj.
Danes so 24 ur stavkali gradbeni delavci. Stavko je proglasila sindikalna organizacija FILLEA-CGIL, ker so delodajalci zavrnili pogajanja o obnovitvi delovne pogodbe Pri stavki nista sodelovali CISL in UIL, ki menita, da je sedanje razdobje zaradi krize gradbeništva neprimerno za stavko. Vse tri sindi-
kalne organizacije so proglasile e-notno 24-urno stavko slaščičarjev, ki bo v petek, 19. novembra zaradi neobnovitve delovne pogodbe. Zdravniki INAIL so proglasili stavko za nedoločen čas, ki se bo pričela 18. novembra. Stavko so najprej proglasili stalno zaposleni zdravniki, kasneje pa v znak solidarnosti tudi zdravniki ambulant in bolnišnic.
Po podatkih ISTAT je dosegel uvoz v letošnjih prvih osmih mesecih 2.964,5 milijard lir izvoz pa 2.897,9 milijard lir. V primerjavi z istim razdobjem lanskega leta se je uvoz znižal za 0,5 odst., izvoz pa narastel za 21,7 odst. Primanjkljaj je znašai 66,9 milijarde lir in je bil za 91 odst. nižji kot v istem lanskem razdobju. Italija ima s številnimi državami aktivno trgovinsko bilanco, ki je dosegla v obravnavanem razdobju z Jugoslavijo aktivo 6,4 milijarde lir. medtem ko je lani aktiva znašala 14,1 milijarde lir.
SZ-Indi j a-Pakistan
MOSKVA, 17. — Pakistanska vlada je obvestila sovjetsko vlado, da je pripravljena brez pogojev udeležiti se indijsko-pakistanske konference na vrhu na sovjetskem ozemlju, da bi govorili o Kašmiru.
Indijski finančni minister, ki je sedaj v Moskvi, je sporočil, da je sovjetska vlada poslala Sastriju pred petimi dnevi sporočilo v tem smislu.
Indijski finančni minister je prišel v Moskvo na posvetovanja o gospodarskih in trgovinskih zadevah. Sestal se je tudi s Kosiginom in z Gromikom. Minister je sporočil časnikarjem, da so se sporazumeli o podvojitvi trgovinske izmenjave med SZ in Indijo do leta 1970. Poleg tega bo Sovjetska zveza poslala v Indijo svoje tehnike, ki bodo proučili možnost zgraditve tovarne za pridobivanje aluminija. Sredi decembra pa bo prišel v Indijo sovjetski minister za trgovino Patoličev.
MOSKVA. 17. — Skupina ameriških senatorjev, ki jih vodi demokratični senator Mansfield, je prišla danes z letalom iz Varšave v Moskvo na neuradne pogovore. Na letališču jih je čakal ameriški odpravnik poslov v Moskvi. Mansfield Je izjavil, da je delegacija prišla v Moskvo, «da posluša in postavlja vprašanja». Jasno je, da bo »o informacijah poročala«.
.............................................................um....litin......milnimi m, mm,,,	...
ZE ENAJSTIČ PO LETU 1949
Skupščina OZN je zavrnila zahtevo za sprejem Kitajske
Enako število pozitivnih in negativnih glasov - Skupina afriških in azijskih držav predlaga sklicanje svetovne konference o razorožitvi
VČERAJ V SPREMSTVU MARŠALA TITA
Gon IH CHHMKIEIIIICZ i SKOPJU
Mestna skupščina je oba poljska voditelja imenovala za častna meščana Ogled razstave načrtov o novem Skopju in tovarne sintetičnih vlakea
NEW YORK, 17.
Glavna skupščina OZN j sprejem Kitajske v to organizacijo, še prej je sklenila da je treba o tem odločati z dvotretjinsko večino.
Za ameriško zahtevo, da je treba odločati z dvotretjinsko večino, je glasovalo 56 delegacij, proti njej 49 delegacij, 11 pa se jih je vzdržalo.
Kamboško resolucijo, ki je za-vzpostavitev
e danes zavrnila
htevala vzpostavitev zakonitih pravic LR Kitajske in izgon Cang kajškovih predstavnikov, je podprlo 47 delegacij, proti njej je glasovalo 47 delegacij, 20 pa se jih je vzdržalo.
To je že enajstič, ko skupščina zavrne sprejem Kitajske po letu 1949. Toda letos se je število držav, ki podpirajo sprejem, še povečalo. Kar se tiče današnjega izida glasovanja, je treba pripomniti, da se pri enakem števiiu glasov resolucija zavrne, tudi če je zanjo potrebna navadna večina.
Za sprejem so glasovale naslednje države: Albanija, Alžirija, Ve. lika Britanija, Bolgarija Burma, Bela Rusija, Kambodža, Srednje-afriška republika, Cejlon, Kongo-Brazzaville, Kuba, CSSR, Danska, Etiopija, Finska, Francija, Gana, Gvineja, Jugoslavija, Indija, Irak, Kenija, Madžarska, Mali, Mavretanija, Mongolija, Maroko, Nepal, Nigerija, Norveška, Pakistan, Poljska, Romunija, Sierra Leone, Singapur, Somalija, Sudan, švedska, Sirija, Uganda, Ukrajina, SZ, ZAR, Tanzanija, Jemen in Zambija.
Proti sprejemu so glasovale: Argentina, Avstralija, Belgija, Bolivi-
"l,l,",i""i'""miMiM,MiiiiMiiii.........m...Hlinili.milim..
NEZADOVOLJSTVO v mSHINGTONU zaradi u tantovih izjav
ZDA so dejansko odklonile začetek pogajanj o Vietnamu
Uradno se izgovarjajo, da so bili pogoji Hanoja nesprejemljivi - Nadaljujejo se močni spopadi v Južnem Vietnamu ■ Od začetka tega leta je padlo 11.000 ameriških vojakov
rir^AS?INGTON« 17- - Ameriški B ?avni departma je danes uradno vtoai da je severno-vietnamska let°šnj° pomlad sporočila jpa .nSt°nu PO francoski vladi, da UstoPJuPravI’ena zaCeh pogajanja o ie	0RnJa v Vietnamu, da pa
J« postavila pogoje, ki so bili za nesprejemljivi.
iiiPofdstavnik državnega departma-dn ? poudaril, da je francoska vla-ia ,t0 sporočila po stikih, ki jih irrmi«ancosko zunan.ie ministrstvo sku«0 v Parizu s severnovietnam-Predstavnikom, in to po krat-ran?oekclnitvi ameriškega bombardi-1,7*4® Severnega Vietnama v mani- i16 med prekinitvijo. Izjava 1 iniP’i d? Je hanojska vlada postav-tln a kot Pogoj tudi izvajanje poli-nega programa narodnoosvobodilne fronte.
I Pred dnevi se je sprožila po-oh?o n v zvezi s člankom, ki ga je n™ai „neki ameriški časopis in £$Jdaril. da so ZDA trikrat zavr e Ponudbe za začetek pogajanj. krv7aj Je ameriški časnikar Schoen-p P°n°vil te trditve.
dnevi je časnikar Erič Seda ™ IZJavil, da je ameriška vla-j^f.avrm,a prigovarjanje glavnega sevprrf °^N U Tanta. naj sprejme stanf£ovletnamski Predlog za seji, Predstavnikov Washingtona znnnrta v Rangkoku. Kakor je Če hi 'J,6 U Tant včeraJ izjavil, da nami proti koncu lanskega leta tičS«*?/1, °dIočne korake na polifono diplomatskem sektorju, bi lah-E0d£repre"Ui sedanJe tragične doti *v Yle.tnamu. Nedvomno je niio ™ mislil na ameriško odklonitev začetnih stikov.
Di iasnikar Eric Sevareid je te dni tudi o svojih razgovorih s vuitojnim Stevensonom, čigar od-
nosi z Johnsonom so bili zelo hladni prav zaradi tega, ker se ni strinjal, z uradno politiko v Vietnamu. Sevareid pravi, da je Stevenson izjavil, da je bil hanojsko ponudbo za začetek pogajanj osebno preprečil McNamara.
Glede U Tantovega posredovanja ugotavljajo politični opazovalci, da je bila tedaj v teku v ZDA volilna kampanja. Ce bi bili uradno priznali U Tantovo posredovanje, bi javno mnenje močno pritiskalo na vlado, naj pogajanja sprejme, na drugi strani pa bi predsedniški kandidat Goldwater obtoževal Johnsona šibkosti in izkoriščal to za volilno kampanjo.
V Južnem Vietnamu se boji nadaljujejo. Opoldne so se obnovili spopadi ob pobočjih hriba Cu Pong na področju Plei Me. V boje so zopet posegli veliki ameriški bombniki «B-52». Bitka, ki se je začela v nedeljo, ni bistveno menjala položajev obeh strani. Osvobodilna vojska je dobro utrjena na strateških položajih ob pobočju hriba sredi džungle, od koder nadzoruje dohode v spodnjo dolino, kamor prevažajo ameriške vojake s helikopterji. 560 kilometrov severno od Sajgona pa je enota osvobodilne vojske zasedla neko ameriško vojaško postojanko. Zasedla je tudi bližnje vojaško poveljstvo, pri čemer je bilo med branitelji mnogo žrtev. Partizani so uničili vse naprave.
Nad Severnim Vietnamom so danes sestrelili v 35 minutah štiri a-meriške bombnike. To je sporočil ameriški vojaški predstavnik v Saj-gonu. Včeraj so sestrelili eno ameriško letalo z raketnimi izstrelki.
Neki severnovietnamski list piše
danes, da je od začetka tega leta padlo v Južnem Vietnamu nad 11.000 ameriških vojakov.
Predstavnik severnovietnamskega zunanjega ministrstva je odločno zavrnil ameriške trditve, da sodelujejo pri sedanjih bojih v Laosu blizu tajlandske meje tudi severnovietnamski vojaki.
O atomski sili
WASHINGTON, 17. — predsednik komisije za atomsko energijo v ameriškem kongresu, demokratični predstavnik Chet Hallfield je predlagal, namesto večstranske jedrske sile, naj se da NATO večja oblast pri odločanju za uporabo jedrskega orožja «za obrambo zahodne Evrope*. Holifield je o-stro kritiziral načrt o mednarodni jedrski sili in je dejal, da njeni zagovorniki v ameriški vlad) • bolj skrbijo, da izpolnijo želje Bonna, kakor pa da bi okrepili zavezništvo v celoti*. Pripomni! je:	«Poleg tega se ne upošteva
dejstvo, da je Zahodna Nemčija že dobila važno vlogo z udeležbo pri jedrski obrambi Evrope.*
ja, Brazilija, Kanada, Formoza, Kolumbija, Kostarika, Dominikanska republika, Ekvador, Salvador, Gibon, Gambija, Grčija, Gvatemala, Haiti, Honduras, Irska, Italija, I-zrael, Slonokoščena obala, japonska, Jordanija, Liberija, Luksemburg, Madagaskar, Malavi, Malezija, Malta, Mehika, Nova Zelandija, Nikaragua, Niger, Panama, Paragvaj, Peru, Filipini, Južna Afrika, Španija, Tajlandija, Togo, Turčija, ZDA, Gornji Volta, Urugvaj in Venezuela.
Vzdržale so se: Avstrija, Burundi, Kamerun, Cad, Čile, Ciper, I-slandija, Iran, Jamaika, Kuvajt, Libanon, Libija, Maldivski otoki, Nizozemska, Portugalska, Ruanda, Saudova Arabija, Senegal, Trinidad-Tobago in Tunizija.
Včeraj je skupina 34 afriških in azijskih držav ter Trinidad-Tobago in Jugoslavija predložila v političnem odboru načrt resolucije, ki poziva glavno skuDščino OZN, naj odobri predloge konference nevezanih držav, ki se je sestala leta 1964 v Kairu, za sklicanje razoro-žitvene konference, na katero na.V bi povabili vse države sveta. Resolucija predlaga tudi, naj se začnejo posvetovanja z vsemi državami za ustanovitev kolikor mogoče predstavniške komisije, ki bi sprejela vse potrebne ukrepe za sklicanje svetovne konference o razorožitvi najpozneje leta 1967.
Politični odbor je začel danes popoldne razpravo o tej resoluciji.
Rusk je dejal, da bodo na konferenci govorili tudi o socialnem in gospodarskem razvoju ter o «miru in zakonitosti«. O svojih pogovorih z voditelji Venezuele, Argentine in Urugvaja je izjavil, da so bili »plodni in spodbudni«.
Pred odhodom v Latinsko Ameriko se je senator Robert Kenne-dy močno sporekel s sodelavci predsednika Johnsona glede ameriške politike na zahodni polobli. To poroča danes «Washington Post«. List pravi, da se je to dogodilo prav dan pred odhodom Kennedy-ja. V državnem departmaju so sklicali sestanek, na katerem so podrobno govorili o obisku. Ken-nedyju so predlagali, naj latinskoameriškim drž^am obrazloži razloge, zaradi katerih je ameriška vlada intervenirala na Kubi. To je predlagal državni tajnik za med-ameriške zadeve. Kennedy pa mu je odgovoril, da ne more opravičiti intervencije, ki je po njegovem pomenila napako, kakor je bil že izjavil v senatu. Dodal je, da ne bo rekel nič takega, o čemer ni iskreno prepričan.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 17. — Prebivalstvo Skopja in najuglednejši zastopniki Soc. republike Makedonije so danes toplo pozdravili voditelje Poljske, Gomulko in Cyrankiewicza, ki sta v spremstvu predsednika republike maršala Tita in drugih jugoslovanskih osebnosti prispela zjutraj z vlakom v Skoplje Neposredno po prihodu so se visoki gosti skupno z maršalom Titom udeležili slovesne seje mestne skupščine, na kateri je predsednik Blagoje Popov izročil Gomulki in Cyrankiewiczu listino o njunem imenovanju za častna meščana.
Popov Je Gomulko in Cyrankie-wicza pozdravil kot zastopnika bratskega in prijateljskega poljskega ljudstva, ki je ob potresu med prvimi priteklo na pomoč prebivalstvu Skoplja, in danes poljski strokovnjaki in arhitekti pomagajo pri izdelavi urbanističnega načrta mesta. Predsednik poljske vlade Cy-rankiewicz se je v svojem in v
Gomulka in Tito v Beogradu imenu Gomulke zahvalil za izkaza- Gomulka s svoje strani izrazil prs-
no čast in med drugim poudaril, da je to priznanje istočasno znak prijateljstva do poljskega ljudstva, ki ni pozabilo, da je med prvimi brigadami, ki so pritekle na pomoč porušeni Varšavi, bila mladinska brigada Jugoslavije.
Po slovesnosti v mestni skupščini sta si visoka gosta v spremstvu maršala Tita ogledala kemijski kombinat »Ohis«, ki bo prihodnje leto, ko bo obratoval s polno zmogljivostjo, dosegel vrednost proizvodnje 27 milijard dinarjev. Najvažnejši izdelki kombinata so sintetična vlakna in sredstva za zaščito rastlin. Po ogledu kombinata je politični tajnik CK Zveze komunistov Makedonije Krsto Crvenkov-ski priredil v čast poljskim gostom kosilo, med katerim sta si z Gomulko izmenjala zdravici, v katerih sta poudarila pomen ljudske solidarnosti pri elementarnih nesrečah. Crvenkovski se je poleg tega zahvalil poljskemu ljudstvu m vladi za pomoč Skopju, medtem ko je
PARIZ, 17 — Francija je odpoklicala svojega poslanika lz Gvineje ter je pozvala gvinejskega poslanika, naj takoj zapusti Pariz. Ta incident je v zvezi z nedavnimi obtožbami, da je Francija podpirala zaroto za umor Seku Ture-ja in *a zrušitev njegove vlade.
Rusk in R. Kennedy naletela na slab sprejem v Urugvaju in Čilu
NEW YORK, 17. — V Urugvaju in v Čilu so bile demonstracije proti Deanu Rusku in Robertu Kenne-dyju. V Montevideu je osemnajstletni študent Jesus Rolan Rojas opljuval Deana Ruska, ko Je ta položil venec k spomeniku urugvajskega narodnega junaka Artigasa. Pri tem je študent vzkliknil: «To v imenu našega ljudstva.« Rojasa je takoj prijela policija. Sledilo je močno prerivanje, pri čemer ga je neki policaj močno udaril po glavi, zaradi česar so morali Rojasa odpeljati v bolnišnico, kjer sedaj umira. V njegovih žepih so našli letake z napisi: «Rusk, odidi!«.
V Conceptionu v Čilu pa se je dogodil še hujši Incident proti Robertu Kennedyju, ko je ta obiskal sedež tamkajšnje univerze. Skupina naprednih študentov ga Je opljuvala in ga obmetavala z jajci in s kamenjem, še prej so ga opozorili, naj ne hodi na univerzo, študentje so pri tem prepevali državno himno in vpili: »Morilec, yan-kee, pojdi domov«.
Robert Kennedy je čakal kakih dvajset minut, da se je povrnil mir, in je nato začel govoriti, toda študentje so njegov glas prevpili. Ko so skušali nekateri študentje miriti, je prišlo do pretepa. Nastopila je policija, da je vzpostavila red.
Državni tajnik Dean Rusk je prispel popoldne v Rio de Janeiro, kjer se bo udeležil druge izredne medameriške konference. Ob prihodu je dejal, da ZDA ne pričakujejo, da bodo na konferenci spre. jeli dokončen sklep o ustanovitvi medameriške «mirovne sile«, temveč bodo o tem šele diskutirali.
..............................min...............im....
IZJAVE STEVVARTfl NA SEJI VARNOSTNEGA SVETA
Anglija je pripravljena zaostriti gospodarske sankcije proti Rodeziji
Afriške države zahtevajo izredno sejo 0AE ■ Smith je imenoval svojega guvernerja
NEW YORK, 17. — Danes je bila na zahtevo Velike Britanije nova seja varnostnega sveta v zvezi z Južno Rodezijo. Zunanji minister Stewart je sporočil, da je britanska vlada pripravljena uvesti embargo na petrolejske izdelke, namenjene v Rodezijo ter proučiti možnost še ostrejših gospodarskih sankcij. Dodal pa je, da se britanska vlada upira uporabi sile
proti uporniškemu režimu. Trdil je, da stanje v Rodeziji ne ogroža miru in da je britanska vlada odločena «skrbeti, da ne nastane tako stanje«. Stewart je nato predlagal imenovanje delovne skupine, ki bi jo sestavljali člani varnostnega sveta, da prouči možnost novih gospodarskih sankcij proti Rodeziji, ki jih zahtevajo številne a-friške države.
Govorili so še predstavniki Somalije, Sudana in Slonokoščene o-bale, ki so zahtevali tudi vojaški nastop, in zatem je bila seja odložena na jutri zvečer. Do tedaj se bodo nadaljevala posvetovanja o morebitni skupni resoluciji.
V intervjuju BBC, namenjenem A-friki je predsednik britanske vlade Wilson opozoril Smitha, da bi vsak napad na Zambijo ali na druge sosedne države pomenil dejanje mednarodne vojne in bi spadal v pristojnost odločanja Združenih narodov ter bi pripeljal do izvajanja vseh ukrepov, ki bi jih OZN imela za potrebne.
Wilson je dalje Izjavil, da bo britanski vladi uspelo «ostatl v stiku z rodezijskim guvernerjem Gibbsom ob vseh okoliščinah«.
Smith je na tiskovni konferenci sporočil, da so telefonsko zvezo guvernerjevo palačo prekinili na njegov Izrecen ukaz. Dejal je, da je «razočaran» nad ravnanjem guvernerja. Pripomnil je, da Je dal prekiniti telefonsko zvezo, zato da prepreči, da bi mogla britanska vlada stopiti v stik z guvernerjem. Smith je nato dejal, da namerava odvzeti guvernerju Gibbsu »vse pravice in vse prednosti, ki so povezane z njegovim položajem, ker mu sedaj ne priznava več položaja guvernerja. O ukrepih, ki jih je britanska vlada odredila proti Rode-
ziji, je Smith trdil, da gre za vmešavanje v notranje zadeve Rodezije. Sporočil je tudi, da namerava sklicati sestanek s plemenskimi voditelji in z voditelji uradne opozicije, «da skuša obnoviti dvogovor z njimi«.
Smithov predstavnik je sporočil, da so guvernerju zaplenili sedem avtomobilov, odslovili so stražo ter pozvali služinčad, naj zapusti palačo.
Smith je imenoval začasnega gu vernerja, ki je dosedanji zunanji minister Clifford Dupont, «dokler kraljica ne imenuje novega guvernerja«. Nedvomno bo Smith pozneje imenoval »guvernerjevega namestnika«.
Dupont je prisegel pred člani vlade in enim sodnikom. Predsednik vrhovnega sodišča Beadle pa je 0-sta! na strani guvernerja Gibbsa.
V	Londonu so poudarili, da Je imenovanje Duponta nezakonito, ker je edini zakoniti guverner še vedno Humphrey Gibbs.
Danes so bile v Bulavaju velike demonstracije več tisočev črncev proti enostranski razglasitvi neodvisnosti. Policija je demonstrante razganjala s solzilnimi plini. Nocoj je eksplodirala tudi bomba, člani sindikata afriških poštnih nameščencev, ki jih je približno štiri tisoč, so protestirali proti zahtevi, naj v štirinajstih dneh podpišejo izjavo o zvestobi Smithovemu režimu. Zatrjuje se, da so tudi druge nameščence v civilni službi pozvali, naj podpišejo podobne izjave.
V	Londonu so danes ponovno razpravljali o Rodeziji. Govorili so o morebitnih petrolejskih sankcijah v primeru, da se britanska vlada ne bi mogla izogniti pritisku OZN.
Zambijski predsednik Kuanda je na tiskovni konferenci v Lusaki Izjavil, da namerava zahtevati navzočnost angleških čet, da varujejo veliko hidroelektrično centralo
v Karlbi na meji med Zambijo in Rodezijo. Ce ne bi Velika Britanija sprejela primernih ukrepov, bi se obrnil na druge države.
Kaunda je obžaloval, ker Je Velika Britanija omogočila uporniku Smithu, da ravna z guvernerjem, kakor ravna. Pripomnil je, da bi Angleži imeli vse možnosti, da o-mogočljo guvernerju, da gre po svoji poti, namesto da dopustijo, da je Smithov ujetnik. Končno je Kaunda izjavil, da so ukrepi, ki jih je odredila londonska vlada, nezadostni. Dejal je, da bi bilo bolje, če bi bila Anglija poslala čete v Rodezijo, še preden je Smith enostransko razglasil neodvisnost.
Kakor poročajo lz Adis Abebe, je Gana predlagala za 27. novembra izreden sestanek zunanjih ministrov Organizacije afriške enotnosti. Navzoči bi morali biti tud! ministri za obrambo in načelniki glavnih štabov. Tudi Etiopija, Somalija in Kongo-Brazzavlile so zahtevali izredno zasedanje OAE.
Po ocenitvah v Londonu ima Južna Rodezija sedaj 4300 vojakov, od katerih 3400 v vojski in 900 v letalstvu. Poleg tega ima 6400 policajev z rezervo 28.500 mož. Zambija, Malavi in Tanzanija imajo skupno približno 6000 vojakov, toda od vseh treh ima samo Zambija majhno letalstvo. Skupne sile afriških držav članic OAE znašajo 492.000 vojakov s 515 vojnimi letali in 162 prevoznimi letali. Od teh je 180.000 mož in 400 letal v ZAR.
pričanje, da bo prebivalstvo Skopja uresničilo urbanistični načrt, pri katerem sodelujejo tudi poljski arhitekti.
Popoldne so poljski gostje obiskali razstavo «Skopje v prihodnosti», zvečer pa so se udeležili koncerta ljudskih plesov in iger. Po koncertu so visoki gostje skupno s predsednikom Titom odpotovali z vlakom v Beograd.
B. B.
PARIZ, 17. — Minister za informacije Peyrefitte je po današnji seji vlade Izjavil, da so se «pogoji, v katerih bo moč obnoviti razgovore in pogajanja o organizaciji skupenga tržišča, začrtali in so se izboljšali«. Dodal je, da Izhaja ta ocenitev francoske vlade iz številnih posvetovanj. Predstavnik Je pripomnil, da so Belgija, Italija in Zahodna Nemčija izrazile željo, naj bi se pogajanja nadaljevala, ln da se zdi, da se bodo zunanji ministri mogli v kratkem sestati, da obnovijo posvetovanja.
Včeraj je generalna skupščina OZN že enajstič zavrnila sprejem LR Kitajske po letu 1949, še prej pa je sklenila, da je o sprejemu potrebno odločati z dvetretjinsko večino. Za sprejem je glasovalo 47 delegacij, proti 47, vzdržalo pa se jih je 22. To pomeni, da se je šte. vilo glasov za sprejem letos precej povečalo. Za sprejem so med drugimi glasovale Velika Britanija, Jugoslavija Francija, Norve »ka. Poljska, SZ itd. Proti pa poleg ZDA še Španija, Belgija, Italija, Japonska itd. med vzdržanimi pa so:	Iran, Portugalska, Tunizija
in dr.
Ameriški državni tajnik Rusk je včeraj prispel v Rio de Janeiro na izredno medameriško konferenco in je v Urugvaju, v Montevideu, položil venec k spomeniku narodnega junaka, ko ga je neki osemnajstletni študent opljuval; študenta je nato neki policaj tako moč-no udaril po glavi, da sedaj umi-ra v bolnišnici. V Čilu pa so študentje opljuvali Roberta Kennedy-ja in ga obmetavali z jajci in s kamenjem, a ko je hotel govoriti, je prišlo do pretepa.
V Južni Rodeziji je Smith imenoval začasnega guvernerja, »dokler kraljica ne imenuje novega*, ter poudaril, da namerava sedanjemu guvernerju Gibbsu odvzeti vse pravice in vse prednost), ki so povezane s tem položajem. V Londonu pa poudarjajo, da je Smithovo imenovanje nezakonito, ker je edini zakoniti guverner Gibbs. V Bulavaju so bile včeraj velike demonstracije črncev proti Smithovi rasistični razglasitvi neodvisnosti. Gana, Etiopija in Somalija so zahtevale sklicanje izrednega zasedanja Organizacije afriške enotnosti, da bi na njem ministri za obrambo in načelniki glavnih štabov raz-pravljali o Južni Rodeziji.
Pred dnevi je ameriški časnikar Sevareid izjavil, da je ameriška vlada zavrnila prigovarjanje U Tan-ta, naj sprejme severnovietnamski predlog za sestanek predstavnikov Washingtona in Hanoja v Bangkoku, ter da je pokojni Stevenson izjavil, da je sprejem hanojske po-nudbe za začetek pogajanj preprečil osebno McNamara. Včeraj j« ameriški državni departma uradno priznal, da je hanojska vlada letošnje pomladi v resnici sporočila VVashingtonu po francoski vladi, da je pripravljena pogajanja začeti. Baje so ZDA tedaj zavrnile ponudbo zaradi volilne kampanje. Medtem pa se v Južnem Vietnamu boji nadaljujejo in hanojski tisk po. udarja, da je v Južnem Vietnama padlo od začetka letošnjega leta 11.000 ameriških vojakov.
Kitajska je svetovna velesila in z njo je treba resno računati
Prav sedaj se v OZN razpravlja o Kitajski. Ne glede na to, kaj bodo tam sklenili, je vendar vredno o tej ogromni državi kaj več vedeti, zlasti zato, ker se z njo v zvezi postavlja nekaj zelo aktualnih vpraianj. Vprašanje je n. pr., ali nameravajo Američani razširiti sedanjo vojno v Vietnamu. In se hočejo Kitajci izogniti vojni? To vsekakor niso vprašanja, za katera bi smeli reči, da nam niso nič mar.
Francoski časopis «Le Nouvel Observateur« (št. 47/65) meni, da se okrog teh vprašanj suče »razprava stoletja«, še več: danes na vsem svetu ni človeka, čigar prihodnost ne bi bila odvisna od poti, ki jo bo ubrala Kitajska. Mar je ta trditev pretirana?
Ne glede na to je vredno, da se čim bolj szenanlmo s Kitajsko, z njeno zgodovino, z njenim zdajšnjim razvojem In z njenimi nameni. Toda nekdo je napisal, da bi Zahodnjak porabil vse življenje, če bi se hotel dodobra spoznati s Kitajsko, ki je bila ln je še zmeraj »poseben svet«. Kdo Je kos takšnemu delu? Morda Edgar Sriow, ki Je vse svoje življenje zares posvetil proučevanju Kitajske, pač z željo, da o tem seznani zahodni svet, predvsem Američane. Zato so tudi njegova mnenja zelo dragocena. Nič manj dragoceno pa ni pričevanje drugih, namreč tistih, ki so obiskali Kitajsko ln na svoje oči in ušesa videli ln slišali marsikaj, kar nam utegne koristiti. Kolikor več bomo vedeli o Kitajcih, toliko laže Jih bomo razumeli ln toliko preprostejša se nam bodo zdela vprašanja, ki so z njimi v zvezi.
Znani francoski pisatelj Jules Roy Je pred kratkim objavil knjigo »Potovanje na Kitajsko«; Edgar Snow pa se Je tudi vrnil s te azijske dežele, koder se je pogovarjal z Mao Ce Tungom, in tudi pripravlja novo knjigo; iz te neobjavljene knjige Je dovolil natisniti nekaj strani, ki Jih Je objavil »Le Nouvel Observateur«. Oba pisatelja se ukvarjata z istim vprašanjem: »Ali se Je treba bati Kitajske?« Njuna odgovora se povsem ne ujemata, vendar pa soglašata: Kitajska postaja svetovna velesila ln z njo je treba resno računati...
KAKO GLEDA JULES ROY
«Oceanl, reke, uspehi, upori, ujme, skratka vse besede, ki Jih uporabljamo pri Kitajski, so obremenjene s tisočletno zgodovino. V tej deželi, kjer ni nič majhnega, dobijo tudi nered In vzpostavitev reda, askeza in krutost dimenzije vsega drugega, človek mora vse gledati z velikimi očmi...; milijon ljudi je enota s katero računamo, dvojno stoletje pa enota za čas...«
»Mar grešimo, ko si prizadevamo prevesti njihovo znanost v splošno razumljiv jezik ln spoznavamo, kako in zakaj so preroki marksizma-lenlnizma samo nadaljevali z Imperialno tradicijo, po kateri Je država gospodar vseh dobrin in vseh ljudi, od njihovega rojstva pa do smrti?...«
»Grozijo nam verske vojne. Na Kitajskem so visoko povzdignili markslzem-leninizem, a kdo se bo obotavljal sodelovati v pravični vojni v Imenu markslzma-leniniz-ma, o kateri sanja Mao Ce Tung že od »dolgega pohoda« ln o kateri mi Je govoril maršal čen Ji kot o nekakšni grožnji? Tega se tam nihče ne boji. Na to pripravljajo otroke kot s katekizmom, v ta namen urijo na deset in deset milijonov mladeničev in mladenk v milici. Napraviti lz Kitajca vojaka ni bilo nikdar lahko, toda kljub temu so zdaj vsi vojaki, pripravljeni umreti za domovino, pripravljeni, da pretrpijo zanjo najhujše preskušnje, saj se ne bojijo več, da bodo njihove kosti počivale na tisoč kilometrov proč od domače vasi, kajti marksizem-lenlnl-zem Je zdrobil v nič stari kult prednikov in tradicijo, ki Je terjala, da očetje pomrejo pred sinovi...«
«To ponižano ljudstvo, ki se je naposled postavilo na noge, Je preti eslo ozračje s svojo prvo Jedrsko eksplozijo. Peščena zrna so se usipala skozi prste, toda cement Je napravil gmoto in jeklo partije je ta beton še armiralo V Severnem Vietnamu je zadostovalo deset milijonov tako ponosnih in odločnih ljudi, da so premagali Zahod pri Dlen Bien Fuju...«
»Napovedujejo, da bo Kitajcev leta 1980 za milijardo; leta 2000 bo Kitajska štela že dve milijardi ljudi, čez sto let pa jih bo za pet milijard, če ne bodo zajezili zdajš njega viharja reprodukcije... Dve ali tri stoletja več v zgodovini Kitajske, sto ali dve sto milijonov več ali manj Kitajcev, kdo bo to Eploh opazil ln kdo se na Kitajskem boji, da bi jih izgubil? Prišla Je ura, ko vodovje ljudi, ki preplavlja Kitajsko, grozi da bo pljusknilo na Sibirijo ali v Tibet, ne da bi sploh naletelo na ovire...«
«V Osrednjem cesarstvu zbijajo šale na rovaš tistega, kar o njih misli Zahod, pa čeprav so morali preživeti nekaj hudih polomov, preden so se lotili posnemati zahodno proizvodnjo. Dela Mao Ce Titnga obdajajo knjižnice kot neka* nov »veliki zid«, a eden izmed najbistrejših narodov je na tem, da postane najbolj omejen na vsem svetu. Gre za kitajsko socialistično omejenost, zadovoljno samo s sabo, zadovoljno s svojimi statistikami in z avtokrltiko, ki ponižuje ljudi, samo zato, da še bolj glorificira sistem...«
«Toda sam sem samo pisatelj. Za Kitajce, ki poznajo samo svoje pisatelje, pomeni, da sem hlapec. Kako sem mogel biti tako objesten in tako naiven, da sem nameraval napisati epopejo o kitaj-
ski revoluciji; to je le smešna zamisel barbara, ki je prišel z onstran morja. Cesarji so uredili zgodovino po svojem okusu, s svojim dvorom arhivarjev in pismoukov. Mao Ce Tung, čang Kaj še* in njihove druščine ne delajo drugače. Norčujejo se, če v Londonu ali Berlinu izhajajo knjige, ki pišejo o njih, saj Jih tako ali tako na Kitajskem ne bodo nikdar brali Za njihove potrebe jih zadosti fabricirajo sami. Kitajska jim zadostuje. Toda ne tudi nam...«
«Morai bi samo ponavljati... da mo_ramo spričo kozmičnega preobrata, sredi katerega — radi ali neradi — postajamo služabniki, prilagoditi svoje misli pogledom ljudskega kitajskega imperializma ln naše majhne evropske province pripraviti, da bodo sprejele kitajske oklepne divizije. Z izgovorom, da pomagam ljudstvom, ki se hočejo otresti Zahoda, bi moral spo-rcčiti, naj ne nasprotujejo kitajskim vojskovodjem, ki nameravajo po vsem planetu raztresti svoje propagandiste in vojaške inštruktorje, in se pustiti preplahtati z bobnenjem njihovih atomskih eksplozij...«
»Občudoval sem hrabrost Kitajcev. Moje srce je bilo polno ljubezni do sedemsto milijonov mož in žena, ki so se postavili po robu in ki so dokazali, da lahko prav tako dobro kot mi izdelajo jeklo, transistorje in traktorje in da so premagali reke, sušo in lakoto, toda nikakor nisem mogel pogoltniti laži njihovih mandarinov. Tudi nisem hotel sodelovati pri češče-nju njihovega cesarja. Njihova vera ni tudi moja! V smeh me spravlja tolikšno število doprsnih kipov, kipov portretov in tolikšna slavljenja, podobno deliriju...«
«če bi bili Kitajci še zmeraj preganjani, napadeni, ponižani... bi se postavil na njihovo stran ln bi pojasnjeval, zakaj se upirajo. Toda kitajsko ljudstvo Je zmagalo! Kitajci hočejo postati prva velesila na svetu. Nič več ne zgubljajo časa z žganjem porcelana ali s cl-zeliranjem draguljev, temveč se pripravljajo, da bodo izstrelili rakete z dolgim dometom, ki naj pokončajo Ameriko... Kitajska ne zbuja več sočutja, pač pa strah. Zakaj bi tega ne povedal?«
«Na Kitajsko sem odšel poln ljubezni in občudovanja, vrnil sem se zagrenjen in prestrašen...«.
To je nekaj misli, pobranih brez posebnega reda iz knjige Julesa Roya, Francoza, ki je pred časom z vso ostrino in ogorčenjem napisal knjigo »Dien Bien Fu», v kateri je opisal boj Vietnamcev proti francoskim kolonizatorjem. Jules Roy je odpotoval na Kitajsko z namenom, da popiše knjigo o ki: tajskem Dolgem pohodu. Vrnil se je razočaran, obupan jn kot sam pravi — prestrašen...
KAJ JE NAPISAL EDGAR SNOVV
Skoraj ob istem času kot Jules Rov je popotoval po Kitajskem (a to ne prvič!). Kakšne so njegove ugotovitve?
»V dvajsetem stoletju je revolucija naposled omogočila Kitajski, da Je uspešno zbrala svoje energije in mobilizirala talente svojega ljudstva, da Je tako nova generacija na tem, da se nauči obvladati tehniko moderne produkcije .. Posledica je to, da se je nova vele sila pridružila drugim na mednarodnem odru, saj se Je spustila v neizprosno igro, v kateri se meri moč...«
«Po svoji razsežnosti ln ' svoji končni posledici je kitajska družbena revolucija dogodek, ki bo huje pretresel svet, kot sta to ste: tli ameriška revolucija lz leta 1776 ali sovjetska revolucija iz leta 1917...»
»Ali bo Kitajska, ki ima več prebivalstva, kot jih imajo skupaj Evropa, Sovjetska zveza in Amerika, nekoč zagospodovala nad vsemi? Kdo bi to vedel? Gotovo pa Je, da bo Kitajska, če se bodo njena prizadevanja za razvoj nadaljevala še naprej z enako silo, dokončala svojo «tehnično preobrazbo« v dvajsetih letih, a takrat bo začela uživati blaginjo, kakršne še ni nikdar poznala. Mladi Kitajci bodo takrat dosegli raven znanstvene izobrazbe, kulture ln fizičnega ravnotežja, ki vsekakor ne bo nižja od ravni katerega koli drugega ljudstva...«
«Ali ni nova etika, individualna in Javna poštenost, le plod nadzorstva državne policije?... Red je zavarovan predvsem s spoštovanjem, ki ga kaže posameznik
za splošne koristi. (To je prastar konfucijski ideal, ki je bil doslej le redkokdaj uresničen!). Obiskovalcu postane Jasno, da je vsak
na gibanja”, ki Jih navdihuje komunizem... Za vse človeštvo je torej jasno, da bo nevarnost vsesplošne katastrofe obstajala tako
posameznik odgovoren pred svojo dolgo, dokler bo obstajal ta trdo
skupnostjo, ki od njega pričakuje, da bo izpolnil vse, da se prilagodi strogim kolektivnim pravilom...«
«KItajska ni raj. Daleč sem od tega, da bi trdil, da tam ni nič takega, česar ne bi bilo treba kritizirati. Smešno bi bilo misliti, da ne obstajajo napetosti, da ni notranjega sovraštva... Veliko Je še diskriminacije na račun starega vladajočega razreda... Kitajska Je kajpak odpravila fevdalizem. Toda partija Je prevzela mesto očetovske podobe, ki jo Je poznala nekdanja družba, podrejena kultu starih in prednikov...«
«Polltično je Kitajska avtoritarna država, ki jo upravljajo po marksističnem svetem pismu, kot ga je razložil Mao Ce Tung... Mnogi se bojijo, da ne sodijo med kitajske ideje o «pravem mestu« tudi napadi na sosednje dežele. Ali imajo prav? Zaradi svoje »antlre-vizionistične privrženosti revolucionarni ideologiji, pa zaradi svoje vneme, da bi pospešili nastop socializma po vsem svetu, ponujajo kitajski voditelji sleherno »legitimno« pomoč in z vsemi močmi spodbujajo tiste, »ki se hočejo osvoboditi«, kot Je dejal Mao Ce Tung.
«Drži, da hočejo Kitajci doseči «poraz imperializma« — obkolitev tistega, ki jih hoče obkoliti — brez mednarodne vojne. Ne glede na Mao Ce Tungove pripombe o jedrskih bombah in »papirnatih tigrih«, pa je treba povedati, da se tudi sam dobro zaveda nevarnosti jedrske vojne, ki bi lahko izbruhnila, četudi bi ne bilo kitajskega izzivanja; tega se Mao Ce Tung zaveda prav tako dobro kot voditelji ZDA, ZSSR in drugih držav. Takšno katastrofo bi lahko sprožil samo človek; zato Jo tudi človek lahko prepreči. Občutek mi pravi, da se hočejo Kitajci izogniti svetovni vojni in se zato poslužujejo vsega, kar sodijo, da je strateško najboljše, da takšno vojno preprečijo...«
«Ne glede na njihov divji spor zaradi »miroljubnega sožitja«, pa voditelji iz Pekinga vendarle sodijo, da jedrska apokalipsa ni neogibna. Ce bi ne mislili tako, bi sl najbrž tudi ne prizadevali dokazati, da Rusi nimajo prav...«
»Ta Kitajski sistem, ki se ga tako bojijo Američani, se bo nemara končal tako, da se bo komunistična hegemonija raztegnila čez vso Azijo in zahodni Pacifik; ta sistem je že doslej združil najbolj naseljeno državo na vsem svetu. ,k>i ji Je naJflŽil. da izpolni -drzne tn otipljive naloge; toda te naloge še zdaleč niso dokončane. V samem sistemu so se pojavila huda protislovja in potrebna bo ve-liKa mera domišljije, če jih bodo hoteli odpraviti. Storjene so bile napake, a napravili bodo še dru ge...«
«Nlhče, ml Je dejal Mao Ce Tung med pogovorom leta 1965, ne more prav povedati, kako bodo ravnale bodoče kitajske generacije. Notranji zlom ali odpad-ništvo je dandanes nekaj takega, česar si tisti, ki se danes ravnajo po tej veri. niti ne morejo zamisliti, vendar to še ne pomeni, da se kaj takega ne bo primerilo v prihodnosti...«
»Zunanji napad na Kitajsko bi imel po mojem mnenju tako za pietene posledice, da noben človeški razum ne bo mogel preprečiti, da bi se ne izrodile v tretjo svetovno vojno. Kdor koli bi se nameril razrušiti Kitajsko in uničiti sredstva, s katerimi si s težavo pomaga, ko hoče postati moderna ln odgovorna država, ta bi moral že vnaprej zelo resno pomisliti, ali ne namerava s tem razrušiti vse Azije...«
«Dokler bo komuniste vodila misel Mao Ce Tunga, bo njihov zgled spodbujal reveže po vsem svetu, da naj se bojujejo — z orožjem in povsod, kjer morejo — za zmago družbene revolucije...«
«„Tako dolgo, dokler bo obstajal imperializem (najvišja stopnja kapitalizma)”, pravijo Kitajci, „bo obstajala tudi nevarnost imperialistične vojne”. Svetovni mir terja torej ..odpravo imperializma, ki ga zastopajo predvsem ZDA”. Toda vse dotlej, dokler bodo težili po tem cilju, bo tudi Washlng-ton sodil, da je treba zaradi miru zatreti z vsemi sredstvi, celo z oboroženo intervencijo, „osvobodii-
vratni antagonizem. Toda nič ni nespremenljivo...«
V čem je razloček med Julesom Royem in Edgarjem Snowom? Prvi je pesimist: zanj je Kitajska strašilo, nevarna velesila prihodnosti, ki bo tako ali drugače svoj mesianizem obrnila navzven, se pravi čez svoje meje... Edgar Snow je optimist: iskreno upa, da bo sam razvoj pokazal pravo pot in da bodo notranja protislovja tako močna, da bodo zavrla izbruh, ki naj bi pljusknil čez meje... Toda zdi se, da oba pisatelja vendarle soglašata glede ene misli: če bi prišlo do kakršnegakoli spopada s Kitajsko, potem bi to vsekakor ne bil le «lokaIni prepir«, temveč uvod v neogibno svetovno katastrofo!
RUSINJI V MILANU
Sovjetski filmski igralki Ludmila Saveljeva in Galina Polškikina v Milanu, kjer je te dni teden sovjetskega filma
hnjif/f* ~ tjIprinlih če
1
?
sil
tjlnbla
PISMO IZ MARIBORA
Poroka v
blihfi'tblvp
Franjo Novak
zdravilišču
Nova turistično zabavna knjiga ob 300-letnici Rogaške Slatine
Tudi najnovejše Novakovo delo, »Poroka v zdravilišču«, ki je izšlo v ciklusu izdaj zbornika «PO JUGOSLAVIJI» kot posebna izdaja in je posvečeno 300-letnici Rogaške Slatine, je pisano v žanru turistične zabavne literature.
Poleg zelo zanimive in napete ljubezenske zgodbe, polne zaplet-

ZGODNJA ZIMA
Zaradi prekinitev toka kritično zlasti v Angliji
V Ekvadorju pa so poplave povzročile več smrtnih žrtev
RIM, 17. — Preteklo noč je bilo Bocnu 4 stopinje pod ničlo. Temperaturo pod ničlo so zabeležili tudi v Aquili in Turinu (—3 in —2), medtem ko je v Milanu temperatura padla do ničle. Blizu ničle pa je bila temperatura v Veroni in Potenzi z 2 ter v Trstu, Benetkah in Bologni s 3 stopinjami. Medtem ko je ob 14. uri termometer v vseh večjih mestih kazal nad ničlo, pa je v Aquili o-stal na ničli.
Seveda pa je v gorskih predelih vse drugače Tako so sporočili iz Cortine d’Ampezzo, da je tam jasno, toda zelo mrzlo. V Misurini so preteklo noč namerili —15, na prelazih Fglzarego in Tre Croc; —12, v Cortini —7 in v Cadoru —5.
Zvečer pa se je vreme spremenilo in ponovno je pričelo snežiti v Cortini, v Bocnu in vsem področju Dolomitov. Prav tako poročajo iz Piemonta, da sneži.
V Gornjem Poadižju je že prišlo do prve nesreče pri smučanju Nesreča je doletela 18-lčtno San-tino Maurmeier iz nekega kraja blizu Sterzinga (Vipiteno), ki si je pri p.adcu zlomila desno stegnenico.
Od davi sneži tudi po vsem Tridentinskem. V dolini je zapadel prvi letošnji sneg. Sneži pa zlasti v višinah od 500 m navzgor. Vsa zimska turistična in športna središča so že popolnoma zasnežena V viš:nah jp trdi temperatura zelo ostra.
BEOGRAD, 17. — Ob jadranski obali dPŽuje. medtem ko v notranjosti Jusoslavije precej sneži. Sneg povzroča skrb; zaradi prometa in tudi zaradi nekaterih n l;skih d»l Sicer je do sedaj še povsod reden promet, samo na cesti Karlovac-Plitvice-Gospič je pre-p vedana vožnja s težkimi vozili zaradi ledu na asfaltu; lažja vozila pa morajo imeti verige. Uporabe verig priporočajo tudi na drugih gorskih cestah
Včeraj je prvič snežilo po vsej južnovzhodni Srbiji.
Sneg je zajel tudi znaten del Bolgarije V Sofiji je bilo že zjutraj vse belo in prebivalstvo je bilo spričo temperature —5 zelo presenečeno, saj so ljudje še včeraj hodili okrog jesensko oblečeni; po vsei državi je bilo namreč še 17 do 20 stopinj. V več krajih ob Črnem morju je snežna plast debela 10 cm.
LONDON, 17. — Ze drugič je prišlo včeraj v Veliki Britaniji do prekinitev v dobavi električnega toka in plina, in to zaradi mraza, ki je prezgodaj zajel Evropo. Včeraj je v deželi Midland prekinitev prizadela 70 industrijskih podjetij, med katerimi so bila Jaguar, British Motor Corporation in druga, ki so morala poslati domov o-krog 70.000 delavcev. Komisija za plin je včeraj zvečer objavila po-
\ Franciji imajo v Barru na področju Strassbourga neko grozdje, ki ga trgajo šele konec novembra. Letos pa je vinogradnike presenetil zgoden sneg in trgatev, s katero so morali pohiteti, ni prijetna
ročilo, v katerem pravi, da bo zmanjšanje pritiska trajalo še naprej, če slabo vreme ne bo ponehalo. Položaj, ki je že dovolj težaven zaradi večje potrošnje, se je Je poslabšal zaradi okvare v neki novi plinarni v Coleshillu.
Najbolj prizadeti področji sta Walles in jugozahod Anglije. O-krog Cardiffa je zapadlo 10 cm snega. Na južnozahodnem obrežju divjajo nevihte. Promet po obrežni cesti Paignton-Torquav je nemogoč zaradi velikanskih valov, ki pljuskajo nanjo.
Nenaden padec temperature pomeni precejšnjo grožnjo za gospodarstvo dežele. Lahko se zgodi, da bo ostalo zaradi pomanjkanja električne energije in zmanjšanega pritiska plina 250 000 delavcev v Midlandu brez dela. Čeprav se je danes zjutraj temperatura nekoliko dvignila, je samo pri British Motor Corporation ostalo danes brez dela čez 25 000 delavcev Ce se bo temperatura takoj dovolj dvignila, potem bo dobava e-lektrike in plina čež’ hčkaj dni spe* normalna; če se pa to ne zgodi, potem perspektive niso nič kaj rožnate.	, ,,, ,>i .
Angleški listi s sarkazmom komentirajo dejstvo, da oblasti vsa ko zimo, brž ko temperatura nenadno pade, opazijo ne samo, da je prišla zima, temveč tudi. da so naprave nezadostne Kltub strašnim izkušniam v letih 194? in 1962 se zdi. da brž ko Angleži sklenejo pognati ogrevalne sisteme. s katerimi razpolagajo (elek trične ali plinske pečice), je že ves energetski sistem v dežel; v krizi; to pa povzroča ne --amo širne zatemnitve in prekinitve v proizvodnji plina temveč že kar zapore industrijskih podjetij
Včeraj je neki večerni list bridko komentiral: »Zima je (presenečenje, presenečenje) ampak ie vedno stara, stara zgodba »
CHICAGO, 17. — Snežna nevihta je včeraj divjala nad državami Ohio, Pensilvanija in Zahodna Virginija. Najbolj prizadet kraj je Canton (Ohio), kjer je neurje za htevalo eno smrtno žrtev in ka kih dvajset ranjenih; pogrešajo več otrok. Mnogo hiš je podrtih ali poškodovanih
GUAYAQUIL (Ekvador), 17. — Dvajset oseb je izgubilo življenje zaradi poplav, ki So prizadele deželo San Pabla (pokrajina Imba-bura). Vse plantaže so uničene
NESREČA NA MORJU
Od 7 članov posadke ni nobeden ostal živ?
Motorna cisterna «Capovento» je iz Cagliarija peljala vino v Anzio - Rešilni čoln z ladje s truplom nekega člana posadke je našla bolgarska ladja «Komsomolec»
NEAPELJ, 17. — Motocistema «Capovento« (147 t) je pred štirimi dnevi odpeljala tovor vina iz Cagliarija v Anzio. Na ladji je bilo sedem mož posadke. Od tedaj pa so se izgubile sledi za ladjo, dokler ni včeraj ob 9,30 bolgarska ladja ((Komsomolec« zahodno od otoka Ponze našla rešilnega čolna z napisom »Capovento - Genova —■ LM 1,54»; na čolnu pa je bilo truplo približno 22 let starega moškega. Bolgarska ladja je čoln in truplo davi izkrcala na Ponzi.
Po tej najdbi pa je danes zjutraj letalo, ki ga je poslal na iskanje reševalni center v Vigna di Valle, sporočilo, da je tri milje zahodno od otočka Palmarola opaziti neki ostanek ladje, ki bi lahko bila «Capovento». Korveta »Danaide«, minolovca «Mirto» in «Pioppo» (ki sta se pravkar «selila» pa Jo je poveljstvo poslalo na iskanje) ter vlačilec ((Mastino« so se takoj u-smerili proti kraju, ki ga je navedlo letalo. .o«, i.
Okrog desete ure so te ladje prišle v bližino ostanka, ki bi lahko bil ((Capoventp)!„,yei)ijar pa tega ni mogoče reči z gotovostjo, ker je ladja preobrnjena in iz morja štrli le zadnji del. Mislilo se je, da bo ladjo lahko vlačilec »Mastino« zavlekel v Gaeto. Vendar se Je stvar izkazala dokaj težavna, ker ni kam priprli vrvi, delo pa je tudi nevarno, ker je v preobrnjeni ladji še zrak, ki. uhaja, in jo potem zaliva voda. Nikjer na ni opaziti sledu ivltenja. Tolkli so tudi po trunu
Papež sprejel škofe in duhovnike internirance iz Dachaua
VATIKAN, 17. — Papež je danes aprejel skupino 8 škofov in 90 duhovnikov, bivših internirancev iz Dachaua Vodil jih je kardinal Beran, praški nadškof. Prišli so iz Nemčije, Avstrije, Luksemburga, Holandske, Belgije, CSSR in Italije. Iz Poljske so bili nekateri duhovniki, ki prebivajo v Rimu.
Papež jih je nagovoril najprej v nemščini, nato v francoščini in končno v italijanščini. Med drugim je papež dejal, da prestane preizkušnje in že sama narodnostna sestava skupine mora zbujati misli na mir in na resnično in dejavno bratstvo med narodi.
Ravnatelj agencije »Verbo Divino« je v zvezi z znanim amandmajem k shemi »Cerkev v modernem svetu«, ki ga je podpisalo nekaj sto koncilskih očetov in ki govori o komunizmu, zanikal nekatere vesti, češ da je bil omenjeni amandma vložen prekasno.
Papež je imenoval člane »sekretariata nevernih«. Med številnimi škofi je tudi msgr. Jenko, apostolski administrator slovenskega dela goriške, tržaško-koprske in reške Škofije.
• « •
NEW YORK, 17. — Za letali so se sedaj odločili tudi veliki ameriški vlaki, da nudijo potnikom ■med vožnjo ogled filmov, že decembra so na progi Washington-Chicago uvedli vagon-kino. Sedaj bodo imeli kino tudi ekspresni vlaki Middletvesta.
Dr. lejnilaglt bo prepovedal izdelavo HTS?
BEOGRAD, 17. — Po vesteh iz Sarajeva je dr. Fahrudin Zejnila-gič, avtor preparata HTS, zaradi stališča nekaterih zdravstvenih krogov v Sarajevu sklenil razdreti svojo pogodbo o prepustitvi izdelave preparata HTS sarajevski tovarni zdravil »Bosnalijek«. Po poročilih današnje »Politike Ex-press« so se včeraj iz teh krogov razširili glasovi, da bo zvezna komisija za zdravila prepovedala u-porabo tega preparata, za katerega vlada v Jugoslaviji in inozemstvu veliko zanimanje. Prav danes je bil ob posredovanju uredništva agencije Tanjug preparat HTS na zahtevo znanega pariške ga zdravnika, ki upa, da bo s tem preparatom rešil smrti 15-letno deklico, ki boleha za levkemijo, poslan z letalom v Pariz.
B. B.
Proces proti ubežnikom
MILAN, 17. — Tu se je danes nadaljeval proces proti trem ubežnikom iz zaoora S. Vittore. Proces se je po hitrem postopku pričel ladje, toda iz notranjosti se ni niči Pre<* nekaj dnevi, pa je bil za-
oglrsho.
V poznem dopoldnevu le iz Neaplja odplul še vlačilec »S Cataldo«, ki je zvečer prione! na cilj. Zaradi slabega vremena pa ni kazalo ooskiriati ladjo nrineti tn odvleči Upajo, da bosta «S. Cataldo« in »Mastino« to lahko opravila jutri.
Plovna dnriba Fort iz Genove ni hotela sporočiti imen članov posad. ke, da ne bi razburjali družin. Danes zvečer pa je prispel v Gaeto predsednik družbe, ki je sporočil imena pomorščakov. S tem je pravzaprav rečeno, da jih je imeti za izgubljene. Vsi so bili s Sicilije: * * *
V nemški demokratični republiki bodo v kratkem izdali prevod «Samorastnikov» Prežihovega Vo-ranca.
radi raznih formalnosti preložen. Tudi pri današnjem nadaljevanju je bila glavna skrb obrambe zavlačevanje procesa. Kot je znano, sede na obtožniški klopi Magagnin. Basiricb in Gambino.
Po raznih zahtevah In predlogih obrambe, ki jih je sodišče večinoma ovrglo, se je začelo zasliševanje Msgagnina.
* * *
CREMONA, 17. — Pred dnevi so predstavnikom oblasti in tiska predstavili sociološko - ekonomsko študijo o pokrajini Cremona. Studijo sta uredila dr Giacomo Cor-na Pellegrini in dr. Luigi Ferra-rio, katerima je pokrajinska u-prava sama dodelila dva svoja uslužbenca kot tehnika in sicer geom. Carla Pigolija in Giana Pa-loschija.
Sedem tednov po hudi operaciji so zdravniki izjavili, da je igralka Dorothy Malone (na sliki) izven nevarnosti. Med operacijo na pljučih, ki je trajala enajst ur, je njeno srce trikrat prenehalo biti Slika jo kaže, ko je že skoraj okrevala
Ijajev, živi v delu zdravilišče Rogaška Slatina, ki je bila nekoč na voljo le redkim izbrancem. Na koncu knjige pa je — kot logična posledica — izročena «Gllšom», nakdanjim hlapcem, ki zdaj množično uporabljajo zdravilišče za zdravljenje in oddih. Ostale osebe se diferencirajo, nakazujejo socialne spremembe, propad starega in rojstvo novega, posledice vojne transformacije najpozitiv-nejših elementov nekdanje družbe v novo družbeno smer.
S svojo zanimivostjo, zabavnostjo in napetostjo bo ta ljubezenska zgodba pritegnila velik krog bralcev. Pa tudi sicer je bilo potrebno našo turistično publicistiko, ki teži k enostranskemu nizanju številk, prospektov, suhoparnih vodnikov ter podobno, o-svežiti tudi s takimi deli, ki so literarno nepretenciozna, vendar pa po svoje prinašajo vedrino in nekaj novega na police turističnih publikacij.
Znano ime Franja Novaka kot avtorja teh in drugih izdaj ne potrebuje nobene obširne razlage, kadar gre za priznanje in popularizacijo njegovega turističnega dela. Po letih ga stara garda naših turističnih delavcev lahko in upravičeno šteje med svoje vrste. Po duhu in neprestanem napredovanju ter nenehnem iskanju nove poti in smeri v aktivni turistični publicistiki pa je vzorna podoba večnega mladeniča. Kakor je skrita Rogaška Slatina med nekoč komaj znane zelene griče ob naši hrvaški men. tako je Novakova zibelka stala in tekla ob nekoč malo znani Sotli prav blizu zvezde in bisera naših zdravilišč in njegovega svetovljanskega kopališkega življenja. Iz teh naravnih pogojev moramo razlagati in razumeti Novakovo organizatorsko delovanje in pisateljsko turistično snovanje. V resnici je bilo turistično hotenje in delovanje izraz njegovega bistva, ki mu je služil zvesto vse do današnjih dni.
Tudi Novakova socialistična struna ima pri tem zaznamovati svoje prve akorde prav v okolici fCidričepega rojstnega kraja, ki ni mogel ostati brez vidnega vpliva na mladega razgledanega turističnega delavca.
Četrta knjiga «PO JUGOSLAVIJI» (4) bo pravzaprav logično nadaljevanje prve zgodbe o Jo-vu Omišaninu. V zgodbi, v kateri nastopa Jovo s svojim sinom Frankom in izletniki — turističnimi eksperti iz Anglije, se Frank seznani z mlado slikarko iz Splita. Med njima se splete ljubezenska romanca, ki se konča z zaroko in poročnim potovanjem v Anglijo. Zgodba je živahna in posrečena, saj je postavljena v o-kolje današnje evropske mladine, ki potuje in je najzanimivejši potrošnik našega turizma. Se posebno je privlačen ta način obdelave snovi zaradi tega, ker razbija o-bičajno enoličje pri opisovanju turističnih lepot in zgodovinskih znamenitosti posameznih turističnih krajev je območij dežele. V tem ie seveda največja prednost Novakove tematike in metode obdelave, saj se enoličju opisovanja že vnaprej izogne s posrečeno izbranimi in aktualnimi liki, ki u-strezajo razpoloženju, zamisli ter namenu zgodbe. Je to nedvomno nova zvrst turistične publicistike, hkrati pa izrazito turistično literarno delo, saj so osebe, ki v njem nastopajo, prikazane zelo živo in tudi literarno mikavno. Vse pa se dogaja sredi našega turizma, turističnih krajev in n našem živahnem času.
MF
Zagrebški solisti
decembra v Rimu
V	koncertni sezoni 1965-66 W rimski akademiji Sv. Cecilije bodo 10. decembra nastopili Zagrebški solisti pod vodstvom Antonia Janigra. Tržaški Trio pa bo tam igral 9. januarja.
Ameriški film
sneman na Poljskem
PARIZ, 17. — Ameriški producent Sam Spiegel ter režiser A-natol Litvak sta danes odpotovala iz Pariza v Varšavo, kjer bosta proučila možnosti, da bi februarja meseca delali zunanje ■posnetke njunega novega filma «Noč generalov» na Poljskem. Gre za prvi primer, ko bi kak ameriški producent snemal film na Poljskem. Glavni junak filma bo Peter 0’Toole.
V	Sieni festival
folklornega filma
SIENA, 17. — Od 18. do 21. novembra bo v Sieni prvi mednarodni festival folklornega filma. Prišle so že prijave 19 evropskih držav (Švica, Velika Britanija, Zahodna Nemčija, Francija, Jugoslavija, Avstrija, Španija, Portugalska, Holandska, Madžarska, Romunija, SZ, Finska, Švedska, Norveška, Poljska, Bolgarija, CSSR in Italija), treh ameriških (ZDA, Brazilija in Argentina), treh azijskih (Indija, Iran in Japonska,) ter končno Avstralije.
ČETRTKOVA ČRTICA
PRIZNANJE
«Slednjič, tudi to je končano...« si je oddahnila Engie. «Pogreb je bil nadvse veličasten. In koliko je bilo cvetja! In koliko pogrebcev! Seveda so bili to večinoma moji Prijatelji. Frank jih pravzaprav ni imel. Vedno je bil nezaupljiv in z nikomer se ni družil. To je bil tudi eden od vzrokov stalnih raz-Prti] v najinem devetletnem zakonu. Zaradi tega sem se tudi odločila, da se ponovno zaposlim po tolikih letih, ki sem jih preživela med kuhinjsko mizo in Uedilni-kom. Ko so otroci odrasli in se osamosvojili, mi je postalo vse sila dolgočasno...«
«...Nikamor nismo hodili na obiske. Ob večerih smo bili vedno samo doma. Frank je gledal televizijo in nikoli ni mogel razumeti, koliko sem si želela, da bi se s kom pogovarjala. Mislim, da ga to ni skrbelo. Poprej, kadar smo kdaj Povabili znance, se je redno kje zamudil, se vračal pozno domov in se držal zelo neprijazno. Gostje so to razumeli in takoj našli razlog. da se čimprej poslovijo. Kmalu naju ni več nihče vabil, a če se je vendarle kdaj zgodilo, sem od-&la sama ali pa sem se opravičila, da ne morem priti. Sicer sva morda enkrat ali dvakrat skupno odšla k prijateljem, toda Frank se je vedel tako neprijazno,, da si nisem več želela takih obiskov...«
«...Nekako pred šestimi leti se mi je porodila misel, da se ga nekako znebim. A takrat še nisem Poznala Pata.«
«Srečala sem ga pred tremi leti. jn tako sem se prejšnji teden odločila: če hočem postati svobodna, moram to storiti zdaj. Takrat sem dokončno sklenila, da uresničim zvoj že davno zasnovani načrt...« Je priznala Engie.
"In zato ste prišli, da to priznate?« jo je vprašal uradnik.
"Da, to morate razumeti kot priznanje...« je potrdila Engie.
Uradnik je pritisnil na gumb in Bovoril v diktafon:
"Pavle, prosim te, pridi k meni!«
Cez nekaj trenutkov so se vrata odprla. Vstopil je drug uradnik, zedel za majhno mizo in si pripravil blok, da bi stenografiral Priznanje.
«Nadaljujte, gospa. Izpovejte vse Ponovno. Od začetka «
«Dobro,» je odgovorila Engie, me bom vas dolgočasila s podrobnostmi. Prva leta najinega zakona so bila neznosna; samo zaradi otrok zva še živela v zakonski skupnosti. Drugače bi se bila ločila že takoj, "šoj mož je pil, igral... Potem je Prišla vojna in kazalo je, da so bojne težave popolnoma spreme-mle mojega moža. V teh letih ga nisem mogla več spoznati. Vedno m bil ljubezniv, dobre volje in kazal je ljubezen do mene in otrok. Ponovno sem ga vzljubila, morda ®e bolj kakor pred zakonom...«
«Tedaj ga je doletela nesreča. Ko
7e vozil vojaški džip, si je poškodoval glavo in je tri mesece ležal v bolnišnici. Po tej nesreči so ga odpustili iz vojske. Spočetka je bilo vse v redu, a nato je bilo iznenada zopet vse po starem.«
«Zdravmk je dejal, da so temu bzrok bolečine v glavi. Na srečo je dobil mož neke tablete, po katerih 80 bolečine v glavi prenehale. Jemal jih je vsako jutro in vsak ve-Cer. Toda zdravila niso popravila njegovega razpoloženja. Nikoli ni-sem vedela, ali se bo vrnil iz pi-zarne dobre ali slabe volje. Največkrat je bil živčen in sem ga le ežko prenašala. Najmanjša pripomba ga je spravila v bes. Celo troke je pretepal...«
«...Po osmih letih takega življenja sem tudi sama začela izgubljati živce. Sklenila sem, da se bom ponovno zaposlila. Našla sem službo pri neki veliki tvrdki, kjer sem se spoznala s — Patom.«
«Sedela sva v isti pisarni in kmalu sva postala zelo dobra prijatelja. Zvedela sem, da sva približno istih let, da je že pet let poročen in da v zakonu ni mogel imeti otrok. Ljubezen do žene je naglo minila in oba sva razmišljala o ločitvi...«
«...Nisem bila gotova, kaj čuti Pat do mene. Vedela sem, da sem mu všeč. Čutila sem, da sva se sčasoma zaljubila drug v drugega, in sem se tega zelo prestrašila. Zaprosila sem, da me premestijo v drug oddelek...«
«...Trl mesece se nisva videla in zdelo se mi je, da sem ga popolnoma izbrisala iz spomina. Toda nekega dne je prišel v pisarno in ml sporočil, da je premeščen v moj oddelek. In tako se je med nama znova začelo.«
«Verjemite mi, da sem se z vsemi silami borila proti temu, toda bila sem žejna ljubezni. Pozneje mi je Pat povedal, da bo njegova žena po toliko letih slednjič rodila. Zdelo se mi je, da je to konec najine ljubezni, toda usoda je hotela drugače. Njegova žena je umrla pri porodu in Pat je ostal strašno sam. Bilo mi ga je silno žal...«
«...Kaj sem mogla storiti? Da se ločim od Franka? Ne, on ne bi mogel živeti brez mene, a morala sem misliti tudi na to, kaj bodo rekli otroci in znanci. V majhnem mestu, kakršno je naše, pomeni ločitev neizbrisno sramoto. A zdaj, ko je Patova žena umrla, mar ne bi mogel umreti tudi Frank?...«
«...Takrat sem ponovno pričela razmišljati o tem. Odpravila sem se k zdravniku in mu potožila, da me boli glava. Zdravnik me je pregledal in seveda spoznal, da sem zdrava Da bi me pomiril, mi je dal neke nedolžne tablete, ki so bile popolnoma podobne tistim, ki jih je jemal Frank?«
«Ko sem prišla domov, sem mu nastavila svoje praške namesto njegovih. Bila sem prepričana, da se bo Frank brez pravega zdravila že po nekaj dneh onesvestil, onesvestil za vedno... Vse sem pozorno preračunala. Vnaprej sem vedela, kaj mi je storiti. Nihče ne bo zvedel resnice, ker bom v primernem trenutku položila prave tablete na njihovo mesto...«
«V neki noči je Frank iznenada začel stokati. Zgrudil se je na posteljo in se onesvestil. Na ta trenutek sem čakala. Spomnila sem se najinih mnogih nesrečnih let, nesrečnega zakona in svoje mladosti. Vzela sem vzglavnik, ga pritisnila na njegova usta in legla čezenj, da ga v smrtnem krču ne bi mogel strgati...«
«Iznenada sem začutila, da ležim na hrbtu. Frank je bil nad menoj in pritiskal vzglavnik na moj obraz. Spoznala sem, da se je samo delal, da je v nezavesti in hudo bolan, da pa je vedel za Pata in mene ter spoznal, kaj sem mu pripravljala...«
«...Priznati moram, da mi Je priredil Frank prekrasen pogreb, bilo je mnogo prelepega cvetja. V pogrebnem sprevodu je bilo veliko mojih prijateljev...«
«.. In zdaj, ko ste slišali mojo zgodbo...«, se je obrnila Engie boječe proti uradniku za veliko mizo, ali me pustite noter, sveti P e-t e r ?!»
K. T. EDWARDS

—	Ben, Jakec, kaku bo kej ses tistimi podpisi od Lege?
—	Mihec, pestmo stat! Je tolko drugeh reči. Jest be se rad kej pomenu od Rafaela.
Znaš, so nardili dvej barki...
— Ma ne stoj mi začent sez barkami! Jest bi pej glih rad znou, kaku je končalo ses tistmi podpisi.
— Te prosem, Mihec, ne stoj zmiram mlatet od teh podpisov. Mene je vre aden prašau, de kej prou nimamo druzga za se ment, ke zmiram tou-čemo tisto: podpisi — lega, podpisi — lega. Ba-šta, dej!
— Videš, jest pej čem prou znat, kak u je. Zatu ke tle gre za komun, za Trst. Ni kar taku!
— Posluši Mihec, ti, ke se tolko brigaš za tu, ma nisi morbet tudi ti podpisau? Ko anbot si nekej govoru, de se bojiš, de se ne zna, kej pride jn taku si nekam čudno mešau...
Ben, ben, za ke češ, pej govormo od tistga Rafaela. Ma me moreš povedat od katerga, zatu ke jest poznam ane tr\ Rafaele.
— Ta Rafaelo je, Mihec moj, ana barka. Jn je dvojčka od ane druge barke, ke 3e kliče Michelangelo. Jn obej vozejo u Ameriko.
— Ma kej češ, de meni mari od bark. Jest taku ne morem jet okuli po sveti, ke sm tle ku prvezan na ta zgun jn ke mi ne dajo nikoli dopusta.
— Jest ti pej rečem, de je vselih dobro znat, zatu ke s temi barkami so zdej velike Štorje jn se tičejo tudi Trsta. Zdej se forte kregajo, kadu je kriv, de je tista Rafaelo mogla jet nazaj.
— Kam nazaj?
— Ma u Genovo, ne! Je tela jet u Ameriko jn glih ke je pršla na vesoko murje jn je blo za jet čez ocean, se je u aneh valvolah nekej prežgalo jn pole je primlo uagenj jn so se frder-bali še ani drugi aparati jn pole elike niso mogle delat prou jn je zatu začela jet barka forte počasi jn se je forte jugala jn ke je tu vidu
kapitan, je barko nečko obr-nu jn je lepu šou nazaj. Jn zdej mečejo aden na druzga, kadu je kriv, de se je tisto prežgalo. Zato ke moreš znat, de barko so delali u Trsti jn be zatu lahko biu kriv kantir svetga Marka. Ma u Trsti pej pravejo, de so res tle delali, ma tiste aparate jn valvole so pej nardili u Genovi jn so jeh u Trsti samo montirali. Jn zatu pravejo naši delovci, de je kriva Genova. Ma tam nečejo neč slišat jn kašni be radi glih zastran tega deškredetirali naš kantir, zatu de be ga laže pokopali, koker že dougo mislejo.
— E, slaba je!
— Neč ni taku slaba! Zatu ke moreš vedet, de tista Michelangelo je bla pej narjena u Genovi jn jema pej dosti več difetov. Se prej ku je šla na murje, so najdli na njej an faler jn so na vso naglico poklicali prou s Trsta anga inženirja, de pride pogledat. Ta se je mogu obejst na an špah prou nad timon jn gledat od blizi, kaku se vrtijo elike, kadar gre barka naprej jn pole jem je nekej povedau, kaku nej kej zrihtajo. Ma po njegovem je vse sfušano. Jn tisti Michelangelo se tudi forte trese jn jema še vse sort drugeh falerjev. Jn pravejo, de kadar bo pršu nazaj, de ga bojo mogli popraulnt an mesec. Jn pole se slišejo še vse sort Štorje, kaku so tržaške inženirje odrivali jn tudi, de so kašne velike glave dale dimišjone jn vse sorte. Jest rečem, de morejo bet tle od zad še velike reči, ke mi ne bomo nikoli znali.
— E, dragi Jakec, pr ani barki se gre za mi-Ijarde jn koker je danes svet, se ni neč za čudet.
— Znaš, pr tej reči je vmes tudi veljava našga kantirja. Zatu ke če jem rata, de vržejo vso krivdo na Trst, pole bo težko rešet kantir. Ma če se skaže, de so ga polomili u Genovi jn de so u Trsti bol pridni za delat barke, pole smo na konji.
— A, se zna. Ma vselih be jest rad znou, kaku je s tistmi podpisi.
— Mihec, jest sm te štuf jn ne govorim več.
modni kotiček
Kaj tekstilci napovedujejo novega
Na razstavi «Mitom» v Milanu je cela vrsta novih tkanin, ki bodo prišle na vrsto šele prihodnje leto
Naše matere in stare matere so pri izbiri novih oblek gledale predvsem, da bo blago trpežno, da bo dolgo trajalo in da se bo dobro nosilo. Ta pravila tudi danes niso še v pozabi, vendar predstavlja izbira primernega blaga za vsak del garderobe posebej vse bolj važno vprašanje, kot v preteklosti.
Vzemimo na primer modne u-stvarjalce. Marsikdaj se krojač odloči za nov model samo na ta način, da obleče svojo manekenko v kos tkanine. Po tem, kako tkanina pada in kakšne odseve daje, si krojač zamisli svoj novi model. Lahko si pa krojač pripravi najprej skico modela in žeii tkanino, ki bi temu modelu ustrezala. Potem pa s skico modela v rokah išče po trgovinah, še raje po tovarnah primerno blago in če gre na primer za bolj pomembnega modnega krojača, si lahko zaželeno tkanino tudi naroči že kar v tovarni.
Oba primera kažeta, da je izbira blaga izredno važna. To kaže tudi vedno večje zanimanje za razne razstave tekstilnega blaga, ki so vse bolj pogoste v vseh tistih državah, kjer je tekstilna industrija že dobro razvita.
V Milanu je takšna razstava tekstila, ki se imenuje Mitan, dvakrat na leto — spomladi in
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiia
NEKAJ, ČESAR PARIZ ŠE NIKOLI NI VIDEL
Razstava makedonskih ikon od XI. do XVII. stoletja
Nepričakovano število obiskovalcev - Nadvse ugodne ocene v francoskem in drugem tujem časopisju - Intervju prof. Dimce Koca na francoski TV
Razstavo makedonskih srednjeveških ikon od XI. do XVII. stoletja so v Parizu odprli že 14. oktobra, in sicer v muzeju dekorativnih umetnosti, ki se nahaja v Louvru. Razstavo je obiskalo že ogromno število ljudi, med temi tudi mnogo dijakov, celi razredi, in neredko je bilo med temi srečati tudi take, ki so, stoječ pred temi svojevrstnimi in dragocenimi umetninami, prenašali na svoje skicirke bradate podobe pravoslavnih svetnikov; Saj predstavlja ta razstava pravcato senzacijo tudi za umetniško sicer rafinirani Pariz.
Kosta Balabanov, ki je komisar razstave, pravi, da je okrog šestdesetih eksponatov, ki jih je osebno odbral ter jih v posebnih hladilnikih pripeljal iz Makedonije, sleherni hip zbranih vsaj nekaj sto oseb,
Za Balabanova je to jasno, ker je poznavalec in strasten ljubitelj tega umetniškega blaga. Domačim organizatorjem pa to ni bilo povsem razumljivo, saj niso niti od daleč pričakovali, da bo razstava tako »vžgala«. V resnici pa so komaj po dveh tednih od odprtja razstave, ki bo trajala dva meseca, že ostali brez katalogov. Opazivši, da je zanimanje večje, kot so si ga zamišljali, skušajo zdaj razstavo podaljšati do 4. januarja, dasiravno to ni v skladu s predhodnimi dogovori.
Človek si ob tem zastavlja naslednje vprašanje: no, saj Pariz bržkone že pozna, oziroma je vsaj imel možnost seznaniti se z vse-
mi področji umetnosti; ali ni, potemtakem, izredno zanimanje za to razstavo morda samo plod spretne propagande in reklame?
S tem se Kosta Balabanov, šef konservatorjev iz Skopja, ne strinja, ker pravi, da za razstavo sploh ni bilo nobene propagande. Pariz kaj takega enostavno še ni videl, za to je bil samo čul, ni pa tega še poznal, v tem je stvar.
V Parizu je že bila tudi podobna razstava srbskih srednjeveških fresk, ki jo je bil pred nekaj leti organiziral Krleža, toda to je bilo nekaj drugega. «Vidite,» pravi Balabanov, ki je sicer preskromen, da bi se hvalil, «srbske srednjeveške freske so bile kopije, ker na razstavo pač ni bilo moč pripeljati celih zidov, naše ikone pa so originalne. Doživetje tistega, ki umetnost ljubi, pa je povsem drugo, če ima pred sabo avtentično delo.«
Francosko komisarko razstave, asistentko muzeja, ki jo je bila organizirala, Frangoise Guetin, ni bilo treba posebej vprašati, kaj o njej misli Svoje pozitivno mnenje je bila ona že povedala na celi strani revije «Nouvelles Lit-teraires», ki je izšla na sam dan njenega odprtja. Pa tudi številna druga strokovna mnenja so bila enotna v oceni, da predstavlja razstava makedonskih srednjeveških ikon nekaj, kar si mora sleherni resnični ljubitelj umetnosti ogledati. Skoraj vsi kritiki so najprej ugotovili nekatera zgodovinska dejstva, da so namreč razstavljene ikone
iz treh različnih
'"""""""""■■■"■■■■■■innHHtu..................................................................................................umi......imiiniii...
Filme bomo gledali tudi o belem dnevu
LOS ANGELES, 17.	— Od
“kromnega belega platna, ki sta brata Lumiere pred desetletji rvič razpela na steno, da bi s lVojim primitivnim projektorjem Prikazala začudenim gledalcem ' «žive slike«, do današnjih .ihanskih platen, na katerih se Prikazujejo v kino dvoranah in J1.1? Prostem filmi, je «belo» ali msko platno doživelo vrsto Prememb, vendar pa še nikoli t .ega revolucionarnega preobra-• Pa čeprav so posebno po zad-teh V0,*n* uvedli nove filmske bnike kot na primer cinerama ■nemaskop in tudi panoramsko '"no. Zdi se pa, da pripravlj.v 0 sedaj v Kaliforniji nekaj res-nlCn° novega Tu Jej0 nov sistem ^kJ"nja. k* bi uima tudi
snova te novosti je v filmskem a nu:	sistem temelji namreč
fibr/t"1' bl 9ec*anJe običajno k' h* u p'atno zamenjali z novim, 1 ^llo vse posulo z zelo rirnb-d ,mi ogledali ki bi bila za gie-odh‘k nevidna, ki pa bi iikiatl 3,laia dnevno m sončno svetlo-*, I ln b| zato bilo projiciranje n,-< t* možno P'Im se bo moral r'. k ogledalca na platnu proji-nov ' ver^'*ta^no Zdi se pa da bo čun°' platno dokaj drago, saj ra-ka aj0 da bo stalo 25.000 do arjev, r je v naši valuti precej visoka *uta' nad 20 milijonov lir.
namreč prouču-
filmskega omogočil gledanje pri dnevni svetlobi.
Kipi iz stekla
NEW iOHK, 17	- Newyorški
zej moderne umetnosti bo ju-
w odpri svoja vrata svojevistni
razstavi: gre za razstavo 33 skulptur v steklu, ki so bile napravljene po risbah treh znanih umetnikov: Jeana Arpa, Maxa Ernsta in Pabla Picassa. Kipe, ki jih bodo jutri razstavili, so napravili v starih delavnicah stekla v Murnnu in so rezultat petnajstih let naporov italijanskega easperla Egi-dia Costantinija, ki se je že pred mnogimi leti lotil naloge, kako dvignit! sloves tega starega centra steklarske umetnosti na nekdanjo raven.
Načrt, ki ga je v zvezi s tern izdelal Egidio Costantini. je Jean Cocteau imenoval ((kovačnice angelov.. V dolgih letih je vztrajnemu strokovnjaku uspelo dobiti od raznih umetnikov risbe, včasih pa tudi kak model v mavcu ali glini in te vzore prenesti v steklo. Nekaj najbolj uspelih mojstrovin bodo prav sedaj razstavili v New Vorku.
Od dne, ko se je Egidio Costantini lotil tega svojega dela, je bilo pod njegovim vodstvom napravljenih kakih 800 skulptur v steklu Številka se zdi na pivi pogled majhna, če vzamemo J poštev dobo 15 let, toda posamezne skulpture so terjale tudi do dve leti dela Se več, posamezne skulpture so bile izdelane tudi v 20 različklh in vedno po izvirnem modelu, ki ga je odstopil kak u-metnik. Vsaka skulptura, ki so jo napravili, pa je morala skoz.i oceno umetnika, ki je zanjo dal risbo ali model.
Dela, ki bodo te dni na vpogled občinstvu v New Yorku, sta izbrala Alfred Barr in Peter Selz. direktor m kurator newyorškega muzeja moderne umetnosti.
Se ena milijarda nepismenih ljudi
NEW YORK, 17. - Ekonomska komisija generalne skupščine Združenih narodov je soglasno sprejela resolucijo, ki poziva vse države — članice, naj se lotijo naloge, da čimprej in sistematični odpravijo nepismenost. Po statističnih podatkih, ki jih je zbral UNESCO (organizacija Združenih narodov, ki se ukvarja z znanostjo, kulturo in vzgojo), je na svetu okoli ene milijarde ljudi, ki še ne znajo ne brati ne pisati.
Le Corbusierov načrt
se uresničuje
BENETKE, 17. - Splošne načrte za novo civilno bolnišnico v Benetkah, ki so jih izdelali po o-snovnem načrtu Le Corbusiera,
so odposlali v Rim, kjer jih bo pregledal višji svet za zdravstvo. Upravni svet beneških civilnih bolnišnic pa se bo sestal 18. t. m., da bi od arhitekta Julliana prevzel podrobne načrte. Omenjeni arhitekt je dobil namreč nalogo, da izdela podrobne načrte za novo bolnišnico in sicer v merilu 1:100. Samo ob sebi se razume, da ti načrti ustrezajo osnovnemu načrtu, ki ga je izdelal pred kratkim preminuli arhitekt in urbanist svetovnega slovesa.
Arhitekt Jullian se že nekaj časa mudi v Benetkah, kjer je s pomočjo svojih pariških sodelavcev dal zgraditi v poskusne namene «bolniško enoto za eno posteljo« kot si jo je v svojem načrtu zamislil Le Corbusier. Model, ki je v naravni velikosti, prikazuje stanje «prostora-svetlobe», kakršna bo, ko bo vsa bolnišnica zgrajena.
obdobij: prvič, iz časov bizantinske oblasti, drugič, iz dobe srbskih fevdalnih kraljev in, tretjič, iz obdobja turške okupacije. Sleherna teh časovnih dob prinaša svoje posebno obeležje, kar očem kritikov ni moglo ostati prikrito.
V časopisu «Arts» takole pojasnjuje njegov kritik veliko zanimanje, kj vlada za razstavljene ikone: «Ceprav se po svojih splošnih linijah navezujejo na bizantinsko slikarstvo, le te vendarle odkrivajo različno evoluoijo in posebne kvalitete. Makedonske ikone so značilne po svoji težnji, da se podobe svetnikov opečatijo s človeškim izrazom, a prizori iz legend z aspekti vsakodnevnega realnega življenja.«
Tudi v časopisu «Figaro» je moč srečati misel, da predstavlja realizem v ikonah nekaj, kar omogoča, da se ((izgublja religiozni kult«. Ta ((globoki smisel za stvarnost, ta ljudski izraz« omogočata, da se makedonske ikone ((razlikujejo od podobnega žanra umetnosti pri drugih narodih«. Makedonske ikone so ((bližje življenju« in to jim tudi daje ((značaj umetniških del«.
«Depeche du Midi«, ki med drugim smatra, da predstavlja razstava «pravo odkritje za pariško publiko«, se prav tako postavlja na stališče, da se makedonske ikone razlikujejo od tistih, ki jih je svet vajen srečati drugje, «zakaj le-te označuje izredna sensibilnost, ki je v nasprotju z ledenim značajem bizantinske umetnosti«.
Časopis ((Carrefour« opozarja na dva momenta: in sicer na ((očitno mojstrstvo«, ki je razvidno v razstavljenih delih, in na «vplive narodnega značaja«, ki jih je opaziti pri ustvarjalcih ikon.
«Periscope» opozarja svoje či-tatelje, da so ((zapovrstjo vse ikone, odkrite v cerkvah in samostanih Makedonije, izredne kvalitete«. A kot zanimivost navaja, da «še nikoli niso bile razstavljene izven Jugoslavije, vtem ko nekatere še niso bile niti fotografirane in predstavljajo zaradi tega absolutno novost«.
O razstavi pa je poročal ne samo francoski, temveč tudi drug tuji tisk, tako n.pr. «New York Times«, nadalje «Les beaux Artsii iz Bruslja, ((Tribune de Lausanne« i.dr. V tem švicarskem časopisu naletimo med drugim tudi na naslednjo misel: ((Gledalca, ki je navajen na stalne spremembe v zahodni modemi umetnosti, preseneča dejstvo, da je od XI. do XVII. stoletja mogla nekje obstajati tako čvrsta kontinuiteta.« Kljub temu, poudarja, pa to ne pomeni ponavljanja, ker da je v teh delih «očitna določena stalna evolucija«.
Tudi francoska televizija je v svoji tedenski oddaji o umetnosti posvetila razstavi veliko pozornost. Intervju s skopskim univerzitetnim profesorjem Dimčem Ko-com, ki je bil organiziran za televizijske gledalce, pa za gotovo samo potrjuje besede konservatorja Balabanova: «Veste, ljudje to zelo radi gledajo!«
.1 PALAVRŠIC

OVEN (od 21.3. do 20.4.) Najboljše poslovne priložnosti se vam bodo nudile v teku jutra. Manjši nesporazum med prijatelji.
BIK (od 21.4, do 20.5.) Bodite tudi sami svojim sodelavcem za vzgled. Skušajte rešiti svoj čustveni primer s kompromisom.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Nudila se vam bo priložnost za pogajanja, ki so se že zdela neuresničljiva. Ogibajte se slehernih ljubezenskih pustolovščin.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Okoliščine bodo dokaj nejasne in zapletene, pa se spričo tega pazite pred slehernim napačno storjenim korakom. Ne bodite preveč odkriti do tujcev LEV (od 23.7 do 22.8.) Skušajte se danes uveljaviti predvsem v fi-l nančnem pogledu. Spričo svoje po-
štenosti boste v svojem novem okolju dosegli precejšen ugled.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Prišlo bo do napetih odnosov med vami in predstojniki. Otresite se čustvenih vezi, ki so vam v napoto.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Z vsemi svojimi močmi branite svoj poklicni ugled. Na čustvenem področju rie bo nobenih novosti.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Uporabite to pot vse svoje najboljše karte, ker je to potrebno, da bi zmedli nasprotnike. Viharno vzdušje v prijateljskem krogu.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Posvetite vso svojo pozornost obveznostim, ki ste jih sprejeli. Prišlo bo do Izredno zanimivega srečanja.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V izvajanju svojega načrta, utegnete naleteti na dokajšnje težkoče, če ne boste v zvezi z njim upoštevali sprejetih obveznosti. Potrebni ste počitka.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne izgubljajte časa z manjšimi razprtijami, ko pa imate toliko dela z bistvenimi vprašanji. Postavljeni boste pred resno preizkušnjo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) V svojem poslovnem delu se nikar preveč ne opirajte na partnerje, ki ne kažejo ustrezne solidnosti. Potrebno je, da na svoja osebna vprašanja gledate z večjo objektivnostjo.
Kako uskladiti nevšečnosti poklica z zahtevami lepote? — je bilo vprašanje angleških telefonistk, ki niso mogle nikoli imeti lepe pričeske, ker so jim jo kvarile slušalke. Rešitev je našel londonski frizer Steiner, ki si je omislil pričesko, kakršno ima dekle na sliki.
jeseni. Na to razstavo prineso svoje izdelke ne samo najbolj priznani tekstilci iz vse Italije, temveč tudi najboljši tekstilci iz drugih držav Evrope. Proizvajalci razstavljajo nove tkanine vedno vsaj leto prej, preden pridejo ta v prodajo, torej tudi leto prej, preden si lahko iz njih napravimo oblačila po modi.
Letošnja jesenska razstava tekstila v Milanu je torej v praksi pokazala, kako se bomo oblačile šele čez leto dni. Gre torej za «primicijo», ki bo naše čita-teljice prav gotovo zanimala.
Naj začnemo s tkaninami za popoldanske in večerne obleke, ki so za oko vedno bolj privlačne:
Večerne obleke bodo po novih načelih tekstilcev tkane iz zlatih ali srebrnih nitk in to v novih tkaninah iz leacrila ali sile-na. Tkanine bodo lahko le enobarvne, lahko pa bodo tudi vzorčaste.
Tudi trikoji bodo v bodoče zelo v modi. Na prvem mestu bodo še vedno jersegji, čeprav nekoliko drugače tkani, kot smo jih bile vajene do sedaj. Razen jersegiev bodo v modi volnene tkanine, tkane v različnih vzorcih, ali pa tako mrežasto tkane, da bodo videti kot mreža ali čipka. V modi bodo tudi vzorčasti trikoji, kot tudi trikoji jacquard z izstopajočimi vzorci v isti, ali tudi kontrastni barvi.
Nežnost in mehkoba tkanin sta najvažnejše geslo, ki so se ga držali vsi razstavljavci. Med temi nežnimi in mehkimi tkaninami bodo na prvem mestu razni crepes, georgetti, tvilli, muslini, trikoji, žameti, velurji in boucle, medtem ko bodo skoraj izven mode vse ostre tkanine.
Tudi čipkaste tkanine bodo še vedno v modi. S posebnim načinom tkanja so tekstilci doseg h posebno vrsto tkanine, ki daje videz čipke, prišite na gladko tkanino v isti barvi.
Vzorci na tkaninah za svečane priložnosti bodo zelo različni in za vse okuse. Vzorčaste bodo celo čipkaste tkanine, kot druge tkanine, tkane v mrežastih vzorcih. Na muslinu in drugih tenkih svilah bodo še vedno prevladovali cvetlični vzorci, na najbolj modernih in aktualnih pa celo razni geometrični iiki, kot tudi liki iz tako imenovane op — art.
Čeprav so bile razstavljene tkanine namenjene predvsem jesenskim in zimskim oblačilom, je bila bela barva tista, ki je med njimi prevladovala. Ce pa že ni bila bela, potem so bile vsaj zelo nežne in pastelne barve, kot tudi bolj močne barve, a potem pomešane z belo. Vzorčaste tkanine so tudi v bolj resnih, jesenskih odtenkih, a tudi v zelo kontrastnih barvah, kot na primer v povezavi zelene in svetlomodre, ali pa v povezavi močno rožnate in zelene barve.
Za dež bo v modi povsem nova tkanina, ki se imenuje ivistel. Dežnim plaščem iz te tkanine so zato tudi že dali ime Wistel. Nosile jih bomo baje že prihodnjo jesen ter bodo po mnenju tekstilnih ekspertov neprimerno lepši, elegantnejši, pa tudi bolj praktični od dosedanjih.
* * *
Vtem ko srečujemo skozi vse leto številne ameriške turiste po malone vsem svetu, še največ, seveda, v Evropi, beležijo '.DA razmeroma zelo malo tujega turizma. V letu dni od L julija 1964 do 1. julija 1965 je obiskalo ZDA komaj en milijon 329.900 tujih turistov. Največ je bilo njihovih »sosedov« Mehikancev in Kanadčanov.
ZDRAVNIKOVO MNENJE
Zadah iz ust
Duh iz ust, ki se normalno širi pri izdihu, je specifično človeški duh. Pri novorojenčku, ki se hrani z maternim mlekom, je nekoliko kisel, pri otroku sladkast in prijeten, svojstveno človeški duh pa dobi pri mladostniku. Z leti postaja duh ostrejši in vedno bolj specifičen tako, da ne moremo več reči, da je prijeten. Normalen duh iz ust se ne spreminja samo z leti in s staranjem organizma, ampak se pri osebah iste starosti menjava iz dneva v dan, včasih celo vsako uro.
Pri več kot polovici odraslih ljudi je ta svojstveni duh v tolikšni meri spremenjen, da se iz ast razširja izrazito neprijeten duh ali zadah, ki mu strokovno pravimo foetor ex ore. Ta zadah ne izvira samo iz ust, ampak večkrat tudi iz sosednih votlin. Povzročitelji neprijetnega duha z ust so največkrat ostanki hrane, ki razpada, in pa različna obolenja ust, nosa, grla, pljuč in želodca
Večina ljudi ima zjutraj, ko se zbudi, značilen zadah iz us*. To je posledica ostankov razpadajoče hrane ponoči, Mirovanje jezika in žvečilnih mišic namreč ugodno vpliva na rast bakterij, ki se zaradi tega nemoteno razmnožujejo in v povečani meri razkrajajo o-stanke hrane. V tistih pim.Tih, kjer je zadah v ustih posledica kake ustne bolezni, bo zadah trajal to 'ko časa, kot traja bolezen. Neprijetni duh iz ust je največkrat posledica pokvarjenih zob, vnetja dlesni ali pa sluznice ustne votline, nadalje prekomernega uživanja alkoholnih pijač in kajenja. Povzročitelji neprijetnega duha iz ust so tudi različne angine ter bolezni nosa, grla ,n požiralnika, saj jih navadno spremlja gnojenje in razpad tkiva. Zadah iz pljuč je posledica vnetih procesov v bronhijih in pljučih, izrazito močan zadah iz želodca pa je posledica razpadajočih snovi v plinastem stanju.
Nekatere vrste zadahov so izredno značilne ter se ne razlikujejo samo po kvaliteti, ampak tudi po intenzivnosti. Našteti hočemo nekatere najbolj značilne vrste zadaha iz ust: duh po tobaku pri kadilcih, duh po alkoholu pri pivcih, duh po česnu, nekisel duh po mleku pri dojenčku in tistih osebah, ki imajo mlečno dieto, duh po sadju pri sladkorno bolnih, duh po gnoju pri bolnikih, ki imajo v ustih gnojno vnetje, duh po žveploogljiku pri želodčnih bolnikih, neprijeten duh po uporabi nekaterih zdravil, prehoden neprijeten duh, ki nastane kot posledica razburjenja
Navedeni neprijetni duhovi iz ust imajo dvojen pomen. Zadah iz ust je problem tako za posameznika kot za njegovo okolico, v kateri se giblje in živi; po drugi strani je pa lahko važen diagnostični znak, s katerim lahko odkrijemo marsikatero bolezen in jo začnemo pravočasno zdraviti. V vseh primerih, kjer spremlja osnovno bolezen neprijeten duh iz ust, bo duh izginil šele takrat, ko bomo odstranili simptome o-snovne bolezni.
Ze najstarejši narodi so uporabljali proti zadahu iz ust najrazličnejše ustne vode. Takšne vode, seveda v nekoliko spremenjeni sestavi, uporablja tudi moderni človek. Dejstvo, da nekomu neprijetno diši iz ust, se odraža pri večini ljudi tudi na psihi, pri nekaterih pride zaradi tega tudi do več ali manj resnih psihičnih piotenj. Ce po temeljitem saniranju zob in po izboljšanju ustne higiene zadah iz ust ne izgine, tedaj se je treba posvetovati s specialistom za bolezni grla m nosa ali pa z zdravnikom za notranje bolezni.
Dr. S. B.

mams
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Ansambel M. Azzola; 12.00 Za smeh in dobro voljo; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvintet «New Harlekin«; 17.20 Glasbeni kaleidoskop; 17.45 A. Paccagnini: Rčcreation, suita; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Bartbk: Glasba za godala, tolkala in celesto; 19.00 Pisani balončki; 19.30 Otroške pesmi; 20.00 Šport; 20.35 Gore v slovenski pesmi; 21.00 ((Gostišče Selila«, radijska drama; 22.15 Pesmi in plesi; 22.40 Dante in glasba njegove dobe.
12.05 Plošče; 12.35 Tretja stran; 13.15 Orkestra Russo in Casamas-sima; 13.35 Med zgodovino in legendo; 14.25 Simf. koncert; 14.30 Knjižne novosti; 14.55 Pianist A. Tommasi.
ČETRTEK, 18. NOVEMBRA 1965
Godala; 13.25 Ital. pesmi; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Pregled koncertov, oper in baletov; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 V diskoteki; 17.25 Evropske narodne pesmi; 18.20 Kitarist D’Aurl; 18.30 Modeme klavirske skladbe; 20.25 Južnoameriška glasba; 21.00 Komorni ansambel «1 mušici«; 21.50 Politična tribuna (KD, KPI, PSI, PD1UM).
II. program
Koper
7.15 Jutranja glasba; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Ansambel Mirko šouc; 11.30 Uspele melodije;
12.00	in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Glasba iz filma «Goli svet«;
14.00	Glasba po željah; 15.00 Iz operetnega sveta; 15.45 Spored narodnih; 16.20 Ciril Kosmač: ((Sreča«; 16.40 Simf. koncert; 17.45 Plošče; 18.00 Prenos RL; 19.00 Športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 22.35 Nočni motivi.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Pesem sledi pesmi; 10.05 Operna antologija;
10.30	Orkestri; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi;
11.30	Schubertove skladbe; 11.45
7.30	Jutranja glasba; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove ital. pesmi;
11.15	Vesela glasba; 12.00 Romantično popotovanje; 14.05 Pevci;
14.45	Nove plošče; 15.15 Kolesa in motorji; 15.35 Sopranistka Stefa-nia Cappozzo; 16.00 Rapsodija; 16.35 Panorama zanimivosti; 17.15 Neapeljska pesem; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Enodejanka R. Ferdinanda; «Mercoledl, due volte al mese«; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Filmske novosti; 20.30 Glasbeni spored s sodelovanjem Uršule An-dress; 21.40 Glasba v večeru; 22.00 Jazz.
III. program
18.30	Pregled indijske kulture;
18.45	Mozartove skladbe; 19.00 Problem čistega zraku; 19.30 Vsa-kovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Bachov Koncert za čembalo in godala; 21.00 Makoto Moroi: «Phaethon», opera; 22.10 Dantejeve proslave; 22.45 Dante in glasba njegove dobe.
Slovenija
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola: Krištof Kolumb; 9.25 »Sanje male Vere«, glasbena oddaja; 9.40 Stari in novi znanci;
10.15	Ansambelski prizori iz oper;
11.00	Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Iz zakladnice ruskega realizma; 12.30 Dr. J. Banič: Poškodbe živali v hlevu; 12.40 Cez hrib ln dol; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 V. Novak: Slovaška suita; 14.35 Lirika za otroke: Mehurčki; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 V ritmu koračnic; 15.40 J. 0’Hara: Torkovo kosilo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Sopranistka Vera La-cič; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.00 Giln-ther Grass; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Komorna ura del M. Ravela; 23.05 Plesni orkester.
Ital. televizija
8.30 šola; 17.30 Tvoja prihodnost; 18.00 Spored za najmlajše;
19.00	Dnevnik; 19.15 Michelangelovo življenje in delo; 19.55 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV zgodba: ((Poslednji dan«; 21.50 Politična tribuna (KD, KPI, PSI in PDIUM);
22.45	Četrt ure s Charlesom Tre-netom; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Pošta; 22.00 Sejem sanj.
Jug. televizija
10.00	TV v Soli; 11.00 Angleščina; 11.30 Na grobu ustreljenih dijakov v Kragujevcu; 16.10 TV v šoli; 17.40 Tisočkrat »zakaj?« — oddaja za otroke; 18.25 Obzornik;
18.45	Reportaža; 19.10 Plesni orkester RTV Ljubljana; 19.40 Kaleidoskop; 20.00 Dnevnik; 20.20 Obzornik; 20.30 Baletni klas; 20.40 Kulturna panorama; 21.40 Iz arhiva jugoslovanske kinoteke; 22.10 Zadnja poročila.
Vreme včeraj: naj višja temperatura 8.4. najnižja 3.6, ob 19. uri 8.4; vlaga 92 odst., zračni tlak 1011.9 pada, veter 8 km vzhodnik, nebo pooblačeno z meglo, padavine 6.0 mm, morje mirno, temperatura morja 15.7 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, CETHTEK, 18 novembra
Milko
Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 16.32. Dolžina dneva 9.24. Luna vzide ob 1.18 In zatone ob 14.37
Jutri, PETEK, 19. novembra
Liza
RAZDELITEV DELA 75 MILIJARD LIR ZA RAZVOJ PRISTANIŠČ
Tržaškemu pristanišču so nakazali samo 2 milijardi 500 milijonov lir
Genova, Renetke in Neapelj so si zagotovile levji delež ■ Trst postavljen na raven Livorna in La Spezio
Ministri za zaklad, proračun, trgovinsko mornarico in javna dela so včeraj podpisali odlok o razdelitvi prvega dela 75 milijard lir namenjenih pomorskim pristaniščem v okviru splošnega načrtovanja. Te podpore bo deležnih sledečih sedem pristanišč vsedržavnega pomena: Trst, 2 milijardi 500 milijonov; Benetke, 12 milijard 500 milijonov; Neapelj, 12 milijard; Livorno, 2 milijard 490 milijonov; La Spezia, 2 milijardi 300 milijonov; Genova, 15 milijard 600 milijonov; Savona, 4 milijarde 50 milijonov lir.
V kratkem, ko bo zadevna medministrska komisija zaključila svoje delo, bodo ostalo vsoto 75 milijard lir dodelili pristaniščem v razvoju, industrijskim pristaniščem in pristaniščem na jugu.
Po objavi vesti, da je vlada namenila 75 milijard lir zlasti za mehanizacijo pristanišč, so se takoj razširili glasovi, da bo Trst dobil samo 1 milijardo lir. Zato so tudi predstavniki raznih strank v občinskem in pokrajinskem svetu takoj zahtevali posredovanje župana in pokrajinskega predsednika za večje nakazilo tržaškemu pristanišču. Iz gornjega sporočila vidimo, da je Trst dobil sicer 2,5 milijarde lir od 75 milijard, ali samo eno tridese-tinko celotne vsote.
Ce primerjamo delež, ki so ga namenili našemu pristanišču in deleže namenjene ostalim italijanskim trgovskim pristaniščem lahko rečemo, da so rimski očetje ponovno spregledali deianske potrebe tržaškega pristanišča in so ga postavili na raven Livorna in La Spe-zie, medtem ko so si Genova, Benetke in Neapelj zagotovile levji delež. Iz tega je tudi razvidno, da v Rimu nočejo razumeti težav, v katerih plava tržaška pristaniška uprava. ki bo prisiljena, če ne bo dobila ustrezne podpore za kritje velikega primanjkljaja, povišati tarife pristaniških uslug, kar bi gotovo povzročilo nazadovanje trgovskega tranzitnega prometa, s katerim tržaško pristanišče živi.
Pokrajinsko tajništvo KD je ob nakazilu 2,5 milijarde lir tržaškemu pristanišču objavilo tiskovno poročilo, v katerem pravi, da gre za prvo nakazilo iz državnih obvez za petletje 1966-1970, ki pa bo zadostilo le delu specifičnih potreb pristanišča. Kljub slavospevu v zvezi s tem vladnim nakazilom (ki pa je v primerjavi z nakazili, ki so jih dobila druga pristanišča, silno skromen), pokrajinsko tajništvo KD ugotavlja, da obnovitvena politika ne sme težiti samo k modernizaciji pristaniških struktur, temveč da mora težiti tudi za širšimi rešitvami za pojačanje prtirtieta. Zato ima KD za bistveno čimprejšnjo pozitivno rešitev vprašanja Ustanove tržaškega pristanišča in naglaša, da je treba še zahtevati od vlade posebno upoštevanje tržaških pristaniških potreb, tudi zaradi posebnega položaja Trsta v okviru evropske gospodarske skupnosti.
Nadalje Je v poročilu pokrajinskega tajništva KD rečeno, da je zelo važno, kako bo to prvo nakazilo uporabljeno za izboljšanje produktivnosti pristaniških služnosti in
da KD meni, da bo za to potreben poseben državni zakon ter da je potrebno, da krajevni krogi dajo v tem smislu točne napotke glede tržaških potreb. V poročilu je tudi rečeno, da je potrebno takoj izdelati program mehanizacije pristaniških operacij za racionalizacijo premičnih naprav in naprav za poslovanje z blagom, kar naj bi zmanjšalo stroške za vdrževanje pristaniškega podjetja. Za obnovitev starih zastarelih in preživelih naprav je bila v desetletnem programu za Trst I določena vsota 1500 milijonov, preostali del sredstev iz sedanjega nakazila pa naj bi služil za manjša dela, med katerimi naj bi imele prednost naprave za petrolejsko pristanišče in nujno izboljšanje cestnega dostopa v novo pristanišče in k pomorski postaji.
Cestna dela v nabrežinski občini
V	okviru javnih del pokrajinske uprave v nabrežinski občini so že oddali na dražbi dela za asfaltiranje ceste v Mavhinje (od Sesljana do Sempolaja). Cesto bodo asfaltirali, v nekaterih krajih pa razširili i>n odpravili ovinke. V ta namen je določenih 65 milijonov lir.
V	kratkem pa bodo oddali na dražbi dela za ureditev in popravilo Komenske ceste, in sicer do mejnega bloka, za ureditev dela ceste Nabrežina-Sempolaj (pri železniški postaji), za ureditev križ-potja pri Sempolaju in za ureditev obalne ceste v Sesljanu.
Nalezljive bolezni
V	dneh od 8. 11. do 14. 11. so v tržaški občini zabeležili naslednje primere nalezljivih obolenj:
škrlatinka 14, tifoidna mrzlica 1, norice 6 (eden izven občine), o-slovski kašelj 2, rdečke 2, nalezljivo vnetje jeter 8, udni revmatizem 2.
Popolna sestava občinskega odbora
Včeraj smo poročali, da je na torkovi seji občinskega odbora ž\i-pan dr. Franžil sporočil, da je izdal pooblastila nekaterim odbornikom za vodenje nas a« e zn ih od-bortliStdv" 'pfltdfn kfrstfi1 bila zarodi ostavke demokristjanskih odbornikov Romana in Colauttija ponovno izvoljena v odbor demokristjana Blasina in Fantasia. Z njuno izvolitvijo je postalo nujno izvršiti v okviru odbora nekatere spremembe pri vodenju odborni-štev. Sedaj je tržaški občinski odbor takole sestavljen:
župan dr. Franzil; podžupan in odgovoren za splošne zadeve in statistiko dr. Miani; odbornik za anagraf in matični urad Bazzaro;
ŽIVAHNO SINDIKALNO ŽIVLJENJE
Uspela 24-urna stavka gradbincev Nadaljevanje borbe pristaniščnikov
Čeprav sta CISL in UIL pozvala gradbene delavce, naj ne stavkajo, se je 70 odst. zidarjev udeležilo stavke - Tajnik Nove delavske zbornice ■ CGIL Calabria v Rimu zaradi zaostritve položaja v pristanišču
odbornik za osebje in stike z javnostjo dr. Gasparo; odbornik za občinska industrijska podjetja inž.
Spaccini; odbornik za davke, pristojbine in turizem prof Lonza; odbornik za mestno policijo in prehrano dr. Venier; odbornik za šolstvo, javne ustanove, kulturne ustanove in mladino dr. Babille; odbornik za šport in delo Fantasia; odbornik za računovodstvo dr. Verza; odbornik za ekonomat Hreščak; odbornik za zdravstvo in higieno dr. Blasina; odbornik za javna dela in urbanistiko Moc-chi.
Na torkovi seji je odbor tudi sklenil, da bo dal na razpolago sejno dvorano občinskega sveta a-kademiji za gospodarske in socialne študije (Cenacolo Triesti-no), za slovesno sejo ob proslavi 20. obletnice njene ustanovitve, ki bo ob prisotnosti najvišjih krajevnih oblasti 12. decembra letos.
Na tej slovesni seji bo imel glavni govor znani italijanski ekonomist Giordano dell’Amore. Nato je odbor sprejel nekaj sklepov navadnega upravnega značaja.
...............................................................................
V okviru vsedržavne 24-urne stavke" gradbenih delavcev, ki jo je proglasila včeraj OGIL, se je v Trstu udeležilo stavke 70 odstotkov zidarjev, čeprav sta sindikalni organizaciji CISL ln UIL naslovili na delavce poziv, naj se ne udeležijo stavke. Zato je bil včerajšnji uspeh stavke gradbenih delavcev v Trstu še večji, ker je bilo hkrati tudi dokazano, da gradbeni delavci čutijo borbo, ki jo je načela CGIL in ne poslušajo tistih sindikalistov, ki izkoristijo vsako priložnost, da bi razbili enotnost delavskega nastopa.
Gradbeni delavci v Trstu in Italiji zahtevajo obnovitev delovne pogodbe ln seveda tudi nekatera izboljšanja, saj so se življenjski stroški v zadnjih letih povečali. Po drugi strani pa se Je položaj teh delavcev v zadnjem letu zelo poslabšal zaradi naraščajoče brezposelnosti in znižanega delovnega urnika, se pravi znižanja prejemkov.
Včeraj dopoldne je sindikat gradbenih delavcev FILLEA—CGIL pri-
redil skupščino stavkajočih delavcev na sindikalnem sedežu v Ulici Pondares. Predstavniki sindikata so delavcem obrazložili krizo, ki je zajela to industrijsko dejavnost žarah1 špekulacij delodajalcev in lastnikov stavbišč, ki so povzročile poslabšanje položaja delavcev in večjo brezposelnost. Z izgovorom, da imajo malo dela, so delodajalci v zadnjih časih vsilili delavcem nečloveške delovne pogoje, hkrati pa so zavrnili zahtevo po obnovitvi delovne pogodbe, češ da bi ta povzročila podražitev gradnje stanovanjskih hiš.
Predstavniki delavcev zavračajo te trditve in ugotavljajo, da bi izboljšanje delavskih plač prizadelo samo velike profite delodajalcev in da so delodajalci kljub zmanjšanju proizvajalnih stroškov povišali ce-ne stanovanj. Zato se gradbeni delavci borijo, da rešijo krizo na gradbenem področju ter proti blokiranju plač in delovnih pogodb.
Na skupščini so sindikalni predstavniki poudarili, da je treba pritisniti tudi na razne državne in
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Odobren zakonski osnutek o spremembah pri sestavi ustavnega sodišča
Za osnutek so glasovali svetovalci KD, PSI, PSDI, PRI in dr. Škerk, proti misovci in liberalci, svetovalci KPI in PSIUP pa so sc vzdržali
Deželni svet je včeraj odobril za- vseh deželnih odposlanstvih imeli odločal o zakonu parlament. Konč-
konski osnutek o spremembah, pri sestavi ustavnega sodišča. Gre za osnutek državnega zakona, ki ga lahko predloži dežela parlamentu, da dokončno odloči o njem. Za osnutek so glasovali svetovalci KD, PSDI, PSI, PRI in dr. Skerk, proti liberalci in misovci, vzdržali pa so se svetovalci KPI in PSIUP.
V razpravo o zakonu je prvi posegel komunist Pellegrini, ki je dejal, da je predložitev tega zakonskega osnutka pozitivna stvar, saj kaže voljo po obrambi deželne avtonomije, ki jo je tolikokrat krnila vlada s svojimi posegi. Vendar pa vzbuja način, kako so zakonski osnutek sestavili, upravičene dvome. Pri tem je Pellegrini predvsem kritiziral postopek izvolitve ustavnih sodnikov. Za pet ustavnih sodnikov, ki naj bi jih imenovale dežele, tako da bi se njih število od 15 zvišalo na 20, bi namreč po zakonskem osnutku vsak deželni svet izvolil iz svoje srede tri »velike volivce«, kolegij teh volivcev iz vseh dežel pa bi potem izvolil ustavne sodnike. Med temi tremi «velikimi volivci«, ki jih bo izvolil deželni svet, bo po zakonskem osnutku sicer zastopana tudi manjšina, toda vprašanje je, kako. Ker bodo v
Milit   Illllllllll illlMIIIIIIIIIMIIIl.il """»Mili lil.  1...M.....II Illlllll
OD DANES DALJE V URADIH OBČINSKEGA ODDELKA ZA JAVNA DELA
Splošni regulacijski načrt Trsta za en mesec na ogled javnosti
V roku 30 dni do vključno 17. januarja lahko usta-nove in zasebniki pismeno sporočijo svoje pripombe
Tržaški župan spo-roča, da ie na osnovi prošnje, ki jo je poslal 8. novembra letos ministrstvu za javna dela za odobritev splošnega regulacijskega načrta mesta Trsta, ki ga je občinski svet odobril 12. julija letos, pokrajinski upravni odbor pa potrdil 25. septembra letos, in na osnovi člena 9 urbanističnega zakona iz leta 1942, splošni regulacijski načrt mesta Trsta na ogled javnosti od 18 novembra do 18. decembra letos v uradih občinskega oddelka za javna dela, Prehod Costanzi št 2, peto nadstropje, soba št. 508. Prizadeti si splošni regulacijski načrt lahko ogledajo vsak delovni dan od 8. do 14. ure, ob praznikih pa od 9. do 12 ure.
Nadalje župan sporoča, da imajo ustanove in zasebniki možnost, da v 30 dneh po 18. decembru, in sicer do vključno 17. januarja 196« predložijo pismeno svoje »pripombe* na kolkovanem papirju, da se doseže najširše sodelovanje prebivalstva pri izpopolnitvi tega regulacijskega načrta.
Nov splošni regulacijski načrt mesta Trsta je bil predložen na ogled javnosti že pred leti, prizadeti pa so že tedaj predložili občinski upravi številne pripombe. Na osnovi teh pripomb je bil regulacijski načrt izpopolnjen in nato poslan v odobritev tukajšnjim nadzornim oblastem in ministrstvu za javna dela. Na žalost pa državni nadzorni organi niso pravočasno poskrbeli za njegovo o-dobritev, zaradi česar ji bila tržaška občina prisiljena formalno sestaviti nov regulacijski načrt, ki je v osnovnih potezah enak prejšnjemu, da je lahko podaljšala posebna pooblastila županu glede grad.nj v občini, ki morajo biti podrejene novemu splošnemu regulacijskemu načrtu.
Sestanek mešane komisije za kataster
Včeraj je bil nov sestanek itali-Jansko-jugoslovanske komisije za razdelitev katastrskih in zemittško-knjižnih dokumentov. Delegaciji, ki
jima predsedujeta svetnik vrhovnega sodišča za Hrvaško dr. Ičič in prof. Guido Gerin, sta se sestali v uradu tajništva ministrstva zunanjih zadev za sestavo ustreznih aktov. Nato sta odšli v Sežano, dvignit nadaljnje katastrske in zemljiškoknjižne dokumente, ki sta jih kasneje prevzela katastrski in zemljiškoknjižni urad v Trstu. Komisija se bo ponovno sestala v Trstu še letos na dan, ki ga bosta določila predsednika.
Predavanje ameriškega gospodarskega strokovnjaka
V sejni dvorani tržaške trgovinske zbornice je bilo sinoči predavanje o prizadevanjih ameriških gospodarskih središč za pospeševanje gospodarskega sodelovanja med narodi. Predaval je ravnatelj ameriškega gospodarskega središča v Milanu dr. M. Stahl in sicer na povabilo italijansko - ameriškega združenja in organizacije Cenacolo Trie-stino. Med svojim izvajanjem, kateremu je z zanimanjem sledilo lepo število povabljencev, je govornik naglasil, da so Združene ameriške države močno pospešile mednarodno gospodarsko sodelovanje s tem, da so v najrazličnejših krajih po svetu odprle posebna središča pospeševanje gospodarskih stikov med raznimi narodi in deželami. Dr. Stahl se Je zadržal zlasti ob delu, ki ga je v tej smeri v zadnjih letih izvedlo središče, ki so ga ZDA odprle v Milanu, in ki organizira zlasti specializirane razstave po Italiji.
Strokovnjak se je na koncu dotaknil tudi gospodarskega ustroja dežele Furlanije Julijske krajine ter je naglasil, da utegne naša dežela sčasoma postati pomemben partner v trgovinski izmenjavi z Ameriko, ako jo bodo znali pristojni organi pravilno usmeriti po gospodarsko-strokovnih tirnicah. Sodelovanje z ameriškimi podjetji se bo po mnenju dr. Stahla najlaže razvilo na področju ladjedelstva ter v lesni in pohištveni industriji.
ameriškega konzulata v Ul. Galat-U št. 1. Tržaški operaterji, ki bi radi navezali stike z ameriškimi poslovnimi krogi, lahko zaprosijo za sestanek z ameriškim strokovnjakom.
Vprašanje
svetovalca Gombača o poštnem uradniku v Sv. Križu
Občinski svetovalec KPI Franc Gombač je naslovil na župana vprašanje, v katerem ga obvešča, da je bil v poštnem uradu v Križu že pred štirimi meseci zamenjan poštni uradnik, ki Je govoril tudi po slovensko, to je v jeziku, ki ga govori večina prebivalstva v vasi.
Nov uradnik pa ne zna slovenščine, kar povzroča med slovenskim prebivalstvom upravičeno nejevoljo, saj vidi v tem nespoštovanje svojih narodnostnih pravic. Ta nejevolja ni usmerjena proti novemu uradniku, ampak proti glavnemu poštnemu ravnateljstvu v Trstu.
Zato se svetovalec obrača na župana s priporočilom, naj posreduje na pristojnem mestu, da se ta krivica popravi.
Usmrtiti se je hotela z uspavalnimi praški
16-letna dijakinja Serina B. se Je včeraj zjutraj hotela zastrupiti z uspavalnimi tabletami. Njena mati je včeraj okrog 8. ure prišla v njeno sobo in Jo našla ko je trdno spala. Na nočni omarici pa je zagledala skoraj prazno tubo uspa valnih tablet. Takoj Je poklicala rešilni avto RK s katerim so Se-rlno odpeljali v bolnišnico, kjer so Jo nujno sprejeli na četrti medicinski oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu.
Starši nesrečne Serine domne-
vajo, da je njuna hči doživela ljubezensko razočaranje in pripisuje-Dr. Stahl se bo zadržal nekaj dni Jo temu njeno odločitev za usodni v našem mestu, in sicer v prostorih ; korak.
večino demokristjani in ker bodo volili sodnike z absolutno in ne z dvotretjinsko večino, bodo pač o-čitno vsi izvoljeni sodniki demokristjani in to je še ena izmed poti, po kateri pridemo do «reži-ma». Ravno to povzroča komunistom dvome glede zakonskega osnutka, čeprav se strinjajo z zamislijo, da morajo tudi dežele imenovati ustavne sodnike.
Za Pellegrinijem sta spregovorila liberalec Morpurgo in misovcc Gefter-Wondrich, ki sta se oba izrekla proti zakonskemu osnutku sploh, ker sta njuni stranki na-sprotni okrnitvi vpliva države in s tem avtonomiji dežel.
Socialist Moro je poudaril, da bodo s spremembami sestave ustavnega sodišča odstranili pomanjkljivosti v zvezi z zahtevami deželnih avtonomij, sam najvišji sodni organ pa bo bolj pristen izraz sedanje državne ureditve. Gre za pobudo drugih dežel s posebnim statutom, ki so se sporazumele o besedilu predočenega osnutka državnega zakona z namenom, da bo njihov skupni nastop pri vladi in parlamentu bolj zalegel. Zakonski osnutek se naslanja na načelo o udeležbi dežel pri sestavljanju u-stavnega sodišča in ga je treba zato odobriti. Moro je zatem polemiziral s svetovalcem Pellegrinijem ter rekel, da socialisti odločno zahtevajo uveljavitev ustave in s tem j tudi ustanovitev dežel z navadnim statutom.
Socialdemokrat Renato Bertoli je dejal, da se strinja z zakonskim osnutkom ter je nato polemiziral z misovci, češ da so pri zavračanju osnutka popolnoma dosledni svojim stališčem, saj so bili vedno nasprotni deželni ureditvi. Zakonski osnutek lahko spremenijo tudi na bolje v parlamentu in po njegovem mnenju se ustavni sodniki ne bodo volili po kriterijih strankarske pripadnosti. Misovec Morelli pa je zatem dejal, da Je zakonski osnutek v popolnem nasprotju z ustavo, ker njen 5. člen govori o «enotni in nedeljivi republiki«.
Po splošni razpravi sta prišli na vrsto resoluciji komunistov in sku. pine svetovalcev KD, PSI, PSDI, PRI. Komunistično resolucijo je orisal svetovalec dr. Siškovič. Svetovalci KPI so v njej pozvali deželni odbor, naj posreduje pri državnih zakonodajnih in izvršilnih organih, da se utre pot ustanovitvi dežel z navadnim statutom. Pri tem je Siškovič dejal, da ustava izrecno predvideva ustanovitev dežel z navadnim statutom, da pa jih še niso ustanovili zaradi odpora nazadnjaških sil. Zato bi bil že skoraj čas, da se ustava tudi po tej plati uresniči.
Mizzau (KD) je orisal večinsko resolucijo, v kateri se poziva parlament, naj čimprej odobri zakone, ki bodo omogočili ustanovitev dežel z navadnim statutom.
Zatem Je poročevalec Ginaldi odgovoril svetovalcem, ki so posegli v splošno razpravo in rekel, da ni upravičena skrb, da bi vplivali na izbiro ustavnih sodnikov politični nagibi in nameni, kajti pogoj za izvolitev novih sodnikov bi ostali isti kot doslej. Pri stvari gre za to, da se da pravilni poudarek oblasti in pravicam, ki jih prizna-va deželam člen 5 ustave, to Je da republika prilagodi svojo zakonodajo potrebam razvoja krajevnih avtonomij. Dežela ne mara ničesar vsiliti s politične plati in v parlamentu bodo lahko vse politične skupine predlagale popravke, ki se jim bodo zdeli umestni.
Splošno razpravo Je končal pred. sednik Berzanti, ki je poudaril veliko politično važnost te pobude, s katero se strinja vseh pet dežel s posebnim statutom. Pri tem je značilno, da se prvi državni zakon, ki ga bo predložila dežela na podlagi 26. člena posebnega statuta, tiče ravno najvišjega sodnega organa v državi ter da bo glasovanje deželnega sveta stvaren izraz u-spešnega sodelovanja med deželami. Berzanti je dejal, da o istem zakonskem osnutku razpraljajo tudi v drugih deželah. Pozval je zato skupine, ki bi imele kakšne dvome glede besedila osnutka, naj Jih premagajo, saj bo dokončno
no je izrazil željo, da bi za osnutek glasovalo čimveč svetovalcev.
Zatem je dr. Siškovič predlagal, naj bi združili obe resoluciji, ker gre konec koncev za isto načelo, toda vodja skupine KD je njegov predlog zavrnil. Komunisti so nato izjavili, da bodo svojo resolucijo umaknili, da pa hočejo glasovati o resoluciji večine ločeno po odstavkih. Tako so razen misovcev in liberalcev odobrili prvi in tretji odstavek resolucije vsi, tretjega pa samo večina.
Zatem so razpravljali in glasovali o posameznih členih zakona in zavrnili popravke. Končno so sledile še glasovalne izjave. Dr. Skerk je v svoji izjavi med drugim dejal, da ima slovenska1*TnfinjSina žalostne in slabe izkušnje z ustavnim sodiščem, saj ni pokazalo nobenega razumevanja zanjo, prav tako pa niti za deželno avtonomijo. Novi sodniki, ki bi jih imenovale dežele, bi lahko vnesli s te plati v ustavno sodišče tudi novega duha ter bi pokazali vsaj več razumevanja za deželno avtonomijo. Dr. Skerk je dejal, da bo zato glasoval za osnutek. Sledilo je glasovanje z zgoraj omenjenimi rezultati.
krajevne ustanove, da se čimprej začnejo javna dela, ki so v načrtu in za katera so bila že zagotovljena denarna sredstva; da je treba uveljaviti zakon 167 o stavbiščih za ljudska in ekonomična stanovanja; sestaviti načrt za zidanje ljudskih stanovanj, bolnišnic in šol; izvesti demokratično reformo urbanistične zakonodaje preprečiti sprostitev najemnin.
Akcija tržaških pristaniških delavcev proti odobritvi funkcionalne avtonomije podjetju Italsider pod Skednjem se nadaljuje. Tudi včeraj so se delavci vseh pristaniških družb vzdržali nadurnega in nočnega dela, vsled česar je bilo vse delo v pristanišču od 17. ure sinoči do 8. ure danes ustavljeno. Po vesteh agencije ANSA je bilo včeraj v tržaškem pristanišču zasidranih 21 ladij.
Tajnik Nove delavske zbornice CGIL Calabria se je včeraj razgo-varjal na generalnem tajništvu v Rimu o vprašanjih tržaških pristaniških delavcev in o splošnem položaju v tržaškem pristanišču. Sestanek je bil v okviru borbe, ki jo vodijo tržaški pristaniški delavci proti uveljavitvi funkcionalne avtonomije v škedenjskl železarni, kjer je zgubilo službo več kot 40 pristaniških delavcev.
V ladjedelnici Sv. Marka pa so včeraj ponovno stavkali štiri ure varilci v okviru akcije proti zmanjšanju vsote delovne nagrade Z varilci Sv. Marka so solidarno stavkali tudi vsi varilci zasebnih podjetij, ki delajo v ladjedelnici.
Z avtom trčil v zid
Zaradi mokre ceste ln spolzkega asfalta se je sinoči na začetku Šalita di Gretta pripetila prometna nesreča, pri kateri sta se ranila 2K-letnl mehanik Sergio Cecada lz Ul Bonomea 111 in 40-letni mizar Vinicio Totis, ki stanuje istotam. Cecada Je vozil avto TS 53525 v smeri proti Greti, v avtu se je peljal tudi Totis. Ko je Cecada privozil na ovinek pred vzponom, je zdrsel na mokri cesti, zavozil na desno in silovito treščil v zid.
Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na nevrokirurški oddelek. Oba se bosta morala zdraviti po deset dni. Cecada se je ranil po glavi, čelu in kolenih, Tosti pa po desni strani prsi ln kolenih.
VespistnPodd žensko
Ko Je sinoči 49-letna gospodinja Antonija Bensi por. Vecchiet iz Ul. Catullo 14 v bližini Ponte della Fabbra na zebrastem prehodu prečkala Ul. Carduccl, jo je z vespo TS 33338 podrl 28-letni Vittorio Battaglia iz Sv. Roka pri Miljah Ul. Vivoda 3, ki je vozil proti Trgu Stare mitnice. Ponesrečenko so odpeljali v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč zaradi udarcev po zgornji strani hrbta in levi nogi Okrevala bo v 6 dneh.
iitiiiiiiiiimiimiiiiiiiiimiiMiiiiiitiiiiiiiHttiimiiiniiiiiitMiitiittHitiiiiiiiiiitfiiiiimiitiHMiiiiiMMiimiiiiiiiii
SEJA MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Nadaljevanje razprave o načrtu javnih del
Načrt predvideva v štirih letih za 259,800.000 lir del
V Miljah je biia sinoči seja občinskega sveta, ki je nadaljeval razpravo o štiriletnem načrtu za javna dela, ki ga je sestavil občinski odbor ter predvideva razna javna dela v skupni vrednosti 259 milijonov 800.000 lir. Kakor smo že poročali, je na prejšnji seji župan Gastone Millo obrazložil predloženi načrt in pojasnil, kako naj bi krili stroške, in sicer z državnim in deželnim prispevkom, z lastnimi sredstvi in s posojili.
Pričakovali smo, da bodo na včerajšnji seji svetovalci prišli na dan s konkretnimi predlogi in nasveti ter pripombami, toda diskusij«, v kateri so se najprej oglasili demokristjanski svetovalci, je zašla na drugo pot, tako da se je razvila neutemeljena polemika. Nekateri med demokristjanskimi svetovalci so namreč zamenjali besedo načrt z načrtovanjem in so zaradi tega očitali občinski upravi, da je »načrtovanje* za javna dela nepopolno ter brez potrebne proučitve. Le zadnji demokristjanski svetovalec, ki se je oglasil k diskusiji, je omenil nekaj konkretnih pripomb glede nadzidave srednje šole ter izgradnje novega pokritega trga. Razen tega je svetoval, naj bi načrt še malo skrčili, upoštevajoč zmogljivosti občine.
Demokristjanskim svetovalcem je najprej odgovoril odbornik Giordano Pacco, ki jih je opozoril, da v tem primeru ne gre za ekonomsko načrtovanje, ampak le za štiriletni načrt javnih del. Odbornik Tominez je na demokristjan-ske očitke odgovoril še bolj ostro in je ironiziral, nato pa poudaril, da odbor pričakuje od občinskih svetovalcev konkretne predloge, ki jih bo vsekakor tehtno proučil.
Ob koncu je spregovoril še župan, ki je predvsem pripomnil, da je občinski odbor sestavil omenjeni načrt po razgovorih s predstavniki raznih slojev prebivalstva ter upoštevajoč zahteve in potrebe miljske občine. Glede e-konomskega načrtovanja pa je dejal, da bo v kratkem sklical zadevno občinsko komisijo, ki bo morala proučiti razmere, potrebe in zahteve miljske občine v okviru deželnega in vsedržavnega e-konomskega načrtovanja. To je važna zadeva, vendar pa se občine morajo še boriti, da bi jih vključili v načrtovanje, pri tem je omenil usodo ladjedelnice Sv. Roka ter poudaril, da enaka ne-
varnost preti zdaj ladjedelnici Sv Marka, s katero je tesno povezano tudi gospodarstvo miljske občine, saj je v omenjeni ladjedelnici zaposlenih približno 801) de lavcev iz miljske občine. Tudi župan je poudaril, da bo občinski odbor tehtno proučil vse ipripom be in predloge občinskih svetoval cev glede dokončne izdelave šti riletnega načrta za javna dela.
Prihodnja seja bo v sredo ob 20 uri.
Prometna nesreča na cesti Opčine-Fernetiči
Na državni cesti štev. 58 med Opčinami in Fernetiči, približno 300 metrov pred nadvozom nad železniško progo, se je včeraj popoldne okrog 15.45 pripetila prometna nesreča, ki jo je treba pripisati neprevidni hitrosti po mokri cesti. Ob tisti uri je 19-letni Claudio Ole-nich iz Drev. Čampi Elisi 21 proti Fernetičem vozil avto TS 71711, v katerem se je peljala njegova 51-letna mati Francesca Cettineo. Ko je privozil do omenjenega kraja, je avto zdrsel na spolzkem asfaltu, zavozil s ceste na desni, izrul obcestni kamen in se po približno 50 metrov blazne vožnje po Jarku ustavil, potem ko je z desno stranico avta trčil v dve drevesi.
Pri nesreči se je ranila Cettineo-va, ki je sedela na desni. Z zasebnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh zaradi ran in udarcev po zatilju in desnem sencu, po desni strani prsi, desni roki in gležnju ter levem zapestju.
Nadaljuje se vpisovanje za zlmo-vanje na Livku, ki ga bo priredilo SPDT od 26. 12. 65 do 2. 1. 66. Na razpolago so skupna ležišča (za fante) In dvoposteljne sobe (za dekleta). V popoldanskih urah bo na razpolago tudi smučarski učitelj Kdor nima potnega Usta lahko pride s pro-pustnlco, ker je meja tako' tam Dll-zu. Vpisovanje se vrši v Tržaški knjigarni. kjer dobite tudi podrobnejša pojasnila, in bo trajalo samo do 26. tm. Pohitite z vpisovanjemI * • *
Mladina prosvetnega društva Ivan Cankar priredi 27. tm. izlet na Col-li Euganei z obiskom rojstne hiše F, Petrarke. Vabljeni stari in mladi.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
JUBILEJNA SEZONA 1965—66 SASA ŠKUFCA (Po Grimmu)
JANKO IN METKA
Otroška spevoigra v treh dejanjih
Režija: J02K0 LUKES	Scena: DEMETRIJ CEJ
Glasba: VIKTOR FABIANI Orkester vodi: OSKAR KJUDER Korepetitor: SERGIJ RADOVIČ
Osebe: Janko — Franko Žerjal; Metka — Miranda Caharija; Oče — Alojz Milič; Mačeha — Zlata Rodoškova; Tonček — Edvard Žerjal; Stric Jernač, piskrovez — Danilo Turk; Nagajivček, palček — Adrijan Rustja; Učitelj, zajec — Edvard Mar-tinuzzi; Cmokec — Jasna Rodošek; Storžek — Adrijan Obersnel; Sladkosnedec — Tanja Volčič; Cipek — Sonja Jazbec; Boter Slama, ptičje strašilo — Stane Raztresen; Čarovnica — Leli Nakrstova; Škrat — Silvij Kobal.
Kot gozdne živali nastopajo še:	Borut Deško, Patrizia Dom,
Sa?:ka Dom, Rosana Hrvatič; Marta Ivasič, Branko Jazbec, Egi-dija Kos, Maja Pahor, Bruna Mahne, Franko Perko, Igor Sancin, Stojan Sancin, Boris Siega, Ana Marija Suban, Marino Suban.
DANES,
V soboto,
18. novembra ob 16. uri
20. novembra ob 16. uri
V nedeljo, 21. novembra ob 16. uri
V	sredo,
V	petek,
V	soboto,
V	nedeljo.
24. novembra ob
26.	novembra ob
27.	novembra ob
28.	novembra ob
uri
uri
uri
uri
(PREMIERSKI ABONMA) (ABONMA PRVA PONOVITEV)
(ABONMA NEDELJSKI POPOLDANSKI) (ŠTUDENTSKI ABONMA) (SINDIKALNI ABONMA) (ABONMA ZA OKOLICO)
Ker je Slovensko gledališče planiralo mladinsko predstavo v popoldanskih urah obvešča svoje cenj. abonente, da kljub normalnemu razporedu predstav lahko z abonentsko izkaznico obiščejo katero koli predstavo «Janka in Metke« seveda pod pogojem, da prej telefonsko obvestijo (tel. 734265).
REZERVACIJA VSTOPNIC ZA VSE PREDSTAVE NA TEL. 734265 VSAK DAN OD 11. DO 14. URE. PRODAJA VSTOPNIC ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA.
PROSIMO CENJ. OBČINSTVO, DA DVIGNE REZERVIRANE VSTOPNICE VSAJ PETNAJST MINUT PRED PRIČETKOM. MED PREDSTAVAMI DELUJE BAR KULTURNEGA DOMA.
PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE SV. IVAN — TRST
proslava ob
20. OBLETNICI USTANOVITVE
v veliki dvorani na stadionu «Prvi majvi Vrdelska cesta 7 v soboto, 20. novembra 1965 ob 20.30 uri
ČLANI DRUŠTVA BODO IZVAJALI KULTURNI PROGRAM Vljudno vabljeni!	Deloval bo buffet.
SPDT priredi v petek 19. nov. 65 ob 20.30 t; Gregorčičevi dvorani
DRUŠTVENI VEČER
posvečen spominu pok. predsednika Z. JELINČIČA
Predvajani bodo filmi o izletih, katerih se je udeležil tudi pok predsednik. Ob koncu bo predvajal A. ŽERJAL svoj zadnji film, ki je bil nagrajen na letošnjem natečaju v Sesljanu.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Skedenj priredi
danes dne 18. novembra ob 20. uri v društvenih prostorih v Ul Servo-la 124 predavanje »Gridovi Slovenije« s skloptičnlmi slikami v barvah. Vabljeni vsi
Slovenska kulturoo-gospodarska zveza priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Gorjah prt Bledu Prijavijo se lahko otroci od 18. do 14. leta. Vpisovanje vsak dan od 9. do 12. ure v Ul. Geppa 9.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. novembra 1965 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je d oseb.
UMRLI SO: 55-letnl Agostino Fortuna, 71-letna Olga Primosic por. Prešern, 67-letnt Amedeo D'Eredita, 89-letna Eugenla Pahor vd Ferluga, 71-letni Silvestro Silvestri, 83-letnl Carlo Sahar, 73-letni Alfredo Mozzl, 57-letna Antonia Bosst por. Pečar.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (15. 11. — 21. 11.)
AlFAngelo d'oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio. Ul. Ginnastica 44; Nicoii, Ul. Servo-la 80 (Skedenj); Alta Basilica, Ul. S. Giusto 1; Busolini, Ul. P. Revol-tella 41; INAM Al Cedro, Trg O-berdan 2; Manzonl, Ul. Settefontane št. 2.
Od 13. do 18. ure
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1: Bu-soMni, Ul. P. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2, Manzonl, Ul. Settefontane 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAngelo d’oro. Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio. Ul. Ginnastica 44; Nicoll, Ul. Servo-la 80 (Skedenj).
LADJE V PRISTANIŠČU
Meena (ZAR), Oreb.č, Orjen, Lika, Split, Trbovlje, Umag (Jug,), Teuta, Mati (Al.), Carso, Stelvio, San Marco, C. Colombo, Iris. L. Lauro, Aura, Vesuvio, Celllna, Vulcania, Sa-lpa II, Messapia, A. Lauro, Eros, Aquarius, Settemari (It.), Georglos, Bremenhaven (Gr.), Marinerl, Vin-dex, Candide, Audax (Pa.) L. Argentina (Bras.), VVIllovvpool (Br.), Eyal (Isr.), Marmara (Tu.). T. Sta-vros (Ma.), Blexersand (Nem.), A-lexandra I (Li,).
Sintetične preproge
ln preproge za hodnike iz pla-stike «BALATUM» ln »MERA-KLON«. Moderno pokrivanje podov z gumo, «MOQUETTE» in ploščice »RIKETT« ln »ARMSTRONG«. Bežna vrata «ROLLPORT», beneške zavese (tende venezlane). Hitra ureditev s specializiranim osebjem. A. R. P. ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 - Tel. »5-919
Gledališča
VERDI
Danes se začne pri gledališki blagajni prodaja vstopnic za tretjo predstavo Donizettijeve opere «Ljubavnt napoj«, ki bo Jutri za abonma C za vse rede ter za zadnjo predstav® Verdijeve opere »Luisa Mliiiler«, ki bo v soboto za abonma C za vse rede.
Nazlonale 15.00 Todd AO 70 mm barve De Luxe ln Alberto Sordl v filmu «Quei temerarl sulle macchl-ne volanti« Sarah Miles, Irina De" mich.
Arcobaleno 16.00 »Libido« Dominid«® Boschero. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 15.00 «Ciao Pussycat» Tech-nicolor. Peter Sellers. Peter 0’Too-le, Homy Schneider, Capuclne. — Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 15.30 «Thrilling» VValter Chla-ri, Nino Manfredi, Alberto Sordl. Silva Koscina, Tuno Buazelll.
Grattaclelo 16.00 »Le calde nottl dt Parlgi« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.00 «La tua pelle o 1* mia« Technicolor. Frank Sinatra, Kllnt VValker.
Filodrammatico 16.00 »La conqulsta del W- 4» Colorscope. Gregory PecK James Stevvart, John Wayne.
Aurora 16.30 »Un dollaro pucato«.
Crtstallo 16.00 «Vaghe stelle delH'Or-sa» Claudia Cardinale. Prva nagrada v Benetkah, Prepovedano mladini pod 18. letom.
Garibaldi 16.30 »Ercole contro 1 fiS" del Re Sole« Technicolor. Gtuliano Gemma, Anna Maria Pace.
Capltol 15.30 »Tempo di guerra tempo d'amore»> James Garner. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 »Per chl suona la can» pan::«.
Vtttouo Veneto 16.00 «Quando l'amo-re se n e andato« Technicolor. Pr*" povedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «11 grande sentlero« Technicolor. James Stevvart.
Zadnji dan.
Astra 16.30 «L’uomo detla maschera dl ferro«.
Astorla 16.30 «Nude, calde e pure« Technicolor, Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazla 16.00 «11 nudo e 11 morto« Technicolor. Cliff Robertson, Aldo Ray.
Ideale 16.00 »La citti dei mostrl« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok. mater daruje Marjan Cok 2000 lir za Spori no združenje «Bor»,
V	počastitev spomina borca lz dal m a tinske proletarske udarne brigad daruje Andrejka 2000 lir za Glasb« no Matico.
V	spomin dragih sinov Maksa I' Milana daruje družina Leban iz Sliv nega št. 10 1000 lir za Dijaško Ma tico.
16. t. m. je preminil
Karlo Sahar
Pogreb bo danes, 18. t. m. < 15.45 iz mrtvašnice glavne bolniši ce k cerkvi na Katinari.
Žalostno vest sporočajo:	žet
Marija, hčerke, sin, bratje, snah zet, vnuki in drugo sorodstvo.
P.I.Z., Ul. Torrebianca 28
MED ENI IN OMEV DOSEŽEN SPORAZUM
Avstrijci se bodo priključili na čezalpski naftovod pri Mauthenu
Razpravljanje o plinovodu iz Kopra v Avstrijo in na Češkoslovaško
Kakor smo že večkrat omenili v našem listu, je med italijanskim Podjetjem za izkoriščanje petrolejskih vrelcev ENI in avstrijsko državno družbo Osterreichische Mine-raloelvervvaltung pred časom nastal tih spor, ki se je vnel zaradi nepopustljivosti obeh podjetij glede deleža, ki naj bi ga imeli pri glavnici družbe za naftovod Trst-Dunaj in ** je skoraj dovedel do razbitja Pogajanj med velikimi petrolejskimi magnati. ENI je zahtevala zase določeno nadzorstvo nad naftovodom iz Trsta do i talij ansko-avstrij-ske meje, Avstrijci pa bi bili radi sami postali neokrnjeni gospodarji nad novim objektom. Spor je trajal nekaj mesecev, medtem pa so začeli graditi naftovod Trst-Ingol-stadt. Avstrijci so pohiteli ter se zmenili z družbo Bechtel, ki ima »voj sedež v Muenchnu in ki skrbi Ja gradnjo naftovoda na vsej dolžini 480 km od žavelj do Ingolstad-ta, da se bodo izognili kontroli italijanskega državnega koncerna s tem, da se bodo priključili z manjšim vodom na čezalpski naftovod nekje na avstrijskem državnem o-zemiju.
Avstrijci so s tem spravili ENI v zadrego: naftovod za Schwechat IDunaj) bi se bil kmalu povsem "tnuznil iz italijanskih rok, pri tem Pa bi postal položaj ENI toliko bolj neprijeten, ker bi podjetje skupno t ostalimi mednarodnimi petrolej-sKimi družbami upravljalo le veliki vod. Nad avstrijskim odcepom, ki bi Prav tako črpal surovi petrolej iz terminala v tržaškem zalivu, pa ne 9* imelo nobenega nadzorstva. Spričo tega je ENI zdaj popustila in Pristopila k podvigu z omenjenim
deležem 4 odst. nad celotno glavnico avstrijske družbe za naftovod Ploeckenpass-Schwechat. Med avstrijskim in italijanskim državnim podjetjem za izkoriščanje petrolejskih vrelcev je bil po vsem tem dosežen kompromis, ki se je konkretiziral predvčerajšnjim na Dunaju, kjer so predstavniki obeh družb podpisali ustrezno preliminarno pogodbo. Avstrijci so ostali pri sklepu, da ostane naftovod v vsej dolžini na domačih tleh, Italijani pa so le stopili med ostale udeležence novega podviga, pa čeprav z omejenim deležem.
Mednarodni holding, ki bo skrbel za gradnjo in izkoriščanje naftovoda iz Mauthena na italijansko-avstrijski me H (tu bo začetek odcepa proti Dunaju) do Schwechata bodo po najnovejšem sporazumu sestavljale mednarodne petrolejske družbe z naslednjimi deleži: avstrijsko državno podjetje 51 odst., Shell
14.5	odst., Mobiloil 12,5 odst., Esso
7.5	odst., British Petroleum 6,5 odst., Total (francoska družba, ki je pred kratkim prevzela večino delnic tudi pri tržaški Aquili) 4 odst.. ENI 4 odst. V avstrijskem glavnem mestu naglašajo, da bo stala gradnja naftovoda 14 milijonov funtov šter-lingov, to je okoli 25 milijard lir, četrtino teh sredstev pa bodo prispevale neposredno soudeležene petrolejske družbe; do preostalih 75 odst. pa bodo prišli tako, da bodo razpisali posebno posojilo s sodelovanjem avstrijskih in tujih denarnih zavodov.
Najnovejši sporazum med ENI in OMV odpira sedaj možnosti za nadaljnje sodelovanje med italijan-
""""""""  ........................1 IM ■■■ Ml Ml ■ III ■■ I ■■ I ■■■ IM III   Ml 11MMII IM III.11 Ml Ml 11 IIMIMMMIIMIIIIIIMIMIMI   um,.I lili I Milili
■z TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
skimi in avstrijskimi petrolejskimi organizacijami ter za skupen nastop ENI in OMV glede morebitne povezave z drugimi državami, V zadnjem času se na primer mnogo razpravlja o tem, da bi avstrijska in češkoslovaška industrijska središča, kot so Gradec, Linz in češke Budjejovice povezala s posebnim plinovodom, ki bi imel svoje izhodišče v Kopru in po katerem bi dovajali v srednjo Evropo zemeljski plin s severnoafriških polj. Plinovod naj bi tekel mimo Celja in Maribora po Sloveniji v Avstrijo in od tod dalje na češko. Stal bi 16 milijonov dolarjev (10 milijard lir). Plin, ki ga črpajo iz naftnih polj v severni Afriki, najprej utekočinijo in nato prevažajo s posebnimi ladjami v razna pristanišča, kjer tekočino ponovno spremenijo v plin (za to operacijo je dovolj, da zmanjšajo pritisk), in ga nato potisnejo v plinsko mrežo kakor navaden kuhinjski plin. V Italiji in drugod po svetu, kjer so naleteli na metan, Je uporaba tega plina v najrazličnejše namene in še posebno v industriji, zelo razširjena. Metan je namreč razmeroma zelo poceni in dobro bi bilo, če bi tudi k nam lahko s časom speljali plinovod iz Padske nižine, če bi pa jugoslovanskim, avstrijskim in češkoslovaškim poslovnim krogom res uspelo, da uresničijo zamisel o novem plinovodu iz Kopra, ne bi bila izključena možnost — za katero se zavzema zlasti go-riškl strokovnjak dr. Rigonat — da bi se tudi najvažnejša središča v deželi Furlaniji — Julijski kra-jini povezala s stranskim vodom na to novo energetsko arterijo.
S priložnostnim gostom v stanovanju so izginila tudi oblačila in denar
Tata, ki je izginil neznano kam, so okradenci ugotovili na podlagi fotografije iz policijskega arhiva
VČERAJ ZJUTRAJ V SKUPŠČINSKI PALAČI V NOVI GORICI
V kratkem ponovni sestanek za industrijsko in gospodarsko sodelovanje - Poudarek na avtomobilski cesti in železniškem prometu
Na včerajšnjih pogovorih med | soške vode za namakanje nižin-
Pred prizivnim sodiščem se je moral zagovarjati 33-letni Stanislao '■'Uerracino iz Campoverde di Apri-; ki je bil obtožen, da je okra-ael dve osebi.
Guerracino je prišel slučajno pred ,rs°m v naše mesto. 29. marca le-v,. 1962 se je srečal v neki gostilni Dhzu Trga Venezia s 36-letnim Giu-ffPPom Ambrosinom iz Procide, ki v mornar po poklicu in ki je te-roM preb*val v Trstu v Ul. Lazza-retto vecchio 8. Priložnostnemu jnancu je Guerracino potožil, da J® brezposeln ter brez strehe. Am-ču? i °’ Je verjetno dobrodušen 1 ga Je povabil v skromno im i' kjer je prebival s svojim ojakom Giovanrdjem Trombello.
-20tem> ko Je spravil priložnost nega gosta spat, je Ambro,sino odrl” na delo. Pozno zvečer Je prišel nomov Trombella, ki je sicer opazil "®®*anca, ki je spal v sobi, toda se zmenil. šel je spat ter se 1 naslednji dan pozno zjutraj nu 9Pazil, da je neznani gost izgi-uvm- iz sledu. Trombella je še JSr da je neznanec odnesel s ®®boj njegovih 8.000 lir, 2 srajci volneno ovratno ruto. Kmalu ki se J'e vrnil domov Ambrosino, -.1® Prav tako ugotovil, da ga je znani priložnostni prijatelj okrasi ]j°dnesel Je s seboj kar 16 ti-
rw^radenca sta seveda prijavila za-Vnv° Policijskim oblastem. Preiska-kprJe Potekala v težavnih pogojih, tatii o"46 ni poznal premetenega 0~_u:..Raznim prizadetim osebam so
agenti pokazali slike številnih zli-izrnori7' Med temi je brat enega okradencev spoznal prav nuev.racina- Ta Pa Je medtem izgi-kre„v z sledu. Ker pa je bil prečk ugotovljen in ker sta dve
nnuiuU?otovlli Istovetnost tatu, so einoSke oblasti prijavile Guerra-Tr*o*idlšCu zaradi dveh tatvin. k,° kazensko sodišče je 26. nw?,ai la5* obsodilo obtoženca v 15 odsotnosti na 4 mesece in
Prot:
n° pritožil na prizivno sodišče.
c -s .----im t lucocpc
P3 zapora ter 45.000 lir globe, ino 1 m j razsodbi se Je Guerra-
globe (od teh jih 15.000 gre na rovaš prekrška, ki zadeva zlorabo naziva prometnega agenta).
Tonello se je pozneje spet znašel v zaporu in prav iz neke kaznilnice sredi Italije je poslal zahtevo, da se mu dovoli, da se pritoži na prizivno sodišče. Tržaško prizivno sodišče je ugodilo njegovi zahtevi, toda mesec dni pozneje je zavrnilo priziv kot neutemeljen. Tonello se je pritožil na kasacijsko sodišče, ki je ukazalo, naj se odpošljejo akti prizivnemu sodišču.
Na ponovni razpravi pred sodiščem, so sodniki znižali kazen obtožencu le za 15.000 lir globe, a v ostalem so potrdili prvotno razsodbo.
Tedaj je menda živel v okolici Te-rama. Po ukazu tržaške prokure ga je v Teramu zaslišal sodnik. Na zaslišanju je Guerracino izjavil, da je bil sicer v Trstu, toda že leta 1954, a pozneje sploh ni prišel sem.
Na podlagi te izjave je tudi vložil priziv ter zahteval, naj ga prizivno sodišče oprosti vsake obtožbe, češ da ni bila na podlagi pričevanj z gotovostjo določena njegova istovetnost. Na vsak način pa je zahteval, da bi morali prizivni sodniki obravnavati tatvino brez kakršnekoli obtežilne okoliščine.
Prizivni sodniki pa so sedaj menili, da je bila njegova krivda popolnoma dokazana ter so zato potrdili razsodbo kazenskega sodišča.
• * *
Pred istim sodiščem se Je moral zagovarjati tudi 35-letni mehanik Luciano Beni to Tonello iz Spilim-berga, ki je bil obtožen, da je priložnostnemu znancu ukradel volneno majico, ki je bila vredna okoli 3.500 lir, ter da se je izdajal za policijskega agenta.
Zadevo je prijavil karabinjerjem v Azzanu Decimo 25-letni Claudio Marson Ta je dejal, da je 28. maja leta 1957 prišel na njegov dom neki neznanec, ki je izjavil, da je agent prometne policije ter ga je prosil za prenočišče. Marson mu je ugodil ter ga spravil spat. Zgodaj zjutraj pa je gospodar odšel na delo
ter pustil neznanca doma. Ko se _	.	__.	, . .
je vrnil, je opazil, da je «promet- Pred časom sta deželna svetovai-nik» izginil brez sledu in da je s ca Bergomas in Jarc naslovila na seboj odnesel majico.	deželni svet interpelacijo, v kate-
občinskima delegacijama Gorice in Nove Gorice, ki sta jima predsedovala Michele Martina in odv. Jožko Štrukelj, so razpravljali o vrsti konkretnih vprašanj, ki zadevajo prebivalstvo obmejnega področja.
Pogovori so se začeli ob 10. uri v palači občinske skupščine Nova Gorica, kjer je goste pozdravil predsednik Štrukelj. Izrazil je željo, da bi se dosegli konkretni u-spehi na področju obmejnega sodelovanja, izhajajoči iz sporazumov dobrega sosedstva, poudarjenega med nedavnim obiskom predsednika Mora v Jugoslaviji.
Zupan Martina se je zahvalil za povabilo in dejal, da sta v krajevnem merilu obmejni mesti začeli pogovore že pred nekaj leti, ki so bili koristni za obe strani in so v zadnjih tednih dobili potrdilo v odnosih na višjem nivoju med obema državama. Martina je izrazil zadovoljstvo, da more z novo upravo nadaljevati in krepiti začete odnose.
Obe delegaciji sta v prisrčnem in iskrenem pogovoru proučili potek vseh dosedanjih sestankov, na katerih so rešili vprašanje zemlje italijanskih kmetov v Jugoslaviji, uskladili regulacijska načrta, uvedli telefonske pogovore in pričeli 7, izgradnjo kanalizacijskih naprav za odpadne vode obeh mest
Obe delegaciji sta sklenili, da bosta na pristojnih mestih dosegli podporo za izboljšanje cestnih zvez, dobili podporo za železniški promet ter začeli z industrijskim in gospodarskim sodelovanjem.
Odcepek avto ceste Villesse-Go-rica-Ljubljana je za obe delegaciji primarne važnosti; isto velja za železniški promet, kateremu tudi jugoslovanska stran posveča veliko pažnjo ter želi, da bi dosegli čimbolj ugodno liberalizacijo v blagovnem tranzitu tudi nasproti tretjim državam
Delegaciji sta se za prihodnje pogovore sporazumeli v obravnavi naslednjih točk na nivoju u-pravnih oseb in tehnikov: razši-ritev trgovske izmenjave, industrijsko sodelovanje, odprtje prehoda v Gabrnelovi ulici, zvišanje podvoza pri Rdeči hiši, regulacija
dvig soškega gospodarstva, oškodovanega zaradi znanih zemljeplsriih,
1111111111111111111111111111111111111111111111111111111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiihiViiiiiitiiiiiiiiiittiiiiiiiiMinhiiiii
sikih polj ter izgradnja ceste Nova Gorica-jugoslovanska Brda; o zadnjih dveh vprašanjih so se sporazumeli na beograjskih pogovorih.
Člani delegacij so nato predlagali sodelovanje pri reševanju vprašanj z njihovega področja. Odbornik dr. Tomassich je predlagal izmenjavo izkušenj s področja zdravstva, Fantini je govoril o vprašanjih prometa, Agati o potreb1 krepitve kulturnih in mladinskih stikov, dr. Rutar o potrebi hitrega znižanja ceste v pod vozu Rožna dolina, kar predstavlja zavoro v tovornem cestnem prometu. Ureditev prehoda v Rož. ni dolini je bila nekoliko zane-
marjena v pričakovanju izgradnje avtomobilske ceste, vendar bi bi lo navzlic temu primerno — zaradi majhnega stroška in lahke tehnične rešitve — podvoz usposobiti za vse tovornjake.
Ob zaključku je župan Martina povabil predsednika jn delegacijo občinske skupščine Nova Gorica, da vrne obisk v Gorici ter nadaljuje pogovore o poprej določenih temah skupnega interesa. Martina je želel, da bodo političnim stikom sledili stiki tehničnega in gospodarskega značaja. V tem smislu so predlagali sestanek med peraterji in direktorji podjetij z obeh področij, da bi proučili možnosti dejanskega industrijskega sodelovanja.
DELOVANJE GORIŠKEGA PTU
Potreben je razpis natečaja za razvoj gostinstva na Krasu
Prošnje za prispevke prireditvam, ki služijo pospeševanju turizma
Te dni se bo sestal izvršni odbor pokrajinske turistične ustanove, da bi proučili potek in uspehe letošnje poletne turistične sezone. Obenem bedo pregledali obračun za tekoče leto in postavke za proračun za leto 1966, ki ga morajo predložiti svetu ustanove v pretres in odobritev.
Ob tej priliki opozarjamo vse tiste, ki nameravajo zaprositi pri PTU prispevek za kulturne in turistične manifestacije ali Driiedlt-ve v teku prihodnjega leta, naj napravijo prošnjo še do konca tega meseca. Vsa potrebna pojasnila dobijo na sedežu PTU v Ul. Diaz št. 6, v Gorici.
Ustanova Je že v tekočem letu prejela nekaj več dotacij z ministrstva v Rimu, kar ji je omogočilo nekoliko širše propagandno delovanje. Upajo, da bo za nastopno leto minister za turizem Corona na prošnjo PTU to podporo še zvišajo in tako omogočil še boljšo
pripravo na prihodnjo sezono ter tudi nove natečaje za izboljšanje gostinskih in drugih naprav, kot je bil lani z uspehom razpisan nagradni natečaj za Izboljšanje gostinskih obratov v Brdih, kjer so številni gostilničarji modernizirali a’i izboljšali svoje obrate. Predvsem bi bil potreben tak natečaj za druga področja, zlasti za goriški Kras, kjer imajo tudi osnove za večji razvoj turizma.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiilliliiliiiiliiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiitiiiiiHiMiniMiitt
SOGLASNOST VSEH SVETOVALSKIH SKUPIN
Odločen protest občinskega sveta v Gorici zaradi spletk glede železniškega prehoda
Resolucija poziva vladne oblasti, naj usposobijo kolodvor za vse vrste blaga - Koncesija Ribi podaljšana še za 6 mesecev
Preklic usposobitve železniškega kolodvora v Gorici za mednarodni blagovni promet je povzročil hudo nezadovoljstvo med občinskimi svetovalci v Gorici, ki so na svoji seji v torek zvečer soglasno obsodili mahinacije, zaradi katerih so pristojne oblasti preklicale svoj prvotni sklep.
Vprašanje je postavil na dnevni red župan Martina, o njem pa so spregovorili predstavniki vseh političnih strank. Med kratkim odmorom so se načelniki skupin sporazumeli o naslednji resoluciji, ki so Jo svetovalci odobrili soglasno:
((Občinski svet Gorica, po prečita-nju izjave župana o železniškem mejnem prehodu ter upoštevajoč, da je okrepitev prometa čez goriški kolodvor neobhodno potrebna za
PO IZJAVAH DEŽELNEGA ODBORNIKA ZA KMETIJSTVO
IJjDJJC
Na novih posestvih v Pevmi nameravajo naseliti «ezule»
Vsa zadeva kaže na novo razlaščanje slovenske zemlje v Brdih
Karabinjerji so po dolgotrajni preiskavi ugotovili, da je šlo prav za Tonella in da se je ta pripeljal v Chions (kraj, kjer prebiva Marson) z ukradenim skuterjem. Ugotovili so še, da je bil skuter ukraden blizu Benetk. Tudi v tem primeru je Tonello izkoristil, gostoljubnost neke osebe za to, da jo je okradel.
Razprava prve stopnje je bila v Pordenonu, kamor pa se Tonello ni prikazal. Sodniki so ga tedaj spoznali za krivega ter so ga obsodili na 6 mesecev zapora in 42.000 lir
Predvaja danes, dne 18. t. m. z začetkom ob 18. uri zabavni film

$\ >R
(HIERARH OSTANE DO SMRTI) r?rata: R. VIANELLO — ALDO FABRIZI
HI MO «1 KIN» 1» KOS K K
Predvaja danes, dne 18. t. m. z začetkom ob 19.30 uri pusto-vski barvni film v Cinemascope:
CYRAN0 D’ARTAGNAN
Igrajo: JOSE’ FERRER - J. P. CASSEL — SILVIA KOSCINA
<UNIVERSALTECNICA>
Radio - televizorji - avtomatični in superav-
TOMATICNI PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELEK-TROGOSPODINJSKI PREDMETI: CANDV - REX — CGE
Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse kraje Jugoslavije
UNIVERSALTECNICA Trleste - Trst Corso Garibaldi St. 4 tel 41-243 In Trg Goldoni St. 1
rl sta vprašala, kako Je z dodelitvijo posestev, ki so jih uredili na enem delu zemljišča ustanove Tre Venezie v Pevmi. Na zadnji seji sveta je odbornik za kmetijstvo odv. Comelll odgovoril na to vprašanje in dejal med drugim:
«Ker Je bilo število prošenj, ki so jih vložili ezull-poljedelci za dodelitev kmetijskih posestev večje, kot pa je bilo prvotno določeno število posestev, Je bil postavljen kmetijskemu ministrstvu predlog, naj bi v ta namen izkoristili tudi šest razparceliranih posestev podjetja «Pevma», na katerih naj bi nastanili šest družin.
Med tem ko Je ministrstvo že pripravilo zadevni odlok, pa je bil objavljen zakon št. 901 od 4.7. t.l., katerega člen 7 se zdi da odvzema
krožnemu skladu za ezule možnost, da bi uporabili že izplačane amortizacijske obroke za ureditev nadaljnjih posestev, kot Je to primer pri podjetju «Pevma».
Sedaj bo torej treba počakati, da bo ministrstvo dokončno pojasnilo in razčistilo to vprašanje. Ustanova Tre Venezie je sporočila, da bo poskrbela za predajo posestev, čim bo prejela ustrezna navodila od ministrstva za kmetijstvo«.
Toliko torej uradno poročilo. Iz njega je razvidno, da nameravajo dodeliti stanovanjske hiše, z gospodarskimi poslopji in zaokroženim posestvom ezulom iz Istre in drugih sosednjih področij, potem ko so dotlčne parcele pred leti odvzeli domačim najemnikom, ki so Jih imeli v najemu in Jih obdelovali prva povojna leta. že takrat so bili tudi v občinskem svetu stavljeni
predlogi, da bi bilo bolje odstopiti omenjeno zemljišče domačim Kmetom, da bi z njimi zaokrožili svojo posest, ki v večini primerov ne zadostuje za preživljanje družine. Seveda bi morali biti tudi odstopltve-ni pogoji taki, da bi prevzemnika preveč ne bremenili, kot so jih deležni tudi ezuli na posestvih, katera so prevzeli.
Take rešitve takrat niso upoštevali, pač pa Je bilo obljubljeno, da bodo pri dodelitvi novih posestev imeli prednost domači prosilci. Kot je razvidno iz zgornjih navedb, pa tudi ta obljuba ne bo upoštevana. Zato vsa zadeva le preveč smrd1 po načrtnem razlaščevanju slovenske zemlje v Brdih in daje sumiti, da je bil prav zaradi tega namena spremenjen prvoten načrt občinske uprave, da naj bi tu uredili vzorno posestvo za pridelovanje povrtnin In za razvoj živinoreje.
Delegaciji občinske skupščine Nova Gorica in občinske uprave Gorice med včerajšnjimi pogovori v skupščinski palači v Novi Gorici. Delegacijo občine Gorica so sestavljali župan Martina, odborniki Tomassich, Fantini, Agati, generalni tajnik Palin in posebni tajnik Macor. V delegaciji občinske skupščine Nova Gorica so bili predsednik odv. Štrukelj, podpredsednik Furlan, tajnik Vidmar, svetovalec za obmejna vprašanja dr. Rutar, vodja sekcije za informacije Nanut in predsednik sveta za urbanizem
ing. arh. Vuga
gospodarskih in političnih razmer; i podaljšanju koncesije za upravo
ugotavljajoč, da takšna okrepitev ustreza naravni funkciji tranzitnega prometa med nižino in podonavskim zaledjem; protestira zaradi nenadnega suspenzivnega ukrepa, ki je zagrenil oblasti, gospodarske operaterje in javnost, in zahteva, da se nemudoma odstranijo vzroki, zavoljo Katerih so začasno preklicali ukrep o habilitaciji ?a uvozne in izvozne operacije živine v driige države in tranzit blaga za Italijo; obenem poziva vladne oblasti, naj habilitacijo železniškega mejnega prehoda v Gorici razširijo na vse vrste blaga.«
Na osnovi županovega sporočila o nenadnem preklicu uvoza blaga čez goriški kolodvor se je razvila živahna in dokaj obsežna diskusija, v katero so posegli številni svetovalci. Socialdemokratski svetovalec Campagnone, ki je usluž-ben kot postajenačelnlk v Gorici, je naglasil, da Je prišlo do preklica zato, ker sta imeli Jugoslavija in Italija različne poglede na vlogo železniškega prehoda. Medtem ko je bila Jugoslavija naklonjena vsem vrstam blaga, Je bila Italija naklonjena samo nekaterim. Nastala so različna stališča, ki so privedla do znanega preklica.
Liberalec Chiozza Je dejal, da so preklicali ukrep o blagovnem prometu na predlog Jugoslavije.
Komunist Battello pa Je predlagal, naj Rim pove Gorici, kakšno mesto ji pripada v programskem načrtu, da bomo točno vedeli, pri čem smo. Nikakor pa ne smejo biti ukrepi sprejeti na podlagi boljših stikov ali glasnejšega kričanja posameznih krajev.
Spregovoril Je tudi demokristjan Član, ki je dejal, da Je v korist Gorice, če Jugoslavija vztraja, da se železniški prehod odpre za vse vrste blaga.
Med goriškimi operaterji krožita dve verziji, zakaj so preklicali u-krep, da se s 15. novembrom železniški prehod usposobi za mednarodni promet živine in drugega blaga.
Nekateri pravijo, da so se temu uprli tržaški operaterji, ki so nezadovoljni zaradi padca prometa Drugi pa trdijo, da so ukrep preklicali na jugoslovanski predlog. Naša stran je namreč postavila omejitve v izkoriščanju železniškega prehoda v Gorici, jugoslovanska pa je zagovarjala popolno sprostitev. Ker se to ni uresničilo, je predlagala začasno odgoditev uporabe železniškega prehoda.
Občinski svet je nato začel z obravnavo točk dnevnega reda. Najbolj zanimiva je bila razprava o
mestnega avtobusnega prevoza podjetju Ribi za nadaljnjih šest mesecev. V imenu odbora Je predlog prebral podžupan Candussi. Koncesija naj bi se podaljšala do 1. Junija.
Komunist Battello Je omenil stalno zavlačevanje poobčinjenja te važne službe, župan Martina je obljubil, da bodo takšen sklep zagotovo sprejeli, ko bodo imeli pri roki vse potrebne elemente. Socialist Sancin je dejal, da ni važen čas pri obravnavi tega vprašanja, ampak premišljenost v ukrepanju. V prid podaljšanja koncesije sta govorila tudi Bratina in Rovls Za sklep so glasovali vsi svetovalci razen komunistov in misinov, ki so se vzdržali.
VESTI IZ TRŽIČA
Vedno bolj kritično gospodarsko stanje
Dve nezgodi pri delu
2e večkrat so na raznih sestankih in tudi na sejah občinskega sveta v Tržiču ugotovili, da je bilo to mesto prepogostoma zapostavljeno, zlasti na gospodarskem področju Mnogo je neizpolnjenih obljub, ali pa so bile izpolnjene le delno in kriza se je še bolj zaostrila.
Tovarna »Bulloneria Europa» nikakor ni obljubljena »tretja pobuda*, ki smo jo pričakovali. Zaposlila bo le malo delovne sile in zato ne bo mogla učinkovito pomagati pri premostitvi krize, ki se še zaostruje, ker se napoveduje zmanjšanje delovne sile v podjetjih IRI. To bo še v večji meri zmanjšalo že itak majhne zaposlitvene možnosti v ladjedelnici. Upoštevati je treba, da smo izgubili terminal za naftovod in da so tudi druge industrije v krizi.
O teh in drugih problemih bodo razpravljali tudi na jutrišnjem sestanku načelnikov strank, ki so zastopane v občinskem svetu.
V tržiško bolnišnico so sprejeli na zdravljenje s prognozo okrevanja v 30 dneh 57-letnega delavca Sebastiana Tacusa iz Ul. Rossetti 9 Včeraj dopoldne ob 10. uri je padel v CRDA z delovnega odra z višine 2 metrov ter si zlomil desno roko.
Na letališču v Ronkah pa se je ponesrečil 33-letni delavec Ottavio Milocco iz Ronk, Ul. Granattieri 12. Ranil se je na prstih desne roke. V tržiški bolnišnici so mu nu-dili prvo pomoč. Okreval bo v 8 dneh.

Povečati štipendije za neence strokovnih šol
Občinski svet v Tržiču je na eni svojih zadnjih sej proučil deželni zakon št. 19, ki govori o ukrepih za pomoč šolstvu. Ob tej priliki so ugotovili, da je število učencev na strokovnih šolah znatno upadlo. Ugotovili so tudi, da obiskujejo ta. ke šole predvsem otroci revnejših družin. Zato so predlagali, naj bi letno štipendijo za učence takih šol povišali na 60 tisoč lir, dodali še povrnitev prevoznih stroškov, brezplačno dobavo učnih pripomočkov in posebne nagrade najboljšim učencem.
Deželna svetovalca Bergomas in Jarc sta naslovila v tej zadevi interpelacijo na predsednika deželnega odbora, da bi jima sporočil, kakšne ukrepe namerava deželni odbor pod vzeti v tej zadevi.
Natečaj za službo socialnega asistenta
Občinska uprava v Gorici Je raz pisala natečaj za mesto socialnega asistenta. Prizadeti morajo vložiti prošnjo na kolkovanem papirju za 400 lir na protokolnem uradu, najkasneje do 12. ure dne 26. t.m. Prošnji je treba priložiti diplomo socialnega asistenta ali njen overovljen prepis. Prosilci ne smejo biti starejši od 32 let. Kandidati bodo podvrženi ustnim izpitom o socialni asistenci. Plača Je določena okrog 100.000 lir mesečno. Podrobnejše informacije daje perso-
nalni urad na županstvu.
.......................................mm....
/7 GORIŠKE BOLNIŠNICE
Avto do smrti povozil 81-letno ženico iz Gradiške
Tri nezgode na delu
Včeraj dopoldne se Je pripetila v Gradiški, nedaleč od mestne hra. nilnice, avtomobilska nesreča, pri kateri se je smrtno poškodovala 81-letna Marija Zweiner iz Gradiške, Ul. Bedeschini 19.
Ob 10.20 je ženica prečkala na omenjenem prostoru cesto, ko je iz smeri od Gorice proti Zagraju privozila avto Lancia Flavia 32-let-na Maria Žulit iz Gorice, Ul. Goldoni 5. Avto Je podrl ženo, ki so Jo nemudoma odpeljali v gorlško civilno bolnišnico. Tu so ji ugotovili močan udarec na glavi in druge poškodbe, ter so jo pridržali na opazovanju. Ob 12.10 pa je žena podlegla poškodbam.
Zapisnik o nesreči so napravili karabinjerji iz Gradiške, ki so ugotovili le neznatne poškodbe na avtu
Na delu v SAFOG se Je nekaj po 9. uri ponesrečil 39-letni Luigi Trobiš iz Ul. Rota 9. Z avtom Ze-
lenega križa so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali s prognozo okrevanja v 15 dneh, zaradi več ran in zloma prsta na desni roki.
Za 10 dni so pridržali na zdravljenju 65-letnega Antona Gregoriča iz Ul. Cappella 24, ker se Je udaril na desni strani prsnega koša. Gregorič Je izjavil, da se je ponesre-čil že 12. t. m. na Rusconijevem posestvu pri Trevisu, kjer je za oskrbnika: ko Je hotel na stranišče, ki je na dvorišču, se mu Je spodrsnilo in Je padel. Ker so se bolečine stopnjevale, so ga včeraj z avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico.
V svoji mehanični delavnici v Ul. Tabaj 2, v Standrežu se je včeraj okrog 17. ure ponesrečil, ko je nekaj popravljal na strehi, 25-letni Bruno Puia. Ker se je ranil na lasišču, so ga v bolnišnici pridržali s prognozo okrevanja v 10 dneh.
Sestanek odbora in članov za industrijsko cono v Tržiču
V četrtek 25. novembra ob 15. uri bo v Tržiču seja upravnega odbora konzorcija za industrijsko cono; ob 18. uri istega dne pa bo občni zbor članov konzorcija.
Na dnevnem redu je odobritev načrtov za instalacije za industrijska področja Lizert in Schlavetti-Brancolo ter prve industrijske investicije. Na seji upravnega odbora bo predsednik Grassilli poročal tudi o postopku za najetje posojila v nekem denarnem zavodu za nakup 816.000 kv. m zemljišča, potrebnega za nove projektirane m-dustrije.
S seje odbora PSIUP
Preteiclj nedeljo se Je v Gradiški sestal pokrajinski odbor PSIUP, da b' proučil političen položaj tri leta po odcepu stranke od PSI. Ob tej priliki so proučili tudi rezu’tate državnega kongresa PSI, ki se je tistega dne zaključil v Rimu. Pogovorili so se tudi o pripravah za kongres svoje stranke
Najdeni predmeti
Na uradu mestnih stražnikov v Gorici hranijo naslednje najdene predmete: pet moških koles, tri ženska in eno otroško kolo, dve zlati ženski zapestnici, zlato verižico z obeskom, dve vsoti denarja, denarnico z nekaj denarja, moško majo, volneno ovratno ruto, volneno rokavico in rožni venec.
Kdor lahko dokaže, da je lastnik katerega od navedenih predmetov, ga lahko dvigne na omenjenem uradu v Ul Mazzini 7.
p Gorici
CORSO. 17.15: aCastelli di sabbia«. E. Taylor in R. Burton; kinema-skopski film v barvah Mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
VERDI. 16.00:	«E1 Cid«, Charlton
Heston in Sofia Loren; ameriški barvni kinemaskopski tilm.
MODERNISSIMO. 16 00 «OSS 117 Furia a Bahia«, S. Stafford. M. Demongeot in R. Pelegrin; ameriški barvni kinemaskopski film.
VITTOR1A. 17.15: nOperazione Ti-ziano«, V. Campbell in P. Maee; jugoslovanski kinemaskopski film.
CENTRALE. 17.15: «Sfida infema-le», H. Fonda in V. Mature. Ameriški čmobeli film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj v Gorici najvišja 4,5 stopinje ob 16. uri in najnižja 1,4 stopinje nad ničlo ob 19.30 prejšnji večer; povprečna vlaga 61 od sto.
— 6 —
/ NASTOPOM NA ODBOJKARSKEM TURNIRJU ZA POKAL BENECUE-JULUSKE KRAJINE
ŠD BREG izpolnjuje sprejete obveznosti
Fantje v nedeljo v Gorici, dekleta prihodnjo nedeljo v Vidmu
V nedeljo 21. t.m. se pričnejo tekme turnirja v odbojki za pokal Be-nečlje — Julijske krajine, ki se ga bo udeležilo tudi SD «Breg» z moško In žensko ekipo.
Fantje bodo gostovali v Gorici,
MEDNARODNI NOGOMET

Beograjski Partizan v četrtfinalu turnirja za pokal evropskih prvakov
Izgredi v Bremenu po tekmi Werderja z jugoslovanskim prvakom
kjer bodo odigrali dve tekmi: prvo proti zgonlškemu Krasu ln drugo proti gorlškl Ollmpijj. Dekleta bodo prvo kolo proste, drugo nedeljo pa bodo morale v Vidmu odigrati tekmo proti Pordenonu in proti Porziu U Vidma.
Ekipi sestavljajo v glavnem člani iz Doline. Boljunca in delno iz Boršta. želeli bi, da bi se zanimanje za ta lepi šport razširilo tudi v drugih vaseh občine.
Ker ne razpolagamo s primernim prostorom za treniranje ln odigra-vanje tekem rednih turnirjev CO NI, je vodstvo društva poskrbelo dvorano pri Sv. Ivanu za tekme,
ki bi jih morali odigrati doma. Večerne telovadne vaje, ki bodo ob petkih od 18.30 do 20. za dekleta ln od 20. do 20.30 za fante v Dolini pod vodstvom prof. J. Zadnika, so zelo primerne za atletsko pripravo za odbojko, nogomet ln tudi za druge športne discipline, ki Jih nameravamo gojiti. Ob tej priliki priporočamo vsem, ki jih šport veseli in privlačuje, naj ne zamudijo prilike, ker je atletika podlaga vsakemu športu in le z rednimi in vztrajnimi vajami bomo dosegli zadovoljive uspehe.
Nastopajočim pa želimo obilo sreče.
MK
BREMEN, 17. — V povratni tekmi II, kola turnirja za pokal evropskih nogometnih prvakov je beograjski Partizan minimalno z 1:0 (1:0) izgubil z enajstorico Werderja. Ker so jugoslovanski prvaki zmagali v Beogradu s 3:0, so se uvrstili v nadaljnje kolo.
Zaradi nešportnega obnašanja je škotski sodnik izključil beograjske, ga napadalca Bečejaca in dva igral, ca nemškega moštva.
Med tekmo in po njej je prišlo do izgredov gledalcev, zaradi česar je morala intervenirati policija. Gledalcev je bilo 30.000.
BERLIN, 17. — V prvi tekmi osmine finala za pokal evropskih prvakov je Manchester United premagal z 2:0 (0:0 vzhodnoberlinski Vorwaerts.
• * *
ATENE, 17. — Madžarski Fe-rencvaros je danes premagal v povratni tekmi drugega kola za po
kal evropskih prvakov atenski Pa-nathinaikos s 3:1 (0:0). Ker se je prvo srečanje zaključilo neodločeno brez gola, so se madžarski nogometaši uvrstili v četrtfinale.
* * •
KILMARNOCK, 17. — Prvo tekmo osmine finala sta škotski Kil-marnock in španski Real Madrid igrala neodločeno 2:2 (1:1).
									
ODBOJKA
PO I. KOLU MOŠKE B LIGE
Milanski C SI je že pokazal svoje vrline
Preseneča gladek poraz Čelane v Modeni
Po prvem kolu II. skupine B lige, v kateri nastopa Bor, lahko že pokažemo na protagoniste. Predvsem moramo vzeti v poštev milanski CSI, ki je na domačih tleh gladko odpravil Zavattaro, ki je na lanskem prvenstvu zasedel peto mesto, takoj za šestorko Bora. Bo-lonjčani so se boljšim nasprotnikom upirali le v prvem setu, kjer so nabrali dvanajst točk. V ostalih dveh setih pa so jih domači dobesedno pregazili.
Isto lahko rečemo o tekmi Me-negola - Čelana. Modenčani so bili stalno v vodstvu in niso pustili nasprotnika niti do sape. Ta nastop Menegole nas nekoliko preseneča, upoštevajoč, da so si komaj letos osvojili pravico nastopanja v B ligi. Z druge strani pa ne smemo pozabiti na odbojkarsko šolo Em! lije, ki jo lahko štejemo za zibelko italijanske odbojke.
V Mestrah Je gostovala druga tržaška ekipa. To je CRDA, ki pa je zapustila slab vtis. Obe ekipi sta pokazali le v določenih trenutkih dobre odbojkarske poteze in le v drugem setu je prišlo na svoj račun tudi občinstvo. V vrstah teh dveh moštev namreč nastopajo igralci, ki so že tako rekoč opravili svojo odbojkarsko kariero in tudi takšni ki so se komaj spoznali z odbojkarskimi prvinami. Zato ekipi nista uravnovešeni; to velja predvsem za Tržačane, ki skušajo pomladiti svoje vrste.
Preostaja nam Se nastop Bora. Vsi smo videli, da slovenski odbojkarji niso še v popolni formi in da so jih nastopi na športnem tednu precej izmučili. V petih setih, kjer je prišla do izraza netočnost tudi s strani sodnika, ki je večkrat oškodoval borovce s piskanjem nošenih žog, tudi če niso bile, smo opazili v vrstah plavih preveč statičnosti in predvsem nas Je razočaral neučinkovit napad. Upoštevati pa moramo, kar Je prišlo do izraza predvsem v zadnjem in odločilnem setu, veliko požrtvovalnost Borovega moštva, ki je kljub slabemu dnevu skušalo nadomestiti pomankljlvosti. Izidi prvega kola •CSI — Zavattaro	3:0
(15:12, 15:7, 15:3)
•Codognato — CRDA	3:0
(15:7, 16:14, 15:7)
•Menegola — Čelana	3:0
(15:10, 15:8, 15:12)
•BOR — Pagnin	3:2
(5:15, 15:12. 15:5, 7:15, 15:13) LESTVICA
110 3 0 110 3 0 110 3 0 110 3 2 10 12 3 10 10 3 10 10 3
CSI (Milan) Menegola (Mo) Codognato (Me) BOR (Trst) Pagnin (Padova) CRDA (Trst) Čelana (Bergamo) Zavattaro (Bo) Tekme Olimpia
10 10 3
(Bergamo) —■ Gobbi (Piacenza) niso igrali, ker se Je Olimpia odpovedala prven-
Prlhodnje kolo (sobota-nedelja, 20.—21. t.m.):
CRDA — Menegola Čelana — Bor (v soboto ob 21.15 v Bergamu)
Zavattaro — Codognato
Gobbi — CSI
Počiva Pagnin (Padova)
f. v.
ZA OUMPIADO V MEHIKI
Za atlete 6 tednov aklimatizacije
WELLINGTON, 17.	— Novoze-
landska zveza športnih zdravnikov je opozorila nacionalni olimpijski odbor, da bodo rabili atleti, ki se bodo udeležili olimpijskih iger 1968. stvu. Zato bodo ekipe ob srečanju I leta v Ciudadu Mexicu, najmanj s tem moštvom počivale.	| šest tednov za aklimatizacijo.
POKAL POKALNIH PRVAKOV
MAGDEBURG, 17. — Nemška enajstorica Magdeburga je v prvi tekmi osmine finala turnirja za pokal pokalnih prvakov premagala švicarski Sion 8:1 (3:1).
CLUJ, 17. — V prvi tekmi je ma. dridski Atletico premagal z 2:0 (0:0) domačo enajstorico Stiinca.
GLASGOW, 17. — V povratni tekmi osmine finala je Glasgovv Celtic premagal Aarhus iz Kopenhagna 2:0 (2:0). Ker je škotska enajstorica zmagala tudi v prvi tekmi, se je uvrstila v četrtfinale.
PRIJATELJSKI NOGOMET SARAJEVO, 17. — Mlada jugoslovanska reprezentanca, ki se v Sarajevu pripravlja za nastop v Londonu proti ustrezni angleški reprezentanci, je premagala z 2:1 (2:1) oslabljeno moštvo Željezničar. ja. Prikazana igra mlade reprezentance ne obeta uspešnega nastopa v Londonu.
STUTTGART, 17. — V prijateljski tekmi je poljska reprezentanca premagala nemško prvoligaško e-najstorico VFB 6:0 (4:0).
V torek je imel prof. Bojan Pavletič zanimivo predavanje o problematiki slovenskega športa v zamejstvu, med katerim se je dotaknil perečega vprašanja telovadbe v osnovnih šolah. Za predavanje je prof. Pavletič žel odobravanje poslušalcev in zahvalo prof. Turine v imenu Slov. kluba. Na sliki: prof. Turina se zahvaljuje predavatelju
V CORTINI D’AMPEZZO
Januarja 1966. leta svetovno
prvenstvo v bobu
CORTINA D’AMPEZZO, 17. — Češkoslovaška, Švica, Velika Britanija, Kanada in Avstrija so se že uradno prijavile za svetovno prvenstvo v dvo in štirisedežnem bobu, ki bo od 24. januarja do 6. februar, ja prihodnjega leta v Cortini.
Lani sta v St. Moritzu pobrala naslova Velika Britanija (dvosedež. ni) in Kanada (štirisedežni bob). Isti vrstni red je bil tudi na inns-bruški olimpiadi, medtem ko je Italijanom vedno pripadlo le častno mesto.
Tokrat bo svetovno prvenstvo prvič potekalo tudi v nočnih urah, ker so prireditelji pripravili P®1 sebne vrste razsvetljave na podlagi jodovih hlapov.
Za prvenstvo se bo prijavilo 15 držav, ki se bodo lahko udeležile tekmovanja z dvema ekipama v vsaki panogi.
lllllllllllllltllllllllllllllll||||||||I|f||||||||,|||„||,|,|||,||t|||||||||||||||||||||||||I|||||||||||||||I|t|)||||||||||||||||||||||||||||||||||||)|1|I||||)||||t||||||(|l|||||1|||||||||n||||||||||||||||H|)||||||||||m||||||1||||||||||||||||||||||||||||„„|
POKAL SEJEMSKIH MEST ZAGREB, 17. — Prva tekma osmine finala za pokal sejemskih mest med FC Zagrebom in romunsko enajstoric.o Brasova se je končala neodločeno 2:2 (0:0).
* * •
KOPENHAGEN, 17. — V povratni tekmi osmine finala turnirja za pokal sejemskih mest Je škotski Dumfermline premagala s 4:2 (2:1) domači BK iz Kopenhagna. škotska enajstorica, ki je v prvi tekmi zmagala s 5:0, se je uvrstila v na-daljnji del turnirja.
m m m
DUNAJ, 17. — V prvi tekmi je domači Šport Klub premagal z 1:0 (0:0) angleški Chelsea.
* • •
ANTVVERPEN, 17. - Belgijski Antvverpen je danes z 2:1 (2:1) pre. magal enajstorico Barcelone.
* • *
DUBLIN, 17. — V prvi tekmi sta irski Shamrock Rovers in španska Saragoza igrala neodločeno 1:1 (1:0).
V II. AMATERSKI NOGOMETNI KATEGORIJI
Primorje s Sagradom od 0:3 do izenačenja
VIII. kategoriji zmagoviti nastop proseškega moštva
V nedeljo je bilo Primorje v tekmi s Sagradom že na tem, da se vrne domov s katastrofalnim porazom: gostje so namreč že vodili 3:0 in ko so menili, da so spravili celotni izkupiček na varno, so Prosečani izvedli napad za napadom in v kratkem izenačili. Primorje, ki je nastopilo v postavi Furlan, Galli, Starc, Sardoč, Finot-
HOKEJ 88
O
PRIPRAVE ZA SP
Moštvo gasilcev Iz Padove, ki je prejšnjo soboto šele po ostri borbi klonilo šestorld Bora v tekmi prvega kola odbojkarskega prvenstva moške B lige
*	uai UUL, i-iiiut-
to, Delise, Frassinelli, Metelko, Une-du, Verginella in Perkovič, je imelo v začetnih potezah tekme z zagrajsko enajstorico dve odlični pri. ložnosti. Teh pa Prosečani niso znali izrabiti, kot so jo znali gostje, ki so v 21’ prišli z nenadnim prodorom v vodstvo.
V	nadaljevanju, ko so vsi pričakovali izenačenje Primorja, je bil zagrajski napad še dvakrat uspe šen. Prosečani niso položili orožja, temveč so vztrajali v obleganju vrat tekmecev. Sreča pa jim ni bila mila, ker so tudi najbolj nevarne žoge postajale plen odličnega vratarja ali pa so se odbijale od prečke in vratnice. Večkrat je tudi blato rešilo goste vse do 23’, ko Je Perkovič ostro streljal. Branilec Sagrada je hotel žogo ustaviti, a jo je nehote odbil v lastno mre žo. Ta gol je še bolj spodbudil proseško enajstorico, ki je poskusilo najprej s Frassinellijem in na. to z Metelkom priti do mreže, šele v 31’ se je Uneduju posrečilo prevariti skrajnega branilca Sagrada in isti igralec je kasneje še enkrat dosegel cilj in s tem skoraj nepričakovano izenačenje.
Primorje je popolnoma zadovoljilo, saj je pokazalo česa zmore. Izenačiti od 3:0 na 3:3 je kar zavidljiv exploit, ki je dobesedno navdušil številne zveste navijače proseškega moštva.
V	tekmi prvenstva III. amaterske kategorije pa je Primorje sprejelo v Boljuncu v goste enajstorico Gipo Viani. Sneg in blato ter mo. čan veter so precej ovirali ,ekmo.
V	12’ je Bukavec povedel Prose-čane v vodstvo. Gostje so sicer skušali s protinapadi ogrožati Bo-gatca, ki pa ni imel težkega dela.
V	26’ je Lo Casto, potem ko je vratnica rešila vratarja Vianija, z ostrim strelom podvojil rezultat, ki se do počitka ni več spremenil.
V	drugem delu tekme je Primor, je branilo rezultat, enajstorica lVa-ni pa je skušala zmanjšati razliko, kar se ji je posrečilo v 13’, Prosečani so takoj odgovorili in Milič je predložil Bukavcu žogo, Ta jo je poslal bolj prostemu Lo Castu, ki jo je z lahkoto pravil do cilja. Kasneje je Cuk sam pred vratarjem zgrešil odlično priložnost in rezultat je ostal do konca nespremenjen.
Prosečani so nastopili v naslednji postavi: Bogateč, Luksa, Segi-ua. Stoka, Husu, Cuk, Bukavec M., Milič, Puntar V., Lo Casto.
B. R.
BOKS
LAS VEGAS, 17. — Ameriški boksar težke kategorije Floyd Patter-son, ki se bo v ponedeljek spoprijel s Cassiusom Clayem za svetovni naslov, je danes pojasnil, zakaj je prejšnji teden prekinil trening. Patterson je izjavil, da je zaradi vročine izgubil na teži. Zaradi tega se je v zadnjih dneh posvetil le ležernemu treningu in čeprav ima danes 87 kg upa, da bo stopil na ring proti Clayu z 88 kg.
29. t. m. generalka v športni hali Tivoli
Tekme A skupine v Ljubljani,
B v Zagrebu, C pa na Jesenicah
LJUBLJANA, 17. — Predsednik LIHG gospod Ahearne je v septembru obiskal Jugoslavijo in si ogledal potek prijav za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Obiskal je Ljubljano, kjer je sedež organizacijskega komiteja, poleg tega pa tudi Zagreb ln Jesenice. Glede na pogoje posameznih mest je bilo sklenjeno, da bodo vse tekme A skupine v Ljubljani, B skupine v Zagrebu, C skupine pa na Jesenicah.
Gospod Ahearne je z velikim zado-, -—- _
voljstvom ugotovil, da potekajo vse površina umetnega ledu. Dvo-v najlepšem redu, še pose- rana je prvič služila svojemu na-
prlprave
bej pa je bil zadovoljen s halo Ti-vol' v Ljubljani, kjer bodo tekme A skupine. Zelo je bil presenečen tudi nad požrtvovalnostjo in hitro stjo pri rekonstrukciji in gradnji drsališč v Zagrebu in na Jesenicah * * *
Prve dni oktobra je hala Tivoli prvič sploh sprejela hokejiste in drsalce. To je bilo prvič, da se je v tem lepem športnem objektu zrca-
......................„„........
mmmmmm ženska a liga
Poraz za Mivar z nepopolno postavo
V	nedeljo nastop v Milanu proti Standi
V	nedeljo je steklo tudi prvenstvo ženske A lige. Ginnastico Trie-stino, ki je doslej zastopala naše mesto na tem tekmovanju, je letos zamenjala mlada petorka Mivarja.
žreb pa ni bil ugoden Tržačan-
kam, saj so začetna kola tega prvenstva kot nalašč ustvarjena, da bi ohromila voljo mladih deklet, ki se prvič merijo na tako vsiokem prvenstvu že v prvem kolu so se namreč spoprijele z močno petor-kc iz Trevisa.
Kljub nepopolni postavi so se Tržačanke levje borile proti Brlstotu, v katerih vrstah se je Torrislerova izkazala kot neisprosna real izatorka. Njej so domačinke zoperstavile Colavizzo, ki je dosegla ravno toliko točk, vendar ni našla v klubskih tovarišicah neakovrednih po-magačic, kot jih je imela igralka iz Trevisa.
V nedeljo mora Mivar v Milan, kjer bodo dekleta morala gotovo položiti orožje. Njen prihodnji nasprotnik Standa spada namreč med glavne favorite za končno zmago in je to tudi potrdil v nastopu z Omso v Faenzl. Izidi doseženi na
drugih igriščih ženske A lige ustrezajo pričakovanju.
Fiat ni imela težkoč v dvoboju z bolonjsko petorko, vendar ni pokazala pričakovane navdušujoče igre, kar daje slutiti, da njen poraz s Stando v predtekmovalnem obdobju ni bil le slučajen.
Portoriko iz Vicenze je z uspehom pričela letošnjo sezono, medtem ko se Je novinka Zalss iz Milana izkazala za resnejšega nasprotnika, kot je bilo predvidevati.
Tretje novo moštvo A lige, Lan co iz Turina pa je zatajilo pričakovanja. Kljub temu, da ji je bil usojen poraz proti Peju, je bilo priča kovati od Turinčank resnejši odpor. Do tega pa ni prišlo morda, ker se Turinčanke še niso mogle vživeti v vzdušje A lige in so se bale, bolj kot bi se v resnici morale in smele, svojih nasprotnic.
I. PATRIZIO
menu aprila letos, ko je bilo v njej 28 svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. V otvoritveni tekmi nove hokejske sezone je jugoslovanska hokejska reprezentanca premagala avstrijsko moštvo KAC iz Celovca (Klagenfurt) 5:3.
* * *
Organizacijski komite je sklenil, da bodo vsi tekmovalci A skupine prebivali v Ljubljani, B skupine v Zagrebu in C skupine na Bledu.
• • •
V počastitev nacionalnega praznika «Dan republike« (29. novembra) bo v Ljubljani mednarodni hokejski turnir, na katerem bodo sodelovala moštva iz Italije, Avstr, je in Jugoslavije. Ob tej priložnosti bo organizacijski komite preskusil vse svoje službe, ki bodo delovale tudi v času svetovnega prvenstva.
• * •
Organizacijskemu komiteju je u-spelo skleniti dogovor z jugoslovansko letalsko družbo JAT, da bodo redna letala mednarodnih lin’j, k; sicer pristajajo samo v -Zagreou ali Beogradu, v času svetovnega prvenstva po potrebi pristajala tudi na ljubljanskem letališču Brnik. Letališče Ljubljana-Brnik so opremili z najmodernejšimi stroji za čiščenje snega ali ledu s pristajalne steze. Poleg tega bo letališče Ljub-ljana-Brnlk dobilo tudi posebno pripravo za merjenje višine olVakov nad pristajalno stezo. Računati ie, da bo živahni promet v času svetovnega prvenstva v hokeju na ledu potekal brez kakršnih koli motenj. Od letališča Brnik do središča Ljubljane je 20 minut vožnje z avtomobilom.
* * «
Propagandna komisija pripravlja posebno kolekcijo fotografij o mestih Ljubljani, Zagrebu :n Jesenicah, o športnih objektih, na katerih bodo tekme svetovnega prvenstva In o raznih turističnih zanimivosti. Kolekcijo teh fotograf j bodo prejeli tudi vsi novinarji, akreditirani pri organizacijskem kom.-teju HOKEJ 66
* * *
Komisija za PTT bo za potrebe akreditiranih novinarjev na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu zagotovila okoli 60 telefonskih linij iz PRESS centra v hali Tivoli. Tudi v PRESS hotelu bo na voljo 20 telefonskih linij
JOSIP JURČIČ:
19.
LEPA VIDA
«Kako ti je?» vpraša on.
Nobenega odgovora.
«Pojdeš z menoj? Anton bi rad s teboj govoril, rad bi ti povedal, da je vse pozabljeno, vse odpuščeno,« reče župnik mehko in glasno.
A ona se ne gane. Dekla pride noter in župniku pove: ((Večidel tako sedč in ne govorč in ne slišijo.«
Zastonj se je župnik trudil, da bi jo do govorjenja pripravil. Ničesar se ni spominjala, ničesar vedela v tem hipu.
Zblaznela Je bila, ko je brala vest, da je njen mož, urno-rivši njenega zapeljivca in enega onih, ki so ga za to prijemali, v zapor dejan in čaka smrtne kazni od neizprosnega tujega zakona.
Ona je bila grešnica, a njega je spravila v smrt! On, naj-poštenejši mož, za njen greh mora svoje življenje pustiti. Misel, ki je pač tako velika, tako strašna, da je zmožna, uničiti vezi, ki vežejo duha in telo, uničiti ono veliko moč, ki dela človeka za človeka.
Žalosten je župnik nazadnje poleg neme ženske sam obse-
del nem in se vdal otožnim mislim. In daleč jih ni bilo treba iskati. Tu pred njim je sedela ženska, ki se v sreči svoje sreče ni zavedala, ki je hotela srečnejša biti, a je prišla v največjo nesrečo. Nezadovoljnost z malim želi velikega; z dobrim in dosežnim nenasiten, išče človek boljšega, najboljšega, a najde ne le slabše, nego pogin svoj in drugih.
Dvaindvajseto poglavje
Med štirimi stenami v majhni izbici v Benetkah, v katero je puščalo samo majhno, debelo omreženo okence nekoliko sončne luči, sedel je nekdaj ponosni Anton Samorod na su-roven lesenem stolu in glavo ob mizo podpiral. Kakor se je preganil, zarožljalo je železje na njem, ki mu je roko in noge težilo. Na mizi je bil vrč z vodo in vinom, kruh in druge jedi. On ni tajil pred sodniki, in tajiti bi bilo zastonj. Vpričo ljudi je našel Paolija v krčmi, pritisnil ga v kot, tam sta šepe-taje govorila, a le malo časa, potem je Paoli zakričal in padel, v srce zaboden. Samorod je bežal skozi duri ven, a ljudje za njim in zunaj so ga prijemali. A ni šlo lahko, več jih je bilo ranjenih, med temi eden, ki je bil javni stražnik, tudi usmrčen. Zdaj je Samorod čakal sodbe. Ni bilo dvombe kakšne. Glavo za glavo je veljalo pri benečanskih republikancih tako kakor drugod.
Prvi dan zapora Samorod ni mislil drugega nego o svojem zadoščenju, o sebi nič. Zdelo se mu je kakor samo ob sebi razumno, da tu ne ostane, da že kako premaga vsa pro-tivja. Ali kmalu je prišla hladna kri, premislek mu je razjasnil celo njegovo stanje. Smrti se ni bal, ali zdaj še ne bi
bil rad umrl, doma bi bil rad še odpravil, kar se moževi pri-stuje, potem naj bi bilo, kar hoče. Pa tudi v tej misli se je spremenil, čim jasnejše mu je bilo njegovo položje.
„	J®15?1 bratu- °n Je prišel precej. Prepričati se je
moral nesrečni mož le, da ne z denarjem ne s prošnjo ne more za brata ničesar, ničesar storiti. Kar pa je bilo poskušati mogoče, poskušal Je vse.	^
Samota in bližnjost smrti omeči človeka. Tako je tudi Anton v svoji ječi kmalu drug postal. Naročil je bratu, da mu privede sina, da ga še enkrat vidi. In ko mu je brat prigovarjal naj tudi ženo pusti k sebi, ker to je edini pomoček,
pozabttf k UmU Pnde’ bU Je zadovoljen ln Pripravljen vse
Z nestrpnostjo je čakal svojih. In ko je ob nenavadnem času ključ v ključavnici zarožljal, stresnil se je, čuvš^glas svojega- sinKa.
Vzel ga je v naročaj, na eno koleno, dete se ga je okleni0 okoli vratu in, zapazivši železje na očetu, vprašalo je nedolžno.	J
«Kaj imate pa to?»
Dete ni vedelo, da sedi zadnjič očetu na kolenu vtis novega prizora mu je bil imenitnejši nego kakova skrb!
«In kje je ona? Ni hotela priti?« vpraša Anton brata.
«Ne more več,« odgovori župnik zamolklo.
Ujetnik spusti svojega dečka, da mu s kolena zdrsne, ter vstane počasi, kakor da ne bi mogel sedeč slišati, kar je
njegova duša precej slutila.
((Zakaj ne, izreci, ne čakaj.«
«Na tem svetu je ne boš več videl.«
«Umrla?» hlastne Anton še bolj obledel.
«Da! Bog jo je rešil vsega duševnega trpljenja.«
Samorod pade na stol, glavo povesi in čez nekaj časa reče:
«Ti veš, kaj mi je storila, koliko bridkosti, in da je kriva, da sem tu in da dolgo ne bom več. Ali tega ti ne veš, kako sem hrepeneče želel še enkrat videti jo, le še enkrat videti jo na tem svetu.«
Ko je to izgovoril, dvignejo se mu korenjaške, široke prsi, kakor da bi se hotele razpočiti, in glasno zajoka Starej-šemu bratu so se tudi tihe solze polile in, ko je otrok videl očeta in strica plakati, plakal je še on; ceio stari ujetničar, P°dobnih Prizorov, pogledal je v stran in zarožljal s ključi kakor da bi hotel reči: ((Pustite jok, kar je, to je, malo časa še imate, dogovorite se o svojih stvareh.«
In res so imeli malo časa.
štiri dni po tem prizoru je terjala državna pravica bene-čanska Samorodovo življenje.
Sin njegov, mali Tonček, je dorastel, šolal se, postal pač velik gospod. Ni nam znano, ali se je večkrat spominjal svojih rediteljev, to pa vemo, da narod je to daleč okoli dolgo in različno pripovedoval v pripovedi in pesmi o lepi Vidi.
(KONEC)
mesečna 800 lir - Vnaprej: Ljubljana, Stari trg 3/1., tele-pokrajine se naročajo pri upravi.