PoStnlna njnfnnn v nitortnl hm Cena Din 1** parama v«. ^ D MmitnsHim SUu. 291 V fiubllanl, v srede, 30. dcccmbca 1936 feto 1, Sovjetska Rusija in nevtralnost Moskva, 30. decembra, o. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov je včeraj poklical k sebi najprej francoskega poslanika v Moskvi, za njim pa še angleškega. Oba diplomatska zastopnika sta se dalj časa razgovarjala z vodjem sovjetske zunanje politike. Frodinet razgovora je bilo zadnje posredovanje angleške in francoske vlade pri Nemčiji in Italiji, zaradi pošiljanja prostovoljcev v Španijo. — Kakor poročajo, sta angleška in francoska vlada posredovali v tem smislu tudi pri sovjetski vladi ter zahtevali od nje, da tudi ona preneha s pošiljanjem prostovoljcev za valcncijsko vlado. Edino v tem primeru bosta Italija in Nemčija pristali na omejitev pomoči španskim nacionalistom. Po tem sestanku Litvinova s francoskim in angleškim poslanikom, so sovjetski listi prinesli uradno zatrdilo svoje vlade, da y Španijo do zdaj niso poslali niti enega samega prostovoljca iz sovjetske Rusije. Zaradi tega ne morejo Sovjeti imeti nič proti temu, kakor da pozdravljajo prizadevanje Anglije in Francije za to, da se pošiljanje prostovoljcev ustavi v tistih državah, ki so do zdaj to delale. Rusija nima proti takim ukrepom nič, in sc bo vsem določilom glede prostovoljcev priključila z vso svojo voljo in vso svojo silo. Sovjetsko stališče je vzbudilo povsod veliko začudenje, saj ni v Evropi nikomur več neznano, v koliko so se izpostavile sovjetska Rusija, Italija in Nemčija v španski državljanski vojni. To hinavsko stališče boljševiške vlade bo nedvomno prizadelo smrtni udarec francoskim in angleškim naporom za omiljenje španske državljanske vojne. Pariz, 30. dec. Pariški listi še zmeraj posvečajo francosko-angleškim na-stopom v Berlinu, Rimu in Lizboni glede nevtralnosti v španski vojni vso pozornost. Listi naglašajo, da so zaradi odgo- vora Berlina v skrbeh. »Ami duPeuple« piše med drugim- Prav verjetno je, da 6e bodo Nemčija, Italija in Portugalska med sabo dogovorile, preden odgo- vorijo. Morda si bodo te države razdelile med seboj vloge, tako da smemo računati z odgovori, ki se bodo med 6eboj dopolnjevali. Portugalski oblastniki so se v tolikšni meri zavzeli za zmago nacionalistov v sosedni državi, da gredo pri tem celo mimo zveze z Veliko Britanijo, ki pomeni najtrdnejšo oporo za portugalsko zunanjo politiko. Portugalska ravna v popolnem soglasju z Italijo in Nemčijo. Mimo tega sta si Italija in Nemčija popolnoma edini tudi v tem, da izvajata pritisk na Francijo in Veliko Britanijo. Francijo smatrata za izpostavljeno, tako da jo je mogoče izkoriščati. Politična 03 Rim—Berlin bo doživela še marsikatero izpremembo. Zlomila se bo pa tedaj, ko bodo v Rimu in Berlinu uvideli, da ne prinaša nobenih koristi. Ker pa čas hiti, ni dovolj, da samo čakamo. Nasprotnika je treba spraviti na pravo pot ne z neposredno, temveč e stransko akcijo. Frandfa čaka nemškega odgovora Pariz, 30. dec. AA. (Havas) Snoči ob 17 je bila seja ministrskega sveta, ki ji je predsedoval predsednik republike Lebrun. Zunanji minister Delbos je poročal o mednarodnem položaju in pojasnil nove predloge, ki jih je stavil koordinacijskemu odboru, da prepreči poseganje v notranje španske zadeve. Sovjetski tanki se vračalo v popravilo Carigrad, 30. dec. o. Zadnfe dni so t dsrda-nelski morski ožini opazili več parnikov, tako španskih, kakor ruskih, ki so pluli iz Španije v Rusijo. Dobave sovjetskega orožja za valencijsko vlado se niso prav nič zmanjšale, čeprav je zadnje dni več poškodovanih ruskih ladij peljalo skozi Dardanele nazaj v Črno morje. To so tiste, ki so jih pregnali iz Sredozemskega morja nacionalisti a svojim brodovjem. Po drugi strani pa vozijo vračajoče se ladje tudi poškodovana letala, tanke in avtomobile v popravilo. Tako je pred tremi dnevi plul skozi Dardanele španski parnik »Mar Blanco«, ki je vozil na krovu štiri poškodovana letala ter okrog 1000 ton drugega nerabnega vojnega materijala. V zadnjih dveh dneh pa je iz Rusije šlo skozi Dardanele več tovorov orožja. Tako je španski parnik »Da- « peljal tri letala, 15 težkih topov in 12.000 ton orožja in streliva. Parnik pluje ▼ Ali-cante. Pred važnimi dogodki na bojiščih Avilla, 30. dec. o. Sodeč po nekaterih pojavih na madridski fronti je pričakovati važnih dogodkov. Generala Franco in Mola sta te dni obhodila važnejše točke fronte, general Varella in drugi p: veljniki nacionalnih odsekov so pa imeli važne konference s poveljniki posameznih nacionalističnih oddelkov, ki operirajo pred Madridom. Pred Escorialom se že občuti znatno večje in živahnejše delovanje nacionalističnih čet. Zaradi pokvare v motorju se je moralo neko nacionalistično bombno letalo iz španskega Maroka spustiti na zemljo v francoskem Maroku v neposredni bližini meje v okolici Sugelarma. Francoska oblastva 60 letalo zaplenila. Radijske postaje, ki so v rokah madridske vlade, poročajo, da je neki sov' ‘ski parnik na visokem morju pTed Malago trčil ob mino. Ladja je hudo poškodovana. Omenjena poročila govore tudi o srditih napadih nacionalističnega letalstva na postojanke rdečih v Asturiji. Sevila, 30. dec. AA. (Reuter) Nacionalisti so na bojišču pri Terueli zaplenili pet sovjetskih tankov. 2 njimi je število sovjetskih tankov, ki so jih v zadnjih tednih nacionalisti zaplenili, naraslo na 49. Dokler ne obnovimo 11 11 miru Valencija, 30. decembra. AA. Fabra poroča iz Madrida: Ob otvoritvi oddajne radijske postaje pri vrhovnem poveljstvu madridskih čet je predsednik madridske obrambe general Miaja imel krajši govor, namenjen predsedniku ministrskega sveta Largu Caballeru in članom vlade, v katerem je med drugim tole izjavil t Izjavljam v svojem in v imenu ostalih borcev, da bomo branili prestolnico tako. kakor zasluži zaupanje, ki nam ga ie vlada izkazala. Prisegamo, da bomo lojalno izvedli vsa povelja, dokler v Španiji ne obnovimo miru. Afera z nemškim parnikom „Pafos,# Bilbao, 30. decembra. AA. Odbor za obram-baskiške dežele je izdal tole poročilo: Pomorsko poročilo baskiške vlade, ki vrše nadzorstvo v vodah, kjer imajo po mednarodnem pravu pravico, so odkrile ladjo »Palos«, ki je zavrnila njihovo željo, da ladjo obiščejo. Ta ladja je vozila neko blago za nasprotno armado in na njej se je nahajal neki španski podanik, ki je uničil vse dokumente, ki jih je imel pri sebi. V zvezi s tem je bilo objavljeno, da bo nemška vlada poslala v Bilbao več vojnih ladij, toda priplula je ?.amo vojna ladja »Konigsberg«, ki je zahtevala, da ladjo »Palos« skupaj 3 tovorom, posadko in potniki izpuste. Baskiška vlad; je izrekla svojo pripravljenost, da bo ladjo 6pustila, pod pogojem, da bo del tovora, sestoječ iz vojnega materijala, zadržala. Ladjo so včeraj tudi res izpustili. Nemški politični krogi pa mislijo, da incident s »Palosom«, čeprav so ladjo spet izpustili, še fii končan, češ da je še nekaj točk, ki iih je treba razčistiti. Tako n. pr. so pomorsko oblastva v Bilbau zadržala nekega potnika. Ta jx>tnik je špvvarrke narodnosti, a je bil na nemški ladji in pomeni zato njegova aretacija — tako posebno naglašajo v Berlinu, kršitev mednarodnega prava. Razen tega so ]>o najnovejših vesteh, ki so prispele v Berlin, del tovora pridržali v Bilbau; glede na to izjavljajo v Berlinu, da bo nemška vlada, če se ti glasovi potrde, izdala ukrepe, ki se ji zde primerni. Francifa Famil za varnost Poljske in ČSR Pariz, 30. decembra, m. Francoska skupščina je včeraj soglasno sprejela novo posojilo Poljski v znesku 1.35 milijarde francoskih frankov, razen tega pa še kredit 1.25 milijarde frankov za poljske nabavke raznega inaterijala v Franciji. Tukajšnja jKilitična javnost poudarja posebno dejstvo, da so vsi govorniki v svojih govorih, ki so se nanašali na to posojilo, naglašali prijateljske stike, ki obstojajo ined Francijo in Poljsko. Eden teh govornikov je pa tudi podčrtal upanje, da bo Poljska garantirala varnost Češkoslovaške. Od izplačanega posojila bo dobila francosko-poljska železniška družba za zgraditev novih prog v Poljski 945 milijonov frankov Kredit 1.25 milijarde frankov pa bo služil samo kot jamstvo za poljske nabavke na Francoskem. Zveza med štirimi velesilami Pariz, 30. decembra. Rimski dopisnik >Temp-sa« objavlja zanimivo informacijo, ki jo je dobil iz dobro poučenih italijanskih strani. Po teh informacijah Mussolini še vedno smatra sklenitev pakta 4 velesil, Anglije, Francije, Nemčije in Italije kot edino uspešno sredstvo za preprečenje sjK>rov med evropskimi velesilami ter odstranitev splošne evropske katastrofe. Predsednik italijanske vlade je prepričan, da se evropski mir ne more graditi na temelju kolektivne varnosti, re-gijonalnih paktov ali na temelju gotovih sklepov Zveze narodov, temveč le s pomočjo sporazuma velesil in to na podlagi popolne enakopravnosti. Romuniia priznala zasedbo Abesini;e Bukarešta, 30. dec. A A. (Rador) Ker je zunanji minister obvestil italijanskega poslanika v Bukarešti, da je romunska vlada sklenila ustanoviti v Addis Abebi konzulat ter ga obenem prosil, naj italijanska vlada ustanovitev konzulata dovoli, je italijanski poslanik z noto od 28. decembra odgovoril, da pristaja italijanska vlada z veseljem na ustanovitev tega konzulata in ga razlaga kot logično posledico romunske želje za ohranitev kar moči dobrih stikov z Italijo. Angleški rudarji stavkajo v jx>krajini Donca-sfer, ker se ne morejo sjx>razumeti z lastniki rudnikov o plačah. Nadvojvoda Friderik, bivši fcldmaršal avstrijske, je umrl danes ziutaaj na svojem madžarskem posestvu blizu Budimpešte, v starosti 79 let. Jugoslovansko-romunska trgovska pogodba je jx>daljšana za 6 mesecev, začenši s f. januarjem. Uredbo o gospodarski mobilizaciji Grčije objavljajo danes grški listi. Cerkev bo rešila svet Rim, 30. dec. AA. (Havas) Kardinal Lenar je pri sprejemu čestitk duhovščine za novo leto govoril o vznemirjenosti, ki danes vlada na zemlji. Eden izmed prvih vzrokov te vznemirjenosti je zdravstveno stanje sv. očeta. Govoreč o nevarnostih, ki groze Evropi, je kardinal dejal: Naj bi Bog preprečil krvave spopade in storil, da bi povsod vladal mir. Cerkev želi, da bi na zemlji vladal mir. Njen moralni nauk je zmožen rešiti vsa vprašanja, ki jih danes svet pozna. Snoči so krožili glasovi, da se je zdravstveno stanje svetega očeta poslabšalo. Iz poučenega vira smo izvedeli, da so vsi taki glasovi neutemeljeni, toda v istih krogih priznavajo, da papež zelo trpi zaradi bolezni na nogi. Skoraj vse noči prespi nemirno. Toda sv. oče z veliko energijo prestaja bolečine. Danes dopoldne je kakor običajno sprejel kardinala državnega tajnika msgr. Pacellija. Izumiranje francoskega naioda Pariz, 30. dec. Izid splošnega ljudskega štetja v Franciji in v Aliiru |e po uradnih podatkih naslednji: Leta 1936 je Francija imela 39,452.000 prebivalcev francoskih podanikov in 2,453.000 tujcev, skupaj torej 41,905.000 prebivalcev. Alžir je štel 7.254.000 prebivalcev, med njimi 937.250 Evropcev. Od leta 1931 do 1936 je torej število prebivalstva Francije padlo za 45.416 ljudi. Iz objavljenega uradnega popisa prebivalstva se vidi, da je leta 1936 imela Francija 17 mest z več ko 100.000 ljudi, 39 mest s 50.000 do 100.000 ljudi, 78 s 30.000 do 50.000 ljudi, 82 z 20.000 do 30.000 ljudi, 69 s 15.000 do 20.000 ljudi in 59 mest z 10.000 do 15.000 prebivalcev. Največ prebivalcev je štel Pariz in sicer 2,859.554, drugi za njim je Marseille z 914 000 ljudmi, nato Lyon z 251.000, Toulouse z 213.000 in Lille z 200.000 prebivalci. Sovjeti proti Romuniji Moskva, 30. dec o. Uradno glasilo sovjetske vlade Izvestija ostro presoja sedanjo zunanjo politiko romunske vlade z ozirom na potovanje zun. ministra Antonesca v Varšavo in Pariz. List pravi, da je Romunija krenila na docela protisovjetska pota, o čemer pričajo Antonescove izjave. Anto-nesco je v Varšavi zatrjeval, da Romunija docela 6oglaša 6 poljsko politiko in da ji bo sledila. Te njegove izjave so v nasprotju z besedami, ki jih je izrekal v Parizu, kamor je šel po posojilo. Krenil je s poti, po kateri je hodil njegov prednik Titulestcu, vprašanje pa je, če je ta pot za Romunijo dobra. Nainovejše iz Španije Madrid, 30. decembra. AA. (Havas). Sinočno uradno poročilo pravi, da so nacionalisti izvedli v srednjem odseku pri Taraseni napad na postojanke madridskih čet, da bi prekinili njihove prometne zveze z vasjo Esplaguerras. Napad pa je bil odbit. Nasprotnik je imel 40 mrtvih. Na madridskem bojišču jo sovražnik povečal strojno in topovsko obstreljevanje. V odseku Caravcera so madridske čete zavzele osem poslopij, v katerih se je bil sovražnik utaboril. Zavzele so tudi vas Vila Nueva dela Canada in zboljšale postojanke pri Rumanilosa. VVashington, 80. decembra. AA. (DNB). V tukajšnjih diplomatskih krogih 6e boje, da utegne dovoljenje za izvoz letal in letalskih delov v korist valencijske vlade ovirati sedanja prizadevanja evropskih vlad glede nevmešavanja v španske zadeve. Iz vladnih krogov pa poročajo, da se parlament sestane 5. januarja in da bo ta utegnil sprejeti zakon, ki bo prepovedal vsak izvoz orožja. Senator Borah o[>ozarja na zbiranje prostovoljcev za valencijsko vlado. Clan parlamenta Cormick je takisto opozoril na to nevarnost. Nasprotovanje proti zvišanim davkom je prepovedano z uredbo japonskega notranjega ministrstva in se ne smejo vršiti nobene demoivtsracije ali manife6licije te vrste. Vesti 30. decembra Svetovni rekord v plavanju je popravila Ho-landka Ria Mastenbroeg in sicer v hrbtnem plavanju za 9 sekund. Predsednika grške vlade Metaksasa je obiskal turški zunanji minister Ruždi Aras. Čistilno akcijo v Abesiniji je |»magal izvajati tudi ras Hailu, ki se je zdaj zmagovito vrnil v Addis Abebo, kjer so ga sprejeli s časitmi. Silovita gripa je nastopila zadnje dni v New Yorku in so vse bolnišnice jx>lne. Ljudje umirajo na debelo. Plinski vod je eksplodiral v italijanskem mestu Varese v jx>nedeljek in sicer na Glavnem trgu, kjer je bil semenj. Eksplozija je ubila štiri ljudi in jih veliko število ranila. Vesti o sporih v Evropi ki so krožile za božič, označa italijanski tisk za izmišljene in naperjene j>roti Italiji ter Nemčiji. Novo letalsko ojx>rišče je dobilo angleško vojno letalstvo in sicer v Dibanu, kamor se je preselilo s prejšnjih letališč 5000 častnikov in vojakov. Stroški za letališče so znašali 1.4 milijona funtov. Dovoljenje za izvoz letal v Španijo je dala vlada Zedinjenih držav, češ da gre v Španiji za čisto državljansko vojno, v kateri 6e prebivalci lahko pobijajo med seboj. Čankajšek je prevzel zopet posle vladnega predsednika in vrhovnega jx>veljnika kitajske vojske. Pri bojih z ujx>rniki je bil tudi precej ranjen in izgubil je veliko krvi. Spominske predstave v čast Pirandellu, pred kratkim umrlemu italijanskemu pisatelju, bod<} sredi januarja p>o vseh italijanskih gledališčih. Tako je odredila vlada. Za ureditev vojnih dolgov se zelo zavzemajo Francozi, ki bi radi, da bi Amerika začela pogajanja o tem kočljivem predmetu. Ogenj v newyorški elektrarni je izbruhnil pred dvema dnevoma in je bilo zaradi tega pol milijona ljudi brez luči. Poroka albanskega kralja je časnikarska raca, kakor javlja alban. uradna tiskovna agenciza. Evropski listi so namreč pisali, da 6e poroči z neko bogato madžarsko grofico. Ugrabitev sina milijonarja Matsona je velika senzacija za amerikansko časopisje. Roparji zahtevajo zdaj že 26.000 dolarjev odkupnine za otroka. Ogromen požar ie izbruhnil v mestu Hosiru, na zapadnem Japonskem in je uničil skoraj vse mesto. V zadnjih 35 letih je požar že desetkrat upepelil ta kraj. Sestanek nemških škofov v Fuldi se bo bavil s splošnim položajem katoličanov v Nemčiji ter z vprašanjem mladinske vzgoje jx> določilih konkordata. HO 000 francoskih delavcev je včeraj stavkalo eno uro v znamenje protesta proti nepopolnemu izvajanju zadnjih socialnih dogovorov, ki jih baje podjetniki zanemarjajo. Danes pa bodo za jiet minut stavkali kovinarji v pariški okolici in sicer 200.000 jx> številu. Francosko poaojilo Poljski je včeraj soglasno odobrila pariška poslanska zbornica, ker je to posojilo v zvezi tuai s francosko državno obrambo. Za [Msojilo so glasovali tudi opozicionalci. O razmerju med Kitajsko in Japonsko bodo razpravljali te dni v Nankingu na seji izvršilnega odbora kitajske ljudske sitranke Kuomintang. Poljski glavni komisar v Gdansku Pape se je včeraj fioslovi! iz Gdanska in mu je govoril v slovo celo njegov veliki nasprotnik, predsednik gdanskega senata, narodni socialist Grei6er. Gandi nasprotuje politiki nasilja in zahteva, da se Angleži prilagode zahtevam Indijcev. Tako je govoril na 50 indijskem narodnem zboru. Najmlajši framasonski general Darland je postal načelnik francoskega pomorskega generalnega štaba, ker menda simpaitizira s socialisti. Plače vojakom namerava zvišati Anglija, da bi tako privabila več prostovoljcev v svojo vojska Poleg tega bodo službeni rok v kolonijah skrajšali, doslužemm vojakom m častnikom pa dali mesta v uradih in državni industriji. Federacijo arabskih držav hočejo doseči štirje arabski bolj ali manj neodvisni vladarji. Ta federacija naj bi rajpolagala z veliko arabsko armado, ki bi pomagala arabskemu ljudstvu v boju proti Judom in proti Evropejcem. Torej spet nova težava za angleško vlado. Francija ne bo spet razvrednotila franka, kakor pišejo nekateri angleški listi, ker je že prvo razvrednotenje rodilo dovolj porazne posledice. 600 smrtnih žrtev je zahteval za božič avtomobilski promet v Zedinjenih državah in že dolgo ne pomnijo take krvave božične kronike. Vojni plen pri čiščenju Abesinije, katero so izvajale italijanske čete zadnje čase je bil naslednji: 59.000 pušk, 553 strojnic in 155 topov' raznih velikosti. Občinski odbor so pretepli zaradi novih doklad razburjeni meščani v francoskem letoviškem kraju Viljefranche — sur — Mer. Pri tem je bil lažje ranjen žtiftan in več mestnih očetov, ki s6 v demokratični Franciji skušali županiti po svoji volji. Mestna zastavljalnica v Ljubljani Njeno dosedanje poslovanje in promet Ljubljana, 30. decembra. Mestno zastavljalnico v Ljubljani je ustanovila tnestna občina ljubljanska 19. januarja 1909 kot humanitarni, pod določila obrtnega reda ne spadajoč zavod. Njen namen je, nudili siromašnim slojem pomoč tako. da jim daje posojila na vsakovrstne predmete in efekte. Prometni prebitki se izročajo ubožnemu zakladu. Tekom 26 letnega obstoja zastavljalnice, to je od leta 1909 do vštevši leta 1935 se je postužilo zastavljalnice 869.008 strank: za zastavljene predmete je bilo izplačanega 110,038.870 Din posojila. Do izbruha svetovne vojne leta 1914 je zastavljalnica imela le malo prometa; zastavilo Je dnevno komaj 20 do 30 strank. Po vojni za se je pro-* met znatno povečal. Začasno pride dnevno do 180 strank, v dnevih pred dražbo pa tudi do 400, ki prejmejo za zastavljene predmete od 9000 do 36 tisoč dinarjev posojila. Največ posojil je od 30 do 100 Din. Največje število klijentov ima zastavljalnica v Ljubljani. V zastavo sprejema vse mogoče predmete. Pokvarljive predmete lahko odklanja. <"> jih sprejme, ne jamči, da bodo ostali nepoškodovani. fo velja posebno za obleko, v katero se rad naseli mrčes. Zaradi tega navadno ne sprejema kožuhov, prav tako tudi ne pohištva, ker nima prostora zanj. Predmeti, ki se ob zapadlosti ne rešijo odnosno se no podaljša zanje zastavni rok, se prodajo na javni dražbi, ki se vrši 6. v mesecu za dragocenosti (zlatnino in srebrnino), 12. pa za efekte (perilo, obleko, razne stroje, kolesa itd.) vsakega meseca. Normalno pride na dražbo po 200 predmetov mesečno, od teh 80 zlatnine in srebrnine,- 100 do 120 kosov pa raznega perila, blaga, strojev in drugih predmetov. Prodajajo najbolj žensko in moško perilo, rjuhe, kolesa, Šivalne in pisalne stroje, kukala, gosli, fotografske aparate, čevlje itd. V ilustracijo naj navedemo statistične številke na javni dražbi prodanih predmetov, in sicer leta: 1922 441 strankam za 108.042.50 Din 1023 770 99 105.052.00 99 1024 1025 99 248.874.50 99 1925 1150 n 236.472.50 99 1020 980 99 214.059.50 99 1027 1050 9» 131.180,— 99 1028 1277 99 149.280.— 99 1020 2009 99 225.820.— 99 tf>30 1562 231.300,— 99 1931 1.488 99 209.280.— 99 1932 1854 99 270.160— 99 1933 1747 9» 234.490,— 99 1034 1500 99 181.630.— 99 1935 1321 99 261.459.50 99 1936 1551 99 269.274.- 99 Kakor je iz navedenega razvidno, se je šte- vilo predmetov, došlih na dražbo, zadnja leta zelo „!»us&rirano prilogo!" V božično Številko naSega lista smo priložili na ogled ilustrirane prilogo in poziv, naj nam naši naročniki do novega leta sporoče, ali hočejo za tfkromno doplačilo 2 Din mesečno to tedensko pri' lego prejemati. Doslej smo prejeli 2e veliko odgovorov naSih naročnikov, ki žele ilustracijo čim prej imeti. Večina naročnikov pa se doslej 4e ni oglasila. Opozarjamo ponovno, da bomo prilogo začeli izdajati le, ie se bo priglasilo d o v < 1 j naročnikov. Prilogo nameravamo izdajati vsako soboto in je najnižja naročnina določena le za one, ki so naročniki vsakodnevne izdaje našega lista. Prosimo, da prav vsi, ki bi radi imeli ilustrirano prilogo, čim prej sporočite na: »Propagandni oddelek Slovenca in Slov. doma«, da jo želite za doplačilo 2 Din mesečno prejemati. Nad 156 milijonov hektolitrov Ljubljana, 30. dec. Ne vina, marveč vode se je letos zlilo nad Ljubljano. Lelo 1936. je drugače bilo razmeroma suho. Tako nizke padavine že kmalu ne izkazujejo druga leta. V 183 dneh je letos bilo 1.568.4 mm padavin, kar znači, da se je nad Ljubljano v obsegu 40 km^ zlilo 156,840.000 lil vode. Pač ogromna množina I Nekateri meseci so bili v pogledu padavin prav ubogi.'tako marec, julij, november in december. Največ padavin zaznamuje letos januar, namreč 266.8 mm. Leto 1936 tudi ni bilo posebno vroče. Najvišja temperatura 32 C nad ničlo je bila 28. julija, nasprotno je bila lani najvišja 38 C nad ničlo, kar že ni bilo desetindesetletja. povišalo. Znatno se je^ tudi povišal doseženi izkupiček, kar pomeni večje zanimanje občinstva oziroma višje ponudbe za predmete ob dražbi. Kakor že omenjeno, promet še vedno narašča in je na primer zastavilo leta 1922 16.205 strank za posojilo 2.386.685 Din 1930 16.730 „ 3,191.850 „ 1931 17.816 „ 3.411.110 „ 1932 18.191 3,308.190 „ 1933 19.666 „ 3,454.860 „ 1934 19.86« „ 3,341.800 „ 1935 20.345 „ 3.369.590 „ 1936 21.403 „ 3.510.260 „ 1936 dec. 21.742 ,, 3,617.350 „ Denarnega prometa je pa bilo leta: 1922 ....................... 3,749.341.10 Din 1030 ....................... 7.281.924.20 „ 1931 7.501.998.15 „ 1032 ..................... 7.524.513.— „ 1933 ....................... 7.789.563.50 „ 1934 ..................... 7,653.296.— „ 1935 .................. 7.494.300.- „ 1935 30 ..................... 7,094.360.— „ 1936 ........................'8,074.580.— „ Zavod ima za ta promet najeto glavnico pri Mesini hran. ljubljanski v iznosu 803.112.13 Din proti 7.21% na 100 semestrov (za I. 1936 po 6%). Poleg tega dolguje na raznih plačilih in posojilih ljubljanski občini (mest. zakladu) 760.425.13 Din po 3 %%. Promet še vedno narašča in se je od lanskega leta zelo povečal, kajti zastavilo je 1537 strank (predmetov) več odnosno je bilo dano posojilo na zastavljene predmete višje za 174.400 Din od lanskega leta. Mestna zastavljalnica kot humanitarni zavod ne stremi za dobičkom, temveč skuša z dohodki kliti samo svoje potrebščine. Ker se zastavljalnice poslužujejo \>o večini revni sloji in to tedaj, kadar so v največji stiski, bi zastavljalnica morala takemu občinstvu pomagati na nnjcenejSi način. Iz tega razloga je sedanji upravni odbor mestne zastavljalnice soglasno sklenil znižati obrestno mero za \% in bo skušal z nadaljnjo redukcijo stroškov doseči še znižanje obrestne mere navzdol, kar pomeni olajšanje socialne bede in korak dalje v izvrševanju nalog, ki si jih je nadela sedanja občinska uprava. Velike zemljiške transakcije v Mariboru Maribor, 30. decembra. Tc dni sta se tzvrSili v Mariboru dve veliki zemljiški kupčiji, ki bosta na nadaljnji razvoj mesta prav izdatno vplivali. Banska uprava je kupila veleposestvo Racerdvor pri Mariboru, tovarnar g. Josip Hutter pa od ljubljanske pivovarne Union ogromno stavbišče STedi mesta. — Posestvo Racerdvor je bilo doslej last benediktincev iz Admonta v Avstriji, ki imajo pri nas ie obsežna posestva. Racerdvonsko posestvo meri 57 hektarjev ter se nahaja v neposredni bližini mesta. Del zemljišča leži na področju mestne občine, večina pa že v Krčevini. Posestvo obstoja iz 6 ha vinogradov, 13 ha gozda, 21 ha njiv, 14 ha travnikov in 3 ha sadonosnikov, poleg tega pa iz obsežnih stanovanjskih in gospodarskih objektov. Banska uprava je kupila to posestvo za svojo Vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru, ki je imela dosedaj premalo zemljišč, da bi se lahko primerno razvijala ter odgovarjala sodobnim potrebam. Poleg tega leži glavno šolsko posestvo — tako zvana Pristava — 6redi mesta med Smetanovo in Vrba-novo ulico ter je že okrog in okrog obdano od zazidanega sveta. Pristava meri 6 ha ter predstavlja idealno ctavbišče za kolonijo vil. Da se ne zavira še nadalje razvoj Maribora v zapadni smeri, je sklenila banska uprava, da se Pristava parcelira i-n razproda, v nadomestek pa je kupila za šolo racerdvonsko posestvo. Za Pristavo se je svoječasno zanimal Pokojninski zavod v Ljubljani, do kupčije pa ni prišlo. Za te parcele pa je tudi toliko zasebnih interesentov, da bodo gotovo v kratkem razprodane. Tudi del novokuplienega ra-cerdvorekega zemljišča bo banska uprava najbrž parcelirala in prodala in sicer oni kos, ki se nahaja zapadno od nove vilske kolonije na Jošto-vem posestvu ter leži južno od kamniškega drevoreda. Vse ostalo posestvo bo pa služilo potrebam Vinarske in sadjarske šole. Za Maribor pomenja la transakcija veliko korist, saj bo padla 6edaj glavna ovira, ki je zapirala mestu razvoj v zapadni smeri. Za banovino pa pomenja to Izredno dobro kupčijo, saj j« dala za 57 hektarjev najlepšega sveta jedva 3 milijone dinarjev. Druga velika zemljiška transakcija, ki je bila te dm sklenjena in bo vplivala na razvoj Maribora, je prodaja ogromnega stavbišča, ki leži med I Jutri premiera! Hrepenente Mariene Dletricti v svojem najlepšem filmu ljubavnih pustolovščin Partner OARY COOPER Krasni naravni posnetki, romantične vsebine Jutri v ELITNIM KINU MATICI mmmmmmmtmmmmammmmmmmmmm Kamnik Kamnik, 30. decembra. Pozabljivost tatov. Danes je prinesla in oddala Marija Klanjšek iz Tunjic na tukajšnjo orožniško postajo v ikatljici, v kateri jo bil naslov: Iv. Levičnik — trgovec zlatnine in srebrnine, Kranj—Jesenice, lepo zlato damsko zapestno uro ter molitveno knjižico z naslovom »Zdrava Marija«. Navedeno so pozabili tatovi v njenem podstrešju za dimnikom že oktobra, ko bo vlomili pri njej ter ji ob tej priliki odnesli več »jurjev«. Nalmanfie delavske plaže Belgrad, 30. decembra, m. Gospodarsko finančni odbor ministov, ki je včeraj začel rnzmotrivati uredbo o najmanjših delavskih mezdah bo danes dopoldne svoje delo nadaljeval. SJeje tega odbora se udeležuje tudi minister dr. Miha Krek. bil vnovič izvoljen vseuSiliški profesor dr. Aran-djelovič. V odboru pa je tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, od Slovencev pa vseučlli-škl profesor dr. Metod Dolenc in Stefan Sagadin, predsednik državnega sveta. Svetovno smučarsko prvenstvo Pariz, 30. decembra. AA. (DNB) Svoje sodelovanje pri svetovnem smučarskem prvenstvu, ki bo v Chamonixu, so doslej prijavile Jugoslavija, Avstrija, Finska, Velika Britanija, Italija, Norveška, Švica in Francija. Pričakujejo prijave Nemčije, Švedske, Češkoslovaške, Nizozemske, Poljske in Madžarske. Putnikov namizni koledar V založbi Tujsko-prometne zveze sPutnikc v Mariboru jo izšel krasen namizni koledar za leto 1937., ki je našel najbolj prijazen sprejem v vseh krogih. Koledar je izšel v obliki velikega srca, ki ga krasita planiki in katerega držita Slovenec tn Slovenka v narodnih nošah. Koledar krasi lepa slika našega Maribora ter vsebuje opozorila na naše najlepše tujskopronietne kraje ter druga Pulnikova navodila, važna za občinstvo pri potovanjih in izletih. Koledar bo preko vseh Putni-kovih poslovalnic, razširjen po vsej državi ter bo vršil brez dvoma zelo uspešno propagando za vso Slovenijo. Cena je 20 din ter ga prodajata Putnikova urada v Mariboru in Celju, kakor tudi večje knjigarne in trgovine papirja. Pri naročilih od zunaj naj se obenem nakaže protivrednost po poštni nakaznici. Ureditev medicinskega pouka Belgrad, 30. dec. m. Na podlagi § 41 zak. o vseučiliščih je prosvetni minister Dobrivoj Stoše-vič predpisal uredbo o medicinskih fakultetah v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. S to uredbo je izvršena organizacija medicinskega študija v duhu zakona o vseučiliščih ter splošne uredbe o vseučiliščih ter predstavlja za medicinski študij končno fazo zakonodajne reforme. Z novo uredbo se je izvršilo tudi zedinjenje medicinskega pouka na vseh treh fakultetah. Šem spadajo predvsem predpisi glede vpisovanja slušateljev, izpitnih skupin, izpitnega reda, diplomskih izpitov, državnih tečajev in ocenjevanja. Reforma medicinskega študija bo povoljno vplivala na nadaljni razvoj medicinske znanosti. Medictnci pri prestopu iz ene fakultete na drugo ne bodo imeli več onih težav, ki so obstojale do sedaj, ker učni načrt in določbe glede izpitov niso bile poenotene ter je imela vsaka fakulteta drugačne predpise, pred- vsem glede izpitnih skupin. Z novo uredbo se študij medicine ni povočal in bo še nadalje trajal 5 let (10 semestrov), v Ljubljani 4 semestre in to v soglasju s predpisi § 51 zak. o vseučiliščih. Učni načrt je izveden v smislu zadnjih zahtev medicinske znanosti in stvarnih potreb, da medi-cinci dobe zadostnega znanja za svoj bodoči poklic. Radi tega se je povečalo število učnih predmetov. Predmeti so tako razdeljeni po semestrih, da bodo akademiki lahko svoj študij v 5 letih dovršili. Po novi uredbi je predvidenih 5 izpitnih skupin. Izpiti se polagajo na koncu vsakega Izmed 5 let. Novi izpitnih predpisi bodo veljali za slušatelje, ki se bodo vpisali na medicinsko fakulteto v začetku šolskega leta 1937-38. Slušatelji, ki so se pred tem časom vpisali na to fakulteto, bodo polagali izpite po stari uredbi, nadalje do 1. januarja 1943. Konferenca predstavnikov Zveze mest v Zagrebu Vesti jz Belgrada Belgrud, 30. decembra, m. Za pr:,»stavne bo žične praznike pripravlja društvo »1’utnik« tudi letos boži ni izlet v Slovenijo. Posebni vlak bo vozil iz Belgrada 5. jan, okoli 21 zvečer, iz Slovenije se bo pa vračal 10. jan, Belgrad. 30. dec. m. Radi smrti neke tukajšnje vdove, v katero je bil zaljubljen, si je včeraj Anion Ljubeč prerezal žile na rokah. Nesrečni zaljubljenec je doma iz ljubljanske okolice. Nezavestnega so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Belgnul, 80. decembra, m. Sinoči je imelo tu redni občni zbor Združenje pravnikov kraljevine Jugoslavije. Namesto obolelega predsednika Aran-djeloviča. |e občni zbor vodil bivši notranji minister Žika Lazič. Za predsednika tega Združenja je Ljubljana, 30. decembra. V ponedeljek je bil v Zagrebu sestanek predstavnikov Zveze mest, ki sta se ga udeležila med drugimi tudi ljubljanski župan dr. Juro Adlešif In belgrajski predsednik občine Vlada Ilič, iz Ljubljane pa še zvezni funkcionar dr. Grasselli. Sejo je otvoril zagrebški podžupan Kaufmanu, nato pa jo Je vodil zastopnik Belgrada Ilič. Po sprejetem poročilu pretekle poslovne dobe od zadnjega sestanka na Cetinju so predstavniki mest sklenili, da uprava izdela nov pravilnik in prouči vsa tehnična In finančna vprašanja glede izdajanja posebnega glasila Zveze mest. Sprejete so bile tudi glavne smernice in načela urejevanja tega lista. Na konferenci je bilo govora tudi o izdelavi statuta o organizaciji mestne upravo, o poslovniku /a mestno zastopstvo in o statutu za mestne uslužbence. Predstavniki mest so si bili edini v tem, da je potrebno čim tesnejše sodelovanje med predstavniki mest kar se tiče izdelave gornjih statutov, predvsem med zastopniki Ljubljane, Zagreba in Belgrada. Potrebno pa je tudi ostalim mestom nuditi možnost, da se poslužijo izdelanih osnutkov. Deloma sta te osnutke izdelali že mestni občini v Ljubljani in Belgradu. Posebna pozornost pa je bila na tej konferenci posvečena proračunom mestnih občin in je bilo končno sklenjeno, da bo meseca januarja v Belgradu konferenca finančnih strokovnjakov mestnih občin z namenom, da bi se olajšalo delo pri izdelavi proračunov. Konferenci bo predsedoval belgrajski župan Vlado Ilič, s posebno prošnjo pa se bodo predstavniki mest obrnili tudi na finančno ministrstvo, da pošlje na to konferenco svoje zastopnike. Končno je poročal še ljubljanski župan_ dr. Juro Adlešič o poteku pogajanj, ki jih zadnji mesec v Pragi glede ustanovitve Zveze mest slovanskih držav. Njegova izvajanja so naletela na razumevanje in je bilo nato soglasno skleujeno, da Zveza mest kraljevine Jugoslavije ukrene vse potrebno, da se čimprej uresniči ideja ustanovitve omenjene zveze, pa tudi Zveze mest držav MZ. Pogodba med Jugoslavijo in Bolgarijo Atene, 80. decembra m. Turški zunanji minister Tevdik Ruždi Aras je imel včeraj sestanek 9 predsednikom grške vlade, Metaksasom. Ob tej priliki je 9prejel tudi jugoslovanskega in romunskega poslanika ter se z njima dalj časa razgovar-jal. Časnikarjem je po teh razgovorih izjavil, da je turška vlada predlagala jugoslovanski, romunski in grški vladi, da bi bil sostanek držav Balkanskega sporazuma dne 15 jan prihodnjega leta. Grška vlada je ta predlog turške vlade že spre- Maistrovo, Prešernovo, Razlagovo in Ciril-Meto-dovo ulico. To zemljišče je bilo svoj čas last Go-tzove pivovarne, ki je postavila na njem hleve, kleti in stanovanja za svoje uslužbence. Ko je Gotzova pivovarna prešla v last ljubljanske družbe Union, ki je pivovarnarski obrat v Mariboru opustila, so ležali objekti neizrabljeni. Za stavbi-šče, ki meri 10.000 kvadratnih metrov, se je zanimala tudi mestna občina, vendar ga zaradi pomanjkanja denarja ni kupila. Tudi Mariborski teden se je pečal z načrti, da bi na tem prostoru zgradil stalne razstavne lokale, kakor jih ima Ljubljanski velesejem, pa tudi temu je pomanjkanje sredstev preprečilo nakup. Sedaj ga je kupil veletovarnar g. Josip Hutter za svoje otroke. Dal je zanj 1,700.000 Din. Namerava ga postopoma za-ve''kirm stanovanjskimi objekti. To bo naj večji zaključen stanovanjski blok v Mariboru. Ko bo zazidan, bo središče mesta dobilo mnogo bolj strnjen in zaključen izraz. SSovenci v Zagrebu v Zagreb, '.a. decembra. decembru ip "aše*a Posvetnega dela v mesecu razveseljivih do^°Va ^ nekaj prav zanir"ivih in nlih X Mišu *ov’ kl ne 3rncnK> kar tako mimo ni 1« lTŽ t6 nam J'e letOS izkazal pOSCb- no naklonjen m se je kar dvakrat oglasil v Slotnsko-vem prosvetnem društvu: v soboto zvečer je obdaroval odrasle, v nedeljo po večernicah pa otroke. In reč. moramo da ima otroke rajši, vsa po darovih b. mogli tako soditi. Nekaj revnih otrok je dobilo potrebno zimsko perilo (nogavice, srajce) in še marsikaj drugega, kar je zbralo društvo pri svojih dobrotnikih. S tem je jx>kazalo društvo, da hoče po svojih najboljših močeh delati tudi karitativno med zagrebškimi Slovenci. Prav lep glasbeni dogodek smo doživeli v nedeljo 13. decembra, ko nam je cerkveni pevski zbor sv. Roka priredil koncert v cerkvi 6v. Petra. Program je bil skrbno sestavljen in posamezne j>esrni vestno naštudirane, zato pa je bil vtis cekitne prireditve prav ugoden in nadv6e pozitiven. Prvo polovico koncerta ie zavzemala Tomčeva »Slovenska maša«, ki 6e vedno bolj uveljavlja ne samo doma ampak tudi v tujini in o kateri piše včerajšnji »Jutarnji list« (dr. Ivo Esih), da je prava mojstrovina enega najmočnejših slovenskih skladateljev mlajšega rodu. Drugo polovico koncerta so sestavljale božične pesmi Vavkena Riharja, Kimovca, 1 remrla, Gržinčiča in Dugana, ki imajo zopet svojo lepoto in prisrčno toploto. V podrobnejšo analizo in oceno posameznih skladb se tukaj ne bomo spu-scali, ker ni prostor za to, pač pa hočemo poudariti. Je ki so ga v ta koncert vložili pevovodja gosp. Slapšak Fr., gospa dr Marija Klenienčeva iu vsi pevci in pevke, prinesel najlepši sad. Priznanje mnogih odličnih skladateljev naj jim bo zadoščenje m bodrilo za nadaljnje delo! Koncerta so se mea drugim udeležili msgr. kanonik Barle, ki je prevzel tudi pokroviteljstvo nad vso prireditvijo, fun&^pro-vmcial preč. g. p. Troha in mnogo hrvaškediihov-ščine. Dalje smo videli tudi skladatelja A. Lajovica iti Dugana Fr., ki sta se oba zelo priznalno izjavila o tem koncertu. Pogrešali pa smo nekaj onih Slovencev, ki zavzemajo zelo visoke služb? ‘JiV o katerih slovenski zavesti vedo časopisi mnogo povedati, kadar pridejo v Zagreb ali pa odhajajo iz njega ,v našo družbo (k sv. Roku ali k društvenim prireditvam) pa takih gospodov nikdar ni. Nasprotno pa nas je razveselil skladatelj prof. M. Tomc, ki se je iz St. Vida pripeljal na naš koncerl in nam z umetniško dovršenostjo zaigral tri skladbe, kar je še bolj jx»vzdignilo vso prireditev. S predavanji seveda tudi nadaljujemo. Na praznik Marijinega Brezm. Sp. je bil prosvetni večer namenjen pesniku Simonu Gregorčiču (30 letnica smrti!), včeraj (20. decembra) pa nekaterfni pravnim zadevam, o katerih mora biti vsakdo poučen (predaval gosj). sodnik Rant Alojz). Za prvo nedeljo po novem le'u (3. januarja) pripravljajo igralci veselo igro, ki bo nudila zopet mnogo zvonkega smeha. Ne zamudite! Smučarfi ali ie veste ... da popularni »Selanger« (Sved Sven Eric-son), dasi ima že skoraj štiri križe, še vedno vadi v smuških skokih. Sedaj je v Hoiemkollnu in je izjavil, da upa biti letos najboljši skakač na svetu. V Garmisch-Partenkirchenu je bil drugi. ... da je Olaf Holiaskaken, norveški specialist za akoke in teke, pred nedavnim prt neki nesreči izgubil tri prste leve ro“e 'n d* se nekaj Čausa v tej Športni panogi ne bo mogel udejstvovati. Mesto njega so Švedi postavili v reprezentanco mladega prvaka v alpski kombinaciji Kaara Busteruda. ... da se je 72 letni škof i* Madrasa učil pred nekaj leti smučanja in je pri tej visoki starosti pokazal izredno veliko veselja in zmožnosti za ta šport. ... da je Švicarska smuška zve*a poklonila šolskim otrokom več sto parov smuči z namenom, da se ta šport razširi tudi med najrevnejšimi sloji. Tudi pri na« so začeli s takimi darili, le ne v tako velikem številu. ... da je na Norveškem mesto Skien in da je ‘am bržkone pradomovina smuči Pri nas pa so pradomovina smučanja in smučk Bloke, po čemer tudi slove daleč po svetu. Trebuh si je razparal v samomorilnem namenu delavec v zagrebški železarni Mervar i Hodni kovie. Ferdo Gorič je bil navdušen športnik in je imel dosti prijateljev Ne vedo pa, kaj je nesreč-neža pognalo v suirt. Zaradi dekleta je Josip Blaškovič iz Cerovca pri Karlovcu z nožem zaklal svojega konkurenta v ljubezni. Gba sta bila namreč zaljubljena v isto dekle. Bili so skupaj z dekletom v cerkvi toda drug drugemu nista pustila, da bi spremljala dekleta na poti domov. Iz jsrepira se je rodil pretep, ki ga je Josip končal s tem, da je zarinil nož Pavlu v prša. jela. Odgovor Jugoslovanske In romunske vlade pričakujejo. Na vj>rašanje časnikarja, o važnejših političnih dogodkih na Balkanu, ki jih je treba pričakovati v bližnji bodočnosti, je minister Aras izjavil, da je jugoslovanska vlada že obvestila turško, grško in romunsko vlado o svojih pogajanjih, ki jih je imela z Bolgarijo zaradi sklenitve nenapadalne pogodbe med Jugoslavijo in Bolgarijo. Po mišljenju ministra Arasa je sklenitev take pogodbe tisto v skladu z balkanskim paktom. 'Murni koledar S Iveiter Murž 30. decembra 1743 se je rodil v Škofji Loki širitelj treznosti Silvester Mur6. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, bogoslovje na Dunaju, ordi-niran pa je bil 1. 1787. Potem je bil kaplan po raznih krajih Slovenije, nato pa župnik v Kolovratu in Dobrunjah. V rokopisu je zapustil: Pogovor od pijače in ventočejna tega vina med enim g. Fajmoštrom inu med Sterjim Farmanin. V tem delu je s prepričevalno zgovornostjo in z mnogimi citati iz svetega pisma dokazoval pogubnost pijančevanja in je celo poboljšal tri najhujše pijance svoje fare in Se samega gostilničarja. Jezik v delu je okoren in poln nepravilnosti, kar že sam naslov dela razodeva. Murč je sicer bil slaboten, vendar pa izredno dober govornik, ki je poleg tega še s svojim asketskim življenjem potrjeval to, kar je pisal in govoril. Ljabijsia sla« Koledar Danes, sreda, 30. dec., David kralj. Jutti, Silvester. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cofi ia 10 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. Drama: »Konjeniška patrola«. Red sireda. Opera: »Pri treh mladenkah«. Kino Union: »Na veselem Dunaju«. Kino Sloga: »Kdo nori«? Kino Matica: »Pod srečno /vezdo« Županska zveza - obnovljena rma J i7fil Danes premiera! Zabavna opereta Na veselem Dunaju Magaa Scfcneider, Wolt A'bach Retty, Leo Ble-zaK, Adoie Sandroct Premiera! Sl)a]na komedija Kdo nori? Hans Moser v svoji najDolj&i vlogi BKm Danes pole poslednjič ■lavni tenorist Kiepura Pod srečno zvezdo Friedl Czepa, TUeo Llngen, Lull Hobenberg, Fritz lmbof /orlu {P*j&dbhQLAX:.o&■ 16., 19.w*n 21™ Prosvetno društvo Trnovo priredi svoj vsakoletni ^Silvestrov večer« v četrtek, dne 31. dec. od $ ^re^dalje v društvenih prostorih, Karunova ulica 14. 'Na sporedu bodo zanimive zabavne točke; za jedila in dobro pijačo bo tudi preskrbljeno. Veliki božični šahovski hrzoturnir za prvenstvo Ljubljane. Drevi s« bo vršil v lovski sobi hotela >Metropok v Ljubljani veliki božični hrzoturnir za prvenstvo Ljubljane. Začetek točno oh pol osmih. — Medklubski šahovski odbor. Dva naša najboljša mešana zbora sodelujeta na spominskem večeru Emila Adamiča. Prvi je njegov lastni zbor, to je Učiteljski pevski zbor, katerega predsednik je bil in ki je nosil tudi njegovo ime. Učiteljski zbor ima na sporedu Adamičeve 3 duhovne pesmi, Vragovo nevesto’1 in Ptički lepo pojo. Nastopi pa tudi pevski zbor Glasbene Matice, ki zapoje Adamičevo večno lepo V snegu, potem njegovega Mladega junaka, ki je znan skoraj po vsej Evropi in eno izmed zadnjih njegovih del, veličastno balado Smrt carja Samuela. Poleg lega nastopijo Trboveljski Slavčki, ravnatelj Julij Betetto. Slovenski vokalni kvintet in kot govornik prof. Marijan Lipovšek. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Radiofonska oddajna postaja bo na Silvestrovo priredila v veliki dvorani kina Union velik pester večer, na katerem bodo sodelovali pevci: gdč. Poldka Zupanova, ga. Milena Štrukelj-Verbi-čeva, Jean Franci, Tone Petrovčič, Mirko PremelS, dalje Akademski pevski kvintet, Jožek in Ježek, umetnik v žvižganju g. Jože ftorn, kvartet »Hinta-dra«, brata Golob s harmonikami in Radijski orkester. Conferantier: g. Viktor Pirnat. Pričetek večera bo oh 0. konec oh 0.30. Od 9—10.30 bo film Na veselem Dunaju«. Vsi. ki bodo šli gledat film, bodo lahko silvestrovali do 0.30. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20 UH Sreda, 30. decembra: »Konjeniška patrola«. Red Sreda. Četrtek, 31. dccembra ob 21: »Korajža velja«! Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20 uri Sreda, 30. decembra: »Pri teh mladenkah.« Izven. Četrtek, 31. decembra ob 21: »Pod to goro zeleno...« Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Mariborsko gledališče Sreda, 30. decembra: zaprto. Četrtek, 31. decembra ob 21. uri: >Ples v Sa-voyu . Petek, 1. januarja ob 15. uri: >VisoJ{ost pleše*’. — Ob 20. uri: »Baron Trenk«. Znižane cene. Gostuje Matilda Kraljeva. Silvestrska predstava in tri novoletna darila v gledališču. Z začetkom ob 21 (9) zvečer uprizore letos na Silvestrovo Abrahamov »Šlager« »P I o s v Savoyu«. V tej opereti nastopi prvič v partiji Madeleine Jelka I g 1 i Č e v a. Letos se bodo ob 24. uri izžrebala kar tri novoletna darila (prašiček, zajec In gos). Vsakdo, ki kupi za silvestrsko predstavo vstopnico za sedež, dobi srečko, ki ga upraviči do žrebanja. »Visokost pleše« — novoletna popoldanska predstava. Na Novo leto popoldne ponove o božiču zelo uspelo in nad vse zabavno opereto »Vi bo« kost pleše«. Opozarjamo zlasti obiskovalce gledališča iz mariborske okolice na to veselo in melodično delo. Ljubljana, 29. decembra. Včeraj je bil ustanovni občni zbor »ZupansKe zveze«. Kakor znano, je bila »Županska zveza« ustanovljena že pred 30 leti, a so jo bivši režimi popolnoma uničili. Včerajšnji občni zbor, ki se je vršil v dvorani Rokodelskega doma, je bil torej le nekako oživljenje stare županske organizacije. Občni zbor je vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Nande Novak, župan iz Nevelj. Pozdravil je med župani, obenem z obč odborniki ki jih je bilo okrog 200, bana dr. Marka Natlačena, ki je s svojo udeležbo dal občnemu zboru posebnega povdarka. Navzoči so bana burno aklami-rali. Ravno tako je bil navdušeno pozdravljen bivši minister g. dr. Fran Kulovec. Nadaljni pozdrav je veljal banovinskemu inšpektorju g. dr. Logarju, zastopnikom tiska, kakor vseni udeležencem. Nato je pozdravil zborovalce ban g .dr. Marko Natlačen. Opozoril je na pomen občine in na odgovornost onih. ki jo upravljajo. Izjavil je, da bo banska uprava novo ustanovljeno zvezo v vsakem oziru podpirala. Nato je prišlo do razprave o pravilih, ki so bila po kratki debati sprejeta. Glede sedeža zveze je predlagal min. g. Vesenjak, naj bi bilo to središče v Celju kot zemljepisnem središču Slovenije, dočim je predlagal g. prot. Sever, naj bo sedež v Ljubljani kot potitično-upravnem središču banovine. Ta predlog je bil tudi sprejet. Sledilo so volitve pri katerih je bil izvoljen za načelnika Nande Novak, župan v Nevljah, za podnačelnika Alojz Mihelčič, župan iz Celja, za drugega podnačelnika pa litijski župan g. Hinko Lebinger. Za odbornike, ki jih 14 J>a So bili izvoljeni: dr Adlešič, Strnad, Brul«, Perme, Umnik, Modic, Klemenc (za Kranjsko) ter dr. Juvan Ku-govnik, Vesenjak, Titan, Špindler, Steblovnik in Od tu in tam Kržišnik (za Štajersko). Novoizvoljena uprava )e takoj odposlala udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. ter knezu namestniku Pavlu in po- zdravni brzojavki mimie*rske:mu predsedniku dr. Stojadinoviču in notranjemu ministru dr. Korošcu. Sledile so slučajnosti, pri katerih so bile iznesene nekatere najvažnejše rane naše javne uprave, ki se nanašajo predvsem na občine. Županska zveza bo imela vsekakor dovolj opravka, če bo skušala odpraviti vsaj nekatere nedostake, ki so se pojavili baš v času, ko je bila Županska zveza pod prejšnjimi režimi v razsulu. Jugoslovanska glssba v Pragi Začetek sezone 1936/37 Večer jugoslovansko-češkoslovaške pesmi, pod protektoratom dr. Vasilija Protia, irred. poslanika kralj. Jugoslavije, se je vršil dne 19. novembra v Sladkoveki dvorani (Obecni dum). Na sporedu so bili samospevi s klavirsko spremljavo. Zastopani so bili češki skladatelji: A. DvoFak (Když mne stara matka — Jaro — Zalo dievča, žalo travni, J. B- Foerster (Pfed nebes branoul, J. Krička (Ukolebavka) in V. Nov&k (Anička, duši-čka — Na zelenej lučke — Husari jedil). Dalje srbska skladatelja Miloje Milojevič (Je-senja elegija) in Petar Konjovič (Tamna noč), Hrvata Jakov Gotovac (Marjane, Marjane — Tuge moje — Naišo Erbez) in Anttin Dobronič Priredbe ljudski pesmi iz Istre, Medjimurja, Bačke in Makedonije) ter Slovenec Josip Pavčič (Uspavanka). Pela je operna in koncertna pevka Lida Mi-chelova. Pri klavirju jo je spremljal dr. V&clav Holzknecht. Razumljivo je, da je češka pevka boljše zadela ton domačih pesmi. Izmed jugoslovanskih so |ji prizadjale nekoliko težav priredbe ljudskih. Tem pesmim namreč da šele svojstvena interpre- Zborovarre kat. uciteSjev Ljubljana, 30. decembra. Slomškova družba, ki združuje okrog sebe veliko število slovenskega učiteljstva, si je že od nekdaj izbirala čas med božičnimi počitnicami za svoja zborovanja, na katerih poživi svojo povezanost in svoje delovanje. Letošnje zborovanje je bilo izvedeno v večjem obsegu. V nedeljo zvečer, na jiredvečer začetka zborovanja, je bil družabni in prijateljski sestanek in sicer v verandni dvorani hotela Union. Dvorano so učitelji in učiteljice napolnili do zadnjega kotička. Burno pozdravljen se je med učiteljstvom pojavil tudi minister dr. Korošec, dalje minister dr. Miha Krek z gospo, dalje ban dr. Natlačen z gospo, predsednik apelacije g. dr. Golia z gospo, in drugi odličniki. Vse je imenoma pozdravil predsednik družbe g. Štrukelj. Viharno pozdravljen je sjiregovoril nato n,ekaj besed minister dr. Korošec, ki pa se je moraj od zborovalcev kmalu posloviti, ker je še istega večera odpotoval v Belgrad. Ravno tako prisrčno jiozdravljen je nagovoril s kratkim nagovorom tudi ban g. dr. Marko Natlačen. Sledilo je nekaj pevskih točk, ki so povzročile v dvorani slavnostno razpoloženje, ki ga je dvigala tudi vojaška godba. V ponedeljek ob devetih so imeli zborovalci skupno sv. mašo v frančiškanski cerkvi; med mašo je učiteljski zbor ubrano prepeval stare in modernejše božične pesmi. Po maši je sledilo zborovanje V frančiškanski dvorani. Ko je predsednik g. Štrukelj imenoma pozdravil vse zastopnike in delegate In ko so nekateri odličniki izrekli svoje želje k čimboljšemu uspehu zborovanja, je začel g. insp. Dolenc s predavanjem »V čem se lahko učimo od Kreka«:. Za svoja temeljita in vseskozi zanimiva izvajanja je žel predavatelj vse priznanje zborovalcev. Kavno tako je bil pozdravljen govor učiteljice Kriste Hafner, ki je govorila o »Vzgoji vzgojiteljev«. O referatu se je razvila obširna razprava. Zborovanje se je nadaljevalo ob treh popoldne. V posebno cast je bilo učiteljstvu, da se je tokrat udeležil zborovanja tudi škof ljubljanski g. dr. Gregorij Rožman. Kot predavatelja sta nastopila univ. prof. g. dr. Lukman (»Pota in cilji naše prosvete«) ter strokovni učitelj g. V. Jagodič (»Bodočnost slovenskega naroda je povezana z njegovo moralno krepkostjo, z njegovo zemljo in ljubeznijo do pravice«). Predavanja so se ob nezmanjšani udeležbi in zanimanju nadaljevala tudi včeraj, ko je bilo zborovanje obenem tudi zaključeno. Maribor Mariborska silvestrovanja. Letos se obeta v Mariboru cela vrsta zabavnih silvestrovih prireditev. Slovensko pevsko društvo Maribor': vabi svoje prijatelje v dvorano na Aleksandrovi cesti 6., kjer bo zopet zabavno in veselo, kakor prejšnja leta. »Mariborova« silvestrovanja imajo ze svojo tradicijo in privabijo vsako leto obilo občinstva. Tudi mariborski gasilci prirejajo letos silvestrovo proslavo ter obnavljajo s tem staro svojo navado. Gasilsko silvestrovanje se vrši v unionski dvorani. Gledališče uprizori za Silvestra opereto »-Ples v Savoyu« ter nastopi v glavni vlogi prvič nov« primadona gdč. Jelka Igllčeva. Obiskovalci gledališča bodo soudeleženi pri šaljivi loteriji, ki ima tri dobitke: prašička zajca in goa — vse same žive živali. Poleg tega se obeta letos živahno silvestrovanje na pohorskih vrhovih, osobito pri Mariborski koči in na Pohorskem domu, kamor bodo vozili mestni avtobusi Odhod avtobusov je na Silvestrovo popoldne ob 14 in zvečer ob 19, na Novega leta dan pa zjutraj ob 7 Povratek s Pohorja zvečer ob 18. Mestni avtobusi bodo vozili v Četrtek. 31. t. m. na progah v Selnico, Sv. Martin in Ruše, kakor ob sobotah. Mariborske pekarne na Novega leta dan ne bodo poslovale, zaradi česar opozarja Združenje pekov občinstvo, da se oskrbi s kruhom že na Silvestrovo. tacija značaj ljudstva, iz katerega izhajai-o Zagrebški kvartet je nastopil na 15, rednem koncertu Češke družbe za komorno glasbo dne 30. novembra v Smetanovi dvorani (Obecni dum). Na sporedu so bili Hrvat Krsto Odak — Godalni kvartet št. 3, op. 30 (Impromptu — Nocturne — Rondo), Čeh A. DvoFak — Godalni kvartet G-dur, op. 106 in Nemec R. Schumann — Kvintet za klavir, dve violini, violo in violoncello, op. 44. V zadnji točki je nastopila poleg kvarteta (L. Miranov, M. Graf, D. Arany, U. Fabri) tudi pianistka Aurelija Kdanovd - Bubnovd. Kljub polni dvorani se kvartet, ki igra zelo subtilno, ni mogel zaradi velikega izvajalnega prostora povsem uveljaviti, Josip Rijavec, naš najboljši tenor, je meseca novembra dvakrat nastopil kot solist na velikem vokalno-instrumentalnem koncertu v Smetanovi dvorani in Lucerni. Obakrat je bila izvajana kantata »Requiem« J. Verdija. Mitorad Jovanovič basist beolra^ske opere, ie pel dne 4. XII. v Narodnem divadlu vlogo indijskega kneza v operi »Lakme« (Delibes). Hrovatin R. Celjske novice Celje, 30. decembra. Preprečen požar. V ponedeljek okrog 8 zvečer so opazili na stropu v točilnici hotela sEvro-pa« majhno rjavo liso Ker se je zdelo domačim čudno, od kje naenkrat rjava lisa, je sluga pristavil lestev in ugotovil, da je strop na omenjenem mestu vroč. Isto so ugotovili na nasprotni strani stropa, v sobi, kjer so bila tla tudi vroča. Upravičeno so slutili, da preti nevarnost ognja in so takoj poklicali gasilce, ki so bili takoj na mestu. Gasilci so odkrušili strop, iz njega se je vsula goreča masa*. Po tem se je moglo takoj ugotoviti, da je strop v notranjosti gorel. Gasilci so kmalu opravili svoje delo in preprečili večjb nevarnost in škodo. Strop se je najbrže vnel iz dimnika. Še k požaru na Kralja Petra cesti. V ponedeljek smo poročali, da je v nedeljo zjutraj gorelo v skladišču trgovine Božič na Kralja Petra cesti. Po informacijah, ki smo jih dobili na verodostojnem mestu, smo zapisali, da vzrok požara še ni pojasnjen Sedaj smo naprošeni, da svojo vest v toliko izpopolnimo, da je prišel ogenj iz dimnika, kjer so se vnele saje. Baje dimnik že dalje časa ni bil omeden. Zagonetna smrt starčka. Na vest o zagonetni smrti starčka, ki smo jo objavili v ponedeljek, sporočamo, da je 71/ letnega občinskega reveža Jurija Končana na Ložnici, o katerem smo poročali, zadela kap in torej mož ni bil zastrupljen. Žrtve nesreč. Ko se je 18 letna delavka Jazbec Frančiška z Ostrožnega št. 27, peljala s kolesom doniov, je padla in si zlomila desno nogo. — Rožiča Mihaela, 20 letnega posestniškega sina s St. Jungerte pri Veliki Pirešici, je 27. t. m. na Kralja Petra cesti udaril neki moški s sabljo in mu presekal kite. — Kokošinek Ivan, 16 letni mehanični vajenec iz Gaberja, je v nedeljo doma padel in si zlomil levo ključnico. Vsi trije ponesrečenci so bili prepeljani v celjsko bolnišnico, kjer se sedaj zdravijo. Ponovitev Druhosnjakove božične igre. V začetku tega leta snio videli na celjskem odru lepo D rabosn jakovo božično igro, ki je napravila na vse gledalce zaradi svoje preprostosti In domačnosti najgloblji vtis. Sedaj lahko z veselje n poročamo,- da bodo isti igralci In Igralke to lepo slovensko ljudsko igro ponovili v nedeljo, dne 8. Jan. 1937 v dvorani v Narodnem domu. Začetek bo ob 4 popoldne. Jubilej Društva bančnih zavodov Ljubljana, 30. decembra. Ob priliki 15 letnice svojega obstoja je imelo včeraj dopoldne v dvorani Zbornice za TOI evoijo svečano sejo Društvo bančnih zavodov v Ljubljani. Seji, ki jo je vodil predsednik društva g. dT. Ivan Slokar, so prisostvovali med drugimi tudi g. ban dr. Marko Natlačen, ki je zastopal trgovinskega ministra, finančni direktor g- Avgust Sedlar, ki je zastopal finančnega ministra, dalje viceguverner Narodne banke dr. Ivo Belin in drugi. Zvezo zagrebških denarnih in zavarovalnih zavodov je zastopal predsednik dr. Brano Pliverič, belgrajske zvezo bank pa iatotako predsednik g- Vlada Markovič. Ko so bili izmenjani pozdravi predsednika dt Slokarja in prisotnih de^gatov, je predsednik dr. Slokar iznesel glavne podatke iz zgodcvlne druStva ter je pri tem posebno podčrtal likvidnost naših denarnih zavojov, ki so izplačali poleg obresti tudi nad polovico vlog, ki znašajo okrog 1.600,000.000 Din. Nato ie čes'!tai društvu k pomembnemu jubileju bm dr. Marko Natlačen, ki je obenem »poročil, da *o bili na predlog trgovinskega ministra dr. Vrbiniča odlikovani predsednik in člani uprave JruiNa. Med ostalimi, ki so lZiekli svoje pozdrava, je govoril tudi viceguverner Narodne banke, ki ;e poudaril, da bo sedaj — ko so naše valutne razmere stabilizirane — t>idi Narodna banka nog a pristopiti k teme-li;t obnovi našega denarsU-a. Popoldne so se delati ponovno sestali tej-se raztovarjali o vseh vpfgiianjlh, ki so za banke velike važnosti. Posebno živahna je bila debata o vprašanjih, ki so nastala v rve^i z uredbo o likvidacij kmečkih dolgov. Anketa o vremenskih poročilih je bila sinoči v prostorih zimskošportne zveze v Ljubljani. — Navzoči so bili vsi prizadeti čir.itelj', naše turistične organizacije, zastopniki časopisja in drugi. — Anketa je dokazala, da je po eni strani vremenska poročevalvska služba važna, a zaenkrat še jhv-manjkljiva, po drugi strani pa je prav tako težko priti do verodostojnih vremenskih fKiročil. Na anketi je prišlo do več sklepov, ki utegnejo vendar le pripomoči k izboljšanju vremenske poročevalske službe. Driigoljuh Jovanovič se je mudil v času od sobote do ponedeljka v Sloveniji. Najprej je obiskal na Golniku Adama Pribičeviča, političnega naslednika Svetozarja Pribičeviča. Kakor znano, se Adam Pribičevič zdrdvi na Golniku. Vrnil se je v Kranj, dočim je v nedeljo bil v Ljubljani. Tu se je sestal z nekaterimi svojimi znanci, med drugimi tudi s predstavniki tako zvanega mačkovskega gibanja. Upravno sodišče v Dubrovniku je obravnavalo kopico pritožb proti nedavnim občinskim volitvam v okolišu, ki spada pod to sodišče. V Dalmaciji je razveljavilo sodišče le ene volitve, zavrnilo pa je vse pritožbe, ki so prišle iz Bosne in Hercegovine. Pač pa je razveljavilo 16 volitev v Črni gori, San-džaku in Metohiji, dočim je 50 pritožb iz teh krajev bilo zavrnjenih. V zadnjem času se je razvila velika propaganda, da bi se začel za motorni pogon pri nas uporabljati lesni plin. S tem bi bila naša trgovinska bilanca mnogo olajšana, ker znaša pri nas letni uvoz nafte in bencina okrog 50 milijonov din. Prav tako je to vprašanje važno s stališča naše obrambe, da se namreč sredstvo za pogon motorjev proizvaja doma. Zaradi tega je bila včeraj v Helgradu v ministrstvu za gozdove in rudnike konferenca strokovnjakov, ki so se je udeležili zastopniki v poštev prihajajočih ministrstev, univ. profesorji in tovarnarji. Ugotovili so da obstoje pri nas že nekatere tovarne, ki izdelujejo generatorje za pretvarjanje lesa in premoga v tak plin. če bi se dejansko posrečilo uvesti novo pogonsko sredstvo, bi se pogon motorjev precej pocenil, dalje pa bi se izkoriščali tudi naši gozdovi. Na svoji zadnji seji pred božičem j** vlada r načelu odobrila osnutek zakona o minimalnih mazdah. kakor ga je bil predložil minister za socialno politiko in narodno zdravje Včeraj je o tem razpravljal tudi poseben odbor ministrov. Po prvotnem načrtu bi najmanjše mezde določeval ban, vendar na osnovi tiste minimalne mezde, ki jo določi minister socialne politike. Ta načrt predvideva osnovno mezdo 2.50 din, izj->od katere se delavstvo ne bo smelo plačevati. Ban ho odločeval o mezdah po posvetu z zastopniki delavskih in delodajalskih organizacij ter bodo tako dolooene mezde veljale največ šest mesecev. Za pomožno osebje v državnih in samoupravnih podjetjih se bodo minimalne mezde določevale na dosedanji način, sicer pa vsak minister v svojem resoru. 610.207 delavenv je bilo zaposlenih t vseh podjetjih v Jugoslaviji po statistiki, ki jo je izdal osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Moških delavcev je bilo 413.335, a ženskih 166.872. Ker je bilo po tej statistiki zaposlenih 46.000 delavcev več kakor lani kaže, da se je gospodarska delavnost dvignila. Pri tem pa je značilno, da jo dobilo veliko več dela moško delavstvo kakor p$. žensko. Največji narastek zaposlenosti beleži nit* ravska banovina, kjer se je dvignila od lanskega' leta za skoraj 17 odstotkov. Za njo pridejo primorska banovina, vardarska in zetska banovina. Nato sledi dunavska banovina. Prav malo se je zaposlenost povečala v savski in dravski banovini. Najmanj pa v vrbaski banovini. Od poedinih industrijskih panog kaže največ poživljenja industrija tobaka, za njo pa gradbena. Konferenea za nove vozne rede paroplovnih družb »Jadranske plovidbe«, >Dubrovačko< in pa >Zetske«, ki ie bila v Splitu, se je razbila, ker obe konkurenčni družbi »Dubrovačka« in »Jadran-ska< nočela odstopiti od svojih prog, ki druga drugi konkurirajo. Zato »o se predstavniki turističnih in prometnih organizacij obrnili na prometno ministrstvo, naj pomaga narediti red <>. bi ne prišlo do sporazuma, bo za tujski promet nastopila velika Skoda. Okrožni urad za zavarovanje delaveev t (Splitu je zaključil bilanco za prvih devet mesecev letošnjega leta i izgubo 1,052.000 din, V istem času lani je znašala izguba le 287 tisoč dinarjev. Zanimivo je tudi to, da je bilo lansko leto v tretjem tromesečju zavarovanih le 18.000 delavcev, letos pa 22.000. Novi generalni direktor osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu Radovan Matjašič ie ob svojem nastopu dal novinarjem izjavo, v Kateri je povdaril da po njegovem mnenju ni nobene ovire več, da bi st izvedlo zavarovanje za primer starosti, onemoglosti in smrti. Prav tako se je novi generalni ravnatelj izrekel proti znižanju plač uradništvu okrožnih UTadov, češ da je uradni&tvo plačano primerno za svoje delo in bi vsako znižanje plač pomenilo tudi upadanje volje za delo. Glede zdravniške službe, ki je pri delavskem zavarovanju najbolj občutljiva točka in tarča za nektevilne pritožbe, je Matjašič dejal, da je res potrebna reorganizacija. Postavil si je cilj, da bo skušal zdravniško 6lužJx> organizirati tako, da si bo vsak zavarovanec sam poljubno izbiral zdravnika. Vendar pa to zaenkrat še ni mogoče, kajti podpore, ki jih daje urad, so tako naia«tle preko preračunane vsote, da bi nastali preveliki primanjkljaji v proračunih. Prav tako je dejal, aa se bo boril za podaljšanje dobe zdravljenja vsaj na eno leto, kjer se za to dejansko pokaže jx)treba. Tudi bo podpiral gibanje zasebnih nameščencev, da se pokojninsko zavarovanje, ki velja za sedaj v Sloveniji in Dalmaciji, razširi bidi po vsej Jugoslaviji. Kratko svobodo je ulival »tari policijski znanec in priznani vlomilec Radoševič, ki je 16. t. m., ko bi moral biti oddan sodišču, pobegnil iz policijskih zaporov. Včeraj zjutraj so ga aretirali orožniki v družbi nekega nroikega, ki trdi, da se piše Bučar. Pri obeh »o našli celo zbirko vitrihov in tudi neMož, čigar last je tale palica, prihaja iz Edin-burgha in je star 42 let. Po poklicu je mizar, oženjen, ima dvoje otrok, v svojem prostem času pa se bavi z gojenjem kanarčkov.« S takimi in podobnimi označbami predstavi pisatelj Conan Doyle čitateljem svojega junaka, Sherlocka Holmesa. Postavi ga pred oči čitateljev takega, da nihče ne more v njeni opaziti kaj posebnega. Toda bistroumni detektiv objame z bežnim pogledom pozo-rišče zločina in vse, kar je z zločinom v zvezi, se zatopi za nekaj minut v premišljevanje, pa že raz-vozlja uganko, izvoha takoj notranjo povezanost dejanja in vse možnosti, ki nastajajo. Vse to je šlo naglo, medtem, ko so si ljudje v Scotland Yardu, ki je najboJj izvežban in najboljše opremljen detektivski zavod sveta, brezplodno ubijali svoje glave in spregledali vse možnosti, da bi prišli pravemu zločincu na sled in ga prijeli. Kdo pa je bil prav za prav in v resnici ta Sherlock Holmes? Tako se vprašuje vsak bralec njegovih romanov, ki občuduje njegovo spretnost, bistroumnost in uspehe. Misli si, da je moral pisatelj prav gotovo imeti nek resničen vzor za svojega junaka, da je po njein krojil svojo povest in vpletal tudi svojo fantazijo. Resnični vzor pisateljevega junaka In dejansko jo živel človek, ki je bil pisatelju vzornik. Ko je Conan Doyle bil še dijak in obiskoval medicinsko fakulteto na univerzi v Cambridgeu, so nekega jutra našli v internatu prav blizu univerze nekega dijaka v postelji ustreljenega. Holca umrlega se je še krčevito oprijemala moril-nega orožja, v sobi ni bilo ničesar, kar bi na prvi pogled kazalo, da je bil izvršen umor. Okna sobe so bila od znotraj krepko zaprta. Na mizi pa jo ležal listič, na katerem so bile napisane sledeče besede, nedvomno z roko pokojnega dijaka: Ne dolžite nikogar, sam sem si končal življenje. Oblasti so se s tem zadovoljile, prepričane so bile, da je dijak izvršil samomor in so njegovo truplo že hoteli pokopati. Toda nekdo od dijakov je bil vseeno toliko radoveden, da je pogledal v revolver in opazil, da se je krogla še nahajala v cevi. Takoj je bilo jasno, da se dijak z revolverjem, ki so ga našli v njegovih rokah, ni mogel pokončati, čeprav niso v bližini našli nobenega drugega strelnega orožja. Razvozlfana uganka Preiskovalne oblasti so stale pred veliko uganko, vendar ni bilo nikjer znaka, ki bi jih spravil iz zagate ter na pravo sled. Šele neki ostroumni prijatelj Conan Doyleja je uganko raz-vozljal. Ustreljeni dijak je bil zaljubljen v hčerko nekega profesorja. Ta ga je večkrat obiskovala na stanovanju. Prav na večer kritičnega dne je bila pri njem. Njun pogovor je bil sprva pritajen, pozneje pa sta oba postajala čini bolj glasnejša, dokler ni počil revolverski strel. Dijak, ki je bil nesmrtno zaljubljen v svojega dekleta, ni maral, čeprav je bil težko' rarijen, svojega dekleta pahniti v nesrečo in zapor, ter je markiral samomor. Okna in vrata je zaprl tako, kakor da ni bilo nikogar pri njem. Potem je napisal poslovilne bese- Vse se obrača na mo*stra Tudi kot zgodovinar se je Conan I)oyle izkazal, vendar se mu na tem polju ni posrečilo odnesti toliko lavorik, kakor na polju kriminalnega in detektivskega romana. Leta 1902 je bil povzdignjen celo v viteški stan. Mnogo bolj kakor na to odlikovanje pa je bil Conan ponosen na svojega junaka in njegovega sodelavca dr. VVatsona, ki sta bila popularna in poznana že takrat vsemu svetu. Ko si.je zgradil v Londonu svojo vilo, je dal >na-staniti« v njo tudi oba svoja junaka. Doživel je, da so dnevno prihajala tisočera pisma, v katerih so ljudje iz vseh kontinentov prosili mojstra detektivov za pomoč in nasvet. Vsa pisma so bila naslovljena na Sherlocka Holmesa, svet je bil namreč prepričan, da je la junak resnična prikazen in njegovo ime resnično. Conan l)oy!e pa se je le oprijel zvijače, da so mu častilci in prosilci za svete dobavljali nove snovi za nove romane, ne da bi vedeli, da se za leni imenom v resnici skriva le pisatelj romanov. Pošta, ki je za to tajnost vedela, mu je brez ovir dostavljala vsi pisma, ki so biia na Sherlocka naslovljena. Tako je neki brazilski lastnik velike kavne plantaže prosil Sherlocka Holmesa, naj mu najde bisere, ki so mu bili ukradeni Neki Anglež ga je prosil, naj mu razjasni neko tajinstveno goljufijo z zavarovalnino; najbolj pa je bil zanimiv neki strastni igralec, ki je slavnega detektiva i na — f*. - »-H V-^ -- mm ?r> HiI r i "> 'K J 2 700 let stari meč, ki so ga izkopali v strugi angleške reke Tem*e. Tako so lomastili Hanibalovi sloni leta 218 protiRimu. Slika predstavlja posnetek za novi film o starih rimskih časih. de, stisnil v roke revolver in se vlegel na posteljo. Vendar pa je pri vsej pazljivosti pozabil najvažnejše, kar bi zastrlo vsako sled za pravim morilcem, namreč vzeti kroglo iz revolverja. Ko so njegov revolver pogledali, so bile v njem še vse krogle. Morilca so oblasti seveda takoj prijele. Dogodek sproži poplavo detektivskih romanov Ta dogodek je tako vplival na Conana Doylea, da je sklenil svojega bistrega in okretnega tovariša vzeti za vzornika svojega prvega detektivskega romana. Poveličal ga je v dolgi vrsti romanov kot mojstra detektivov, ne da bi pri tem porabil njegovo pravo ime. Ime in priimek pa je pobral od drugih. Sherlock je bil znan »čarovnike v Cambridgeu, dočim se je Holmes pisal v mestu dobro znani hitri računar. Spretnost obeh teh dveh je Conan I)oyle visoko cenil in njuni imeni zato združil in jih nadel svojemu mojstru detektivu. Doživljaj na univerzi v Cambridgeu je dal Conanu-Doyleju brez dvoma odločilen nagib, da je ustvaril fantastični lik Sherlocka Holmesa in z njim vred najbolj napete detektivske romane, kar jih je do takrat in še dolgo potem poznala svetovna literatura. Conan DoyIe se je rodil 22. maja leta 1869 v Edinburghu, nakar je dolga leta živel v Essexu. Tu jo tudi spisal večino svojih romanov. Velik vpliv sta imela nanj spočetka Edgar Allan.Poe in medicinec Bell. Obzorje svoje fantazije pa je razširil še najbolj na svojih potovanjih v Južni Afriki, kjer se je kot zdravnik udeleževal tudi burskih vojn, v Zahodni Afriki in v polarnih zemljah. prosil, naj mu pojasni in razodene lajno igre na ruletah, kakor jo svet najbolj pozna iz Monte Carla in drugih svetovnih igralnic. Nekega dne pa jo je prisekal v London neki avstralski farmar, ki je hotel kar osebno videti slavnega detektiva in z njim govoriti. Hotel si je zagotoviti njegovo pomoč v zamotani družinski zadevi, v kateri je bil imenovan tudi umor. Ko je povpraševal po njem, so ga enostavno poslali k pisatelju na doin. Ta je znal »odsotnega* detektiva opravičiti, znal pa je tudi zadovoljiti zaskrbljenega farmarja, ki je tvegal tako dolgo pot, da bi povprašal za svet največjega detektiva vseh časov. Detektiv umre in spet oživi Kmalu pa je pisatelju samemu zrastel ta detektivski velikan čez glavo. Pisatelj se ga je naveličal. Tako je torej slavni detektiv Sherlock Holmes moral umreti. Pustil je, da ga je zverinski zločinec Moriatry ubil in tako spravil s poti. Po vsem svetu je izzvala smrt detektiva največje iznenadenje. Prihajati so začela neštevilna sožal-na pisma, da celo protesti, kje da so bila oblastva, ki so dopustila pasti tako slavnega človeka in nedosegljivega detektiva na neslaven način. Prav ta pisma pa so ohrabrila pisatelja, da je smrt svojega junaka spremenil v težko ranjenost, ga nato pustil ozdraveti, in je spet napisal o njem knjigo, kjer je Sherlock Holmes nastopal tako, kakor je doslej, in s še večjo izurjenostjo. Janez: »Ti, Tone, ali mogoče veš, kakšna je razlika med trobento in poprom?« Tone: »Ne, ne vem.« Janez: »Če hočeš vedeti — pihni v oba.« Literarna polrcifa Pred sarajevskim sodiščem je bila nedavno redka in prav za prav svojevrstna razprava. Neki književnik, po imenu Miladinovič Božidar, je napisal trgovcu, ki ga je terjal, naj plača dolžne račune, pismo v verzih in se v njeni precej hudomušno pošalil s svojini upnikom Trgovca je taka predrznost in ciničnost ujezila, da je poklical časnikarje in jim izročil pismo v objavo. Res je urednik sarajevske »Jugoslovanske po£te« pismo objavil in ga opremil z nekaj primernimi opazkami. Književnik pa se je zaradi tega čutil užaljenega in je šel na sodnijo tožit urednika, da se je pregrešil nad avtorskim zakonom, ker je brez njegovega dovoljenja objavil pismo — pesem. Čeprav se je trgovec zagovarjal, da je bilo pismo namenjeno njemu in je postalo torej njegova izključna last, vendar so bili na sodišče poklicani še strokovnjaki, ki so dejali, da je to taka pesem, ki zaradi svoje bornosti v to vrsto sploh ne spada. Eden od strokovnjakov pa je postavil celo predlog, naj se ustanovi literarna policija, ki bo znala metati iz vrst literatov ljudi, ki vanje ne spadajo in jim tudi za naprej prepovedala baviti se s poslom, kakor je pesnikovanje. Po takih poraznih ugotovitvah je sodišče urednika oprostilo. Einsteinova žena Svetovno znanemu učenjaku, stvaritelju relativnostne teorije, Albertu Einsteinu je pred kratkim umrla zena. Einsteina je smrt žene zelo polna, Kajti znala je v njegovem življenju igrati prav vazno vlogo. Slavni učenjak ni imel razumevanja za ničesar, kar je bilo dejansko potrebno in praktično. Njegova žena je bila neke vrste mena-zerka, ki je znala skrbeti za vse moževe posle in račune. Večkrat je naglaSala, da ni lahko biti žena takega zemja. Kajti njen mož je bil tako raztresen in vznemirjen, da je brez pomisleka posojal denar vsakomur in podpisoval menice ne da bi vedel, koliko in komu. če bi ne imel’skrbne žene, ki je te njegove napake poznala in ga pred njimi varovala, bi bil učenjak prav gotovo v dolgovih, ki bi mu jih prav gotovo nihče ne zavidal. Radio Programi Radio Ljubljana Sreda, 30. decembra: 12.00 Glasbeno igralke (plošče) — 11’.-15 Vreme, porodila — 13.0(1 Ca«, spored, obvestila — 13.15 Vesel koncert, (Kadilski orkester) — 14.(10 Vreme, borza — 18.00 Mladinska ura: liera/5 in smrt — zvočnu igra. Po nar. pripovedki napisal r. Arnošt Adamič, iavajajo 61ani ra . 1 1 Komorna glasba - 18.50 — 1 *,f*ba r 21.00 Simfonični koncAVm^J«*«' Bari: 21.00 Tvohengrln, onern, Wagner — Prana: 19.2A Igra — 20 40 Koncert čcSke filharmonije — VarSaita: 21.00 Chopinov koncert — Berlin: 20.15 Mladinska ura — Vratislava: 20 45 Monakovo — Frankfurt: %45 -V«r, černi koncert — Hamburg: 20.45 Zabavni 'fcbiičoitC, Kiinigsberg: 20.45 Vojačka godba — Monakom: 20.45 Pestri zvoku Poljski pesnik Kazimierz Wierzynski, ki je dobil poljsko literarno nagrado za leto 103(5 Sven Elvestad: 36 Zlodej se dolgočasi Tako bi jima lahko obljubil tudi najvišje radosti življenja. Ne bi ju stalo nič, resnično prav nič. Vse se je svetilo na njem, posebno pa lasje in dolga suknja, ki je dobila tudi svoj del pomade, najbolj pa se je svetil njegov obraz, ki je žarel od upanja. Ljudje na ulici, ki so slučajno šli mimo in slišali, za kaj je šlo, so se ustavili. Ze njihov sorodni gon jih je silil do sklepanja kataresibodi kupčije, zato so se takoj in nemudoma udeleževali hvali in slave tistih užitkov, ki čakajo obe ekscelenci v kočiji, 5e prestopita prag te hiše. Kočijaž pa je naenkrat postal gluh in nem,*skomignil je z rameni, kakor bi hotel reči: »Kako pa naj jaz, uboga para, razumem angelski jezik teh ekscelenc?« Rist je moral seči v globino svojih spominov in spraviti na dan vso zakladnico napolitanskih psovk, da jih zdaj uporabi — no, saj so te psovke v resnici najprodirnejše, najpretreslivejše in najjasnejše psovke vsega sveta, njihove podobe so vzete strastnim predstavam iz področja cvetlic, vere in ljubezni. Ko je kočija prišla znova v svoj tihi, lahni dir, sta gospoda v njej povzela besedo: »Nemara pa jih ravno njihova pasivnost varuje,« je dejal Rist. Maščevanje Napolitanca je vedno neke vrste poplačilo, Napolitanec vrača v istih okoliščinah, v katerih je doži- vel poraz ali bil osleparjen. Ce je- doživel razočaranje pri kaki poslovni transakciji, potem je zadeva njegove časti, da mu skuša škodovati ravno tako pri kaki kupčiji. Le takrat, če ga je kdo kje izdal, zadobi maščevanje precej nevarnejšo obliko. Naši prijatelji iz Mephista vedo, da smo jih ogoljufali v neki kupčiji, ki jo po pojmovanju njihove trgovske morale neoporečna. Ce so nam torej ti ljudje res za petami, kar smatram za precej verjetno, potem najbrž potrpežjivo čakajo trenutka, ko se bomo spustili v kako kupčijo.« »Ce se torej tu spodaj začnem zanimati za kupčije, se bodo takoj pokazali.« »Najbrž«. »Toda za kako vrsto kupčije?« »Vseeno. Vzemite dve stroki: trgovino z umetninami in roparstvo Ali je med njima kak razloček? No, kaj pa je to?« Kolesa kočije so se dotaknila pločnikove-ga roba in zopet obstala. Zdaj se je že samemu kočijažu zazdelo potrebno, da poseže v tok dogodkov — to je storil tako, da se je s kozla nagnil nazaj nad kočijo in v svojem drdrajočem narečju začel opozarjati oba tujca, da ju vsaj ta hiša more zadovoljiti, sicer da sta ..no, kaj sta že potem... »matto«, zabita, neumna. Kočijaž je zamišljeno z glavo in z bičnjakom kazal v smeri proti zgornjim oknom, kjer so ognjevite oči v bledih, zabuhlih obrazih zastonj skušale pričarati jutranjo krasoto, ki se včasih v teh ulicah lahko pojavi. Toda še predno se je hišnemu go- spodarju posrečilo stopiti iz hišne veže, je Rist že porinil kočijažu svojo palico med rebra. Tako je kočija spet prišla v svoj tek. Gostilničar pa je obstal na pločniku in z razširjenimi rokami kričal: Madona! O nesrečni tujci! Kakšno neumnost, da zapuščajo mojo hišo! Na njegovem obrazu se je odražala skoraj otroška užaljenost. Kočijaž je skušal svojo razburjenost tako krotiti, da je nad konjsko paro spustil celo nevihto bičjih udarcev, to je kar gorelo in pokalo v sikajočih lokih nad vozom, vmes pa so se slišali njegovi glasovi, kako je preklinjal: Kakšna gobezdala tuja pa so to, da niti ubog kočijaž ne sme poskusiti kako »combinazione«. Pfuj! In nazadnje sta prijatelja le prišla do Benjaminove kleti z ostrigami. Šestnajsto poglavje. Rist je v zadnjem delu vožnje s kočijo postal precej tih. Zaznamoval si je številko kočije in pazljivo opazoval obraz voznika, posebno med plačevanjem. Predno sta oba prijatelja prišla v klet, je pridrvel pred njinta majhen, raztrgan fakin, ki je naglo odprl vrata, zaklical par besed v lokal, vrata zopet naglo zaprl in izginil v poulični gneči. Rist je začudeno gledal za njim. »Odkod za zlodja pa je ta pritekel? Nemara se je bil obesil zadaj na voz.« »Vso dolgo pot?«, je vprašal Brede in dvomil. »To je vendar nemogoče.« »To ni nič nemogočega tem majhnim banditom.« »Kaj pa je zaklical na vratih v lokal?« »Zaklical je ime našega hotela: Hotels des Ambassadeurs.« Naznanil nas je torej,« je dejal Brede, potemtakem nas tam doli pričakujejo; pojdiva torej doli in oglejva si ta najin sprejem.« Klet je bila nizka, razprostirala se je precej široko pod hišo. V globini kleti, kjer so se v temini nejasno premikale poedine senčne postave, se je svetilo nekaj medlih luči. Zrak je bil vlažno mrzel, vonjal je po morskem dnu in holugi. Vsenaokrog so stali zaboji in košare, polne rib in lupinarjev. Delavci, z velikimi usnjatimi predpasniki okrog ledij so se v visokih cokljah spotikali nad nesnago na tleh; imeli so opravka z zavijanjem in odpošiljanjem rib. Tu in tam so na lesene hlode položili nepobarvane mizne plošče, okrog njih pa postavili par stolov. To je bilo edino razkošje, ki so ga nudili slučajnim obiskovalcem. Toda ravno ta enostavna oprema, trpek vonj v velikem temnem prostoru, lepljive mešanice morske trave in blata, so vlivale zaupanje v to sicer tako nevarno blago. V teh prostorih je hitri Napolitanec kaj rad prebil par minut pred skledo ostrig ali školjk ali pred kakim drugim, giardinetto del niare. Vse to je prišlo iz jezera Lucrino ali iz jezera del Fusaro, ki je iz njiju že Lokallus do* bival slaščice za svoje znamenite pojedine. Komaj sta oba prijatelja sedla, se je eden od mož z usnjatim predpasnikom naulonil ob mizo. »Slovenski dom« izhaja vaak delavnik oh 12 Mesečna naročnina 12 Din. ea inozemstvo 25 Din OredniStvo: Kopitarjeva nlica 6/TIt Telefon 2994 in 2996, Uprava; Kopitarjeva 6» Telefon 29d2. Za Jugoslovansko Uflkaruo v Ljubljani; &. Ce& Izdajatelj; Ism Rakovec. Ikedftik; Jože Košiček.