ClTATELJlt Pronmo, poglejte na iWrilk* poleg nulova u dan, ko ▼aia naročnina poteče. V teh časih •plotnega poviianja cen, potrebu je liat Vale aodelov&nje. Skušajte Imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Lfsf slovenskih delavcev v Ameriki. Reentered m Second Class Matt« September 25th 1940 at Um Post Of flee at New Yerfc, N. I, under Art af _______Centre* af Narek Srd. 187». No. 2->l - Štev. yE\V YORK, TUESDAY. DECEMBER 28, 1943 - TQREK, 28. DECEMBRA, 1943 - VOLUME LI. - LETNIK Li. - ZMAGA LETA 1944N pravi vrhovni poveljnik zavezniških armad General Dwight D. Eisenhower, ki je bil imenovan za po veljnika zavezniške vpadne armade, je v svojem glavnem £tanu v Alžru rekel, da bo vojna v Evropi za zaveznike zmagovito končana leta 1944. , je pred SV0jiin odhcdom v ijo sprejel časnikarje in jim je z vso resnostio rekel, da 11 ™ ^ 1J; P°ra2ena- l°Qa v skro ™osti Je rekel, da bo samo čas pokazal, ako je pravi £5.« u . I T110!?68* P0™1**** zaveznik ih armad, ki imajo nalogo zlomiti nemško armado. Časni- karjem je rekel, da bo v kratkem odpotoval iz Alzira v Anglijo, da prevzame svoje novo mesto "Moje poglavitno delo l>o napraviti isto, kar smo napravili tukaj," je reklel general Eisenhower. "To je. združiti vse tiile, da med njimi ne bo nobenega krhanja, da delujejo složno in gredo na delo z v-o silo. Mislim, da smo tukaj dosj'gli smisel do služnosti. da je bilo opravljeno vse nesoglasje, ki je !»ilo tipično za zavezniško delovanje v preteklosti. Edino ]*>trebiio je, da zmagamo leta 1944, da vsak moški, vsaka ž/iiska od frontne črte pa do najbolj oddaljene vasi oU-h nušili dežel store svojo popolno dolžnost." ------- Na vprašanje, če je zadovoljen z zavezniškimi uspehi v letu lH-to, je general Eisenhow r odgovoril, da naj vsakdo primerja zavezniški p oložaj v oktobru leta 104J n sedanjim položajem. Xato je navajal, da so bili lansko leto Xemci »koro pred vrati Kaire. Malta je visela samo na uiti iti podmorska vojna jo bila na višku. (iltnb kampanje v Italiji je Eisenhower rekel, da so za\ ez ni ki v s led predaje Italije mogli zavzeti peto italjanskega polotoka z najmanjšimi žrtvami in da so te zelo okoristili z italijanskimi bojnimi ladjami. Rekel je, da ni pričakoval ni č**sar več in se tudi za kaj več 'ii pripravil, četudi je mislil, da bo predaja Italije prinesla vee vojaške koristi. Daibo mogoče Nemce porazr-ti, je po zatrdilu generala Ei-»enhowerja jx>t robno, da zavedi niki delajo v največjem soglasju in da tudi posamezni deli arnuid med seboj tesno >odelu jejo in kadar pride dan za veliki vdarec, tedaj 1k> moral biti poslan v boj vsak aeroplan ^»d največje leteče trdnjave, do najmanjšega izvid nega aero-plana, vsaka ladja, ki moro pluti in streljati in vsak vojak, ki more nositi puško. S tem je general Eisenhowe. pokazal, da se strinja z onimi vojaškimi strokovnjaki, ki pravijo, da samo z bombardiranjem iz zraka Nemčije ni mogoče prisiliti na kolena. Navzlic temu pa bodo zavezniški aeroplani še mnogo bolj bom-baddirali celo Nemčijo, kopna armada pa uo nemški oborože-ni sili zadala zadnji smrtni n-darec. Ko je general Eisenhower za prihodnje leto n apovedal konec vojne, ga je nek easulkar vprašal, ako ta njegova prerokba velja tudi za Pacifik, general pa se je nasmejal in rekel, da celo generali na drugi strani zemeljske poloble ne pričakujejo, da bi bila tudi tam vojna končana leta 1!*44, dodal pa je, da bodo zavezniki, ko enkrat skončajo v Evropi, vrjfli v Azijo vso svojo silo, da zlomijo Japonsko. Eisenhower je bil v najboljšem razpoloženju In se je časnikarjem zahvalil za njihovo dobro ctelo, ki so ga do sedaj opravljali. Nek časnikar ga je tudi spomnil na njegovo obljn-bo, da poročevalcem ne bo nikdar lagal in časnikarji so vsi enega mnenja, d& je Eisenhower «vojo besedo držal. . Ob koueu konference je nek časnikar generala Eisenhower ja še vprašal, ako Ikj tudi v Berlinu dovolil konferenc*«, general pa se je samo nasute-jal. De Gaulisti so počastili spo min mladeniča, ki je ustrelil aum'rala Darlana Alžir, 26. dee. - Ob obletnici umvrtiive mladega univerzi tetnega dijaka, Fernarda Ev-gena Bonnier de la Chapelle, ki j-1 n-trelil admirala Darlana dne 2-1. dec. lani, je prine-la skupina kakih 50 oseb na grob venec ter «» je s par minut trajajočim molkom poklonila njegovemu spominu. DVA AMERIŠKA POVELJNIKA proti partizanom Levo na sliki je ameriški general Dwight D. Eisenhower, ki je bil izbran za vrhovnega po-veljnika zavezniških vpadnih annad. desno pa je general Spaata. po\f^jnik ameriške zračne sile v Evropi. V Rdeča armada se bliža Zitomiru Rdeča armada, ki je svojo zimsko ofenzivo pričela na dveh frontah, je zapadno od Kijeva predrla v nemško črto 14 mi"j in se je približala Žitomiru na 15 milj; v Beli Rusi-|lu u>litu - o.., ,u.,- li pa je rdeča armada se bolj stisnila lok okoli Vitebska, ko je presekala Vitebsk Po-1 brž ubiti pri razstrelbi ali pa lotsk zeleznico.__ig0 jih dobili v roke nem-ki vo. London, 25. decč — Nemci so danes postavili proti partizanskim silam v Jugoslaviji nove nemške čete, ki «o bile poslane, da zlomijo partizanski odpor ob katerem se krha in droibi že šesta nemška ofenziva. Maršal Tito je v svojem poročilu dejal, da se morajo nje trove čete sedaj boriti proti 14 nemškim divizijam, kar šteje okrog 150,000 do 200,000 mož. Te nacijske sile stoje nasproti paritzanskim patrijotskiin borcem v Bosni, Hercegovini. Dalmaciji, Sloveniji in Ilrvaski. Poleg- teh divizij, pa napadajo patri jote tudi satelitske bolgarske čete. Današnje poročilo se gla si, da so naeiji poslali v Jugoslavijo pet novih divizij iz Albanije in Grčije. Vkljub temu pa ?o sovražniki utrpeli težke Mihajlovic pa raka 1-ta poročila, ki navajo ve>ti o bojih in uspehih er žrtvah Titovih borcev, vključujejo ču , . . . .dno Por°čilo. katero pravi, da kjer so Nemci vrgli prot, par ,e j,. izrazil neki vi?oki čagtni, tizanskim odredom največ novih ojačanj. Nemci so poslali močna oja regularne jugoslovanske armade v Kairu, da Draža Mihajlovic ne bo vrgel svoje regulor čanja tudi v Hrvatsko, kjer je! ne jugoslovanske vojske v boj 1 ce}» neu,*ka koIona uniče-jproti Nemcem vse dotlej, da na pri Lapacu. Jugoslovni so |)ridejo zaVezniki s svojimi ar-obenem s tem poročilom obe-1 lliadam; r jug0šiavijo oziroma lodanili vest, da se nemške čete neprestano vsipljejo v Hrvatsko, na Balkan. Partizani zavzeli Avtavac v Hercegovini Svobodna Jugoslavija }>oro ča, da so partizanske čete mar *ala Tita zavzele kraj Avtovas v Hercegovini, ter da sedaj prodirajo proti Bileku in Sto-lacu na dalmatinski meji, pu-l ščajoč mnogo nemških mrtvih, j\apatrelili važen železniški most (viadukt) pri Tržiču, na progi, ki veže Trst s Puljem (Pola). Poročevalec Paul Ghali, ki je poslal to vest čikaškemu listu "Haity News", pravi, da je dobil to vest iz privatnih virov. Pravi, da je to razstrelbo izvedel oddelek petnajstih mož, od katerih sta se srečno vrni--1 la samo dva. Ostali so bili naj- a- viji. Križarico -o ojiaxili b!izu jaki preden so mogli spet pri- otoka Silba, ki ir daleč „d „1 matin^kega obrežja. Nemci >o to križarko z_rrap»-t dobili v svoje roke in -f» jo u bolj za vežbalno križarko. kot za pravo l>ojno ladjo. Kljub temu je križarka ogrožala zavezniško hr<> '<<■ ti k svojim partizanskim od redom. Kako važna je bila raz-tre I ba železniškega viadukta j» razvilno iz dejstva, da so Nem ei pošiljali po železnici, ki ji vozila preko tega mostu, naj več moštva in materijala za ofenzivo proti jugoslovanskim '•'al1 partizanom. Prej »o mogli d<> stavljati mnogo zalog preko Brennerskega prelaza, a odkar so zavezniki istega hudo obde l^^no prekomoi-ka '.ta lali iz zraka, so rabili v gla k,'r b,!il opremljena vnem progo, ki pelje preko Ti l>™tizračninu topovi. Prva ukrajinska armada generala Vat utina, ki ima po nemški cenitvi 500,0(.>0 vojakov in 1000 tankov, je včeraj pobi la 4000 Nemcev in razbila ali pa zaplenila 5o tankov ter osvo lKHiila nad 100 mest, trgov in va>i. X vseh ibojili v pondeljek je bilo ubitih nad CG00 Nemcev in razbitih ali zaplenjenih 83 tankov. Moskva naznanja, ok, IG milj jugovzhodno 'hI Žitomira ter v 24 urah od Vetlbova napredovala 14 milj. Na južnem koncu fronte so Rusi vdrli v Včcrajše, 24 milj od železniškega križišča Be rdi čeva ter loo milj severovzhodno otl stare rutuunske meje. General Vatutinu slirži železniško križišče Fastov za oporišče in njegova armada prodira ob Fastov-Zitomir železnici proti Zitomiru in ob Kijev-Zmerinka železnici proti Kaza-tinu. Na fronti okoli Vitebska je prva baltiška armada generala Bagratniana osvobodila nad 50 obljudenih krajev, pobila nad 2000 Nemcev in razbila 19 tankov. Tz Vitebska. ki šteje 167,000 prebivalcev, je Nemcem za u-mik odprta samo železnica, ki pelje v Oršo. Po zadnjih poročilih so Bus i na severozapadu od Viteibska oddaljeni 8 milj, na severovzhodu pa 13 milj. žica in Trsta do Pulja. BITKA ZA ORTONO SE NADALJUJE Včeraj se je bitka za Orto-no nadaljevala, slednjič pa so zavezniški tanki, ki so se borili od ulice do ulice, pognali zadnje Nemce iz mesta. Dve milji in pol dalje v notranjost dežele je angleška osma armada zasedla Villa Grande. Huzun na tem kraju fronte, zadržuje dež vse večje operacije na celi črti od Jadrana do Ti renskega morja, razun na fronti pete armade okoli Monte Sammucro. Na tem kraju e Nemci skušali obdržati v jugozapadneni delu mesta, toda Kanadčani s o jiJi potolkli, ali pa pregnali. Zelo vroči boji so >e vneli na nekem križišču med Villa Grande in Tollo. I/. Tolio se že dvigajo oblaki dima, kar je znamenje, da Nemci kraj jx>ži gajo, nato pa :»e bodo nmkani-li. domovini dajejo priznanje našemu delovanju tukaj Fre1 Yugoslavia je že dne 29. oktobra izjavila: — "V Ameriki deluje za i>ošteno jugoslovansko stvar Adamič. V Londonu je bilo pred kratkim ^3orovanje, kjer je govoril znani profesor ljubljanske univerze, dr. Boris Furlan. bivši minister v Tnfiuiovičevi vladi in priznani demokrat. Narod se obema za h vi ju je." Furlanov odgovor na priznanje Governor Johnson je umrl Jackson, Miss., 27. dec. — Državni uradi v Mississippi so bili datnes zaprti v znak žalovanja zaradi smrti governerja Johnsona, ki je podlegel srčni napaki na njegovi farmi blizu Hattiealburga. Ob smrti je bil star 63 kt. slaviji dosegla junaška narodna vojska. Kot Slovenec iz Trsta se čutim posebno počaščenega, da morem izraziti svoje občudovanje in priznanja junaškim 'borcem Slovenske osvobodilne fronte, ter njenima voditeljema, mojima dobrima prijateljima, -Tosipu Vidmarju in dr. Joži Vilfanu. — (Združeni odbor južno-slovanskih Amerikancev.) Dr. Furlan je glede sporočila podanega po Svobodni Jugoslaviji dejal: "Veseli me zelo, da je prišlo to sporočilo. Tako Vidmar in drugi vedo, da sem dobil njihovo sporočilo in da ne morem drugače odgovoriti nego po radiju." Gornje sporočilo Svobodne Jugoslavije je bilo odgovor na B1 C oddajo v slovenščini in si »hrvaščini. Klemenčič je 22. ok«. bra 194M ob 6:15 popoldne ozir. zvečer poročal o zborovanju Jugoslovanov v Londonu (Livingstone Hall, 20. okt. '43) in dejal naslednje: "Predstavnik Istre, prof. Furlan, je s svojim govorom napravil globok vtis. Med drugim je rekel sledeče: 'Narodi Jugoslavije so pokazali vsem evropskim narodom, kakšno pot si morajo zbrati, če hočejo doseči svobodo in demokracijo, v kateri bo zagotovljena socialna pravica, pa tudi gospo- vno BBC in CBS radijsko o-darski napredek. To je v Jugo- mrež je. Živkovič želi odstopiti Jugostovanska vlada v Kairu je izdala nradno objavo, ki se glasi, da je gen. Peter Živ-kovič, ki je bil v Puričevi vladi imenovan za pomožnega vrhovnega poveljnika, zaprosil za odpustitev iz službe. Kot je rečeno v omenjeni objavi, njegova prošnja ali želja dozdaj ni bila vzeta na znanje po kraljevi vladi v Kairu. Poročilo o tem je podala Reuterjeva a-gencija, ki je kvotirala tozade- Bolgarske satelitske čete doživele poraz Bolgarske čete. ki »o jih Nemci poslali v Jugoslavijo, da pomagajo nemškim arma dam j»ri bojevanju proti parti-Banom, so doživele poraz blizu Lebana v Srbiji. Komunike maršala Tita na vaja. da so njegovi vojaki na šli ob neki progi na Hrvaškem > prLostvai^T^O ljild 42 trupel prebivalcev, kater«-so naeiji pomorili v svoji ma ščevalni jezi zaradi partizan skih zmag. Trupla -o videla na telegrafskih drogovih ob pro Odpor na Hrvaškem pa vkljub maščevalnostim napram seljakom in drugemu prebival stvu nadaljuje. Zadnje dni jt-bil iztirjen vlak, ki je vozil v o jaštvo in uničenih je bilo >e>t železniških vozov ter ena lokomotiva. \ ažen kongre-v Metliki Free Yugoslavia je podala pred časom poročilo o kotiarn* su društva "Pravnik", ki -e je vršil od 11. do 13. okt 'u t let<»- v Metliki. I To dru-t\o ne -matra za politično, toda napredno društvo juriM"\- \ Sloveniji.) Kongresa se i - u deležilo llo slovenskih -odn ko\' in odvetnikov. Glavni udi. K"n^r<'v j,. >|»rejci resolucl jo za čim te>nejše sodelovan.:<' z i »P C >>vol»odilno front > ) je pravtako pozval k >odelov;> uju v-«* o-tale flovenske pra vnike in -ioilnike. ki še ni~o o- vobojenem ozemlju. Dalje Free Yugoslavia ]H»ročala tudi to, kako -e gen*" ral liupnik brezuspešno trudi, da bi organiziral "1*upnikovo gardo" v Sloveniji, ki naj bi nadomestila belo in plavo gar do. — (F. C. of S. S. A.) 1ST NOVA IZDAJA Hammondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 50 centov Naročite pri: "GLASU NABODA", 216 West 18th Street, New Yorik 11, N. Y. - —■ ... .i-Mj^ti H \ M M ft \ D S HO It J, II ATLAS I.4N WAROnA- — NRW YORK TUESDAY, DECEMBER 26, 1943 VHTANOVMKN L. 1881 t "GLAS NARODA (fOUX or THE PEOPLE" 99 OwmI ud filmu IV rnmmam PnOllahln* Company. (A Corporation, muk Nakaar. Prartdeat; Ifnw Hate. Treuawr; Jo«®pl» Lapaha, 8w n»M aff >iiMbim of Om corporation and addraaaea of abcra 316 WBS8T 18th STREET, NEW YORK 11, N. T. 51st Year "GUI Naroda" la lamed every day except Satordaya, Sunday« and Holiday«. Subscription Yearly |7. Adrertlsenjent on Agreement. ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: »7.— ; ZA POL LOTA J8.B0; ZA ČETRT LETA |2.—. 'Glas Naroda" lxhaja raati dan lenem« sobot, nedelj ln pramlkoT. H, LAS NARODA" ti« WEST IStfa 8TREST. NEW YORK 11, N. S CBelaea S~-0tt ! ALI SE BO PRIČELA OFENZIVA NA BALKANU? Ko je zavezniška armada vdarila s Sicilije v Italijo in je zavzela Bari in BrindM ob Jadranu, je Vlada prevzela železnice leta 1915 priti v Berlin, kjer je kot članica Rdečega križa obiskovala niske njetnike in Washington, 27. dec. — Po ukazu predsednika Roo- iskala med njimi svojega mo-sevelta je vojni tajnik Stimson danes prevzel obra in Senerahi Samsonova, a ga tovanje železnic in imenoval gen. poročnik Brehon 111 86 ^ na" S. Somervella, kot vrhovnega načelnika, ki ima skr P0^ • beti, da železniški promet ne bo v nobenem oziru on- l^ZŠT^ 2"£f 2 Pravni tajnik Hull ran vsled napovedane stavke železničarjev. tozadevni RAZGLEDNIH vso opravičenostjo domneval, da bo angleško-ameri--ka armada Čez Otrarusko morsko ožino vdarila v Albanijo in od tam v Jugoslavijo, ali pa naravnost v Dalmaei-.!<•. Toda to se ni zgodilo, dasiravno ^ je maršal Tito, ko : i je feldmarŠal Ronunel potiteml iz Hrvatske v Dalma-« i >, obrnil »a zaveznike s prošnjo, da mu pošljejo pomoč. ! *• m v je sicer dobil v obliki aeroplanov in drugega o i ■ /j.i, toda zavezniška armada se ni prepeljala čez Jadran. daj pa izgleda, kot da so se zavezniki odločili, da • ••I-' prijeli Nemčijo z južne strani Evrope. liiisi so v močni zimski ofenzivi, v Angliji je pri-i av'.ieiia močna zavezniška ajniada za vpad na celino i \ južni Evropi g»e kažejo zns.monja. da l>o tudi od tam 1 i m ! pritisk na Nemčijo, kak«orhitro se prične ofenziva a za pa dni Evropi. < icireral Dwight I). Eisenhower^ ki je bil vrhovni po vljnik v Italiji, je bil imenovan za vr V tozadevni predsednikovi izjavi je med drugim rečeno, da ne smejo biti na noben način ovirani načrti za veliko vojaško ofenzivo, ki se priprav- Ija. "Ako pojdejo sedaj železniški delavci na stavko," je dejal predsednik, "tedaj bodo stavkali proti vladi Zrdr. držav." Medtem pa je poslalo 15 že-lezničarskih unij prededniku vsakdo pismo' ? kat^rem izjavljajo, ,da so pripravljene prepustiti pogajanja glede po viška plač njemu. Predsednikova odločitev glede zadeve poviška onim unijam, ki so koj t začetka prepustile pogajanja njemu, je bila danes objavljena in vključuje okrog devet centov poviška na -uro za nadurno delo in pa te- iz zemljevidov vse okolico in |ze,io 1,1 dva '»ajhiia otroka. _'gozd pri Wrllenbergn. Cudež-I potn;k j1>od P>q>»ogo je policija odkii- den dni plačanih počitnic. Ta ni instinkt jo je peljal prav do[ Kot nekaka priprava za sc-'ia. vr"ls1' .kl s0 Pel-iaIa v kkl-določba, je dejal predsednik, o- bližino kraja, kjer si je njen s tanek "velikih treh" ie l»i!a j . Jw ' Pnlla 36 slmlmea' Prejšnjo poročilo se glasi: damsliega, ki ji je povedal, da lin je vstrnjtrl j,n sVoji zalit<-Železničarji vztrajajo pri '.ic nekaj dni po bitki pri vi, c!a mora biti konferenca ra-svojih zahtevah | Tannenbergu v gozdu mrtve- vno v Moskvi, d»*i je bilo /a »>??ovarjati pred vo Washington, 27. dec. — Tri Rusa m ga pokopal. Rus 72 let starega državnega taj-,*'i|ikini od peterih velikih železniških .le ilIM?1 okloS vrdtu medaljon- nika Cordelia Hulla zelo teža-'bratovščin vztrajajo pri svoji čck 5 sliko neke ženske. Že- vno napraviti tako dol"o pot 'Pa ga naJ kd° naJde! zahtevi po povišku plače in datira je Samsonov i pomolil Kako je Hull polovai "v Mu' Poštar Harvev Wa>hburn v 'pojdejo naprej z oklicanjem niedaljoneek, oes poglejte si skvo, ni i>opolnoma znano, to- Hanford, Cal., že nekaj časa stavke, ako njihovim zahtevani ?a; Samsonova je odprla obe- da ko je bil že v Moskvi, je nek skuša dostaviti pismo, ki nosi list poročal, da se je iz Wash- naslednji naslov: James Sulli- Poleir .-obe je bila še kjer je bil skrit Van Valken-il>erar, ki se 1» moral zaradi de » zagovai 'od iščem. ne bo ugodeno do 30. dec. 0-rc.k in gledala v njem svojo stale neoperativne unije žele-|sIik,° ler se zgrudila nezavest zničarjev bodo obvestile pred sodnika Roosevelta, ce sprejmejo njegovo ponudbo, da on izravna njih sporno zadevo glede po viška plač. — Dozdaj sta sprejeli predsednikovo ponudbo samo dve uniji železničarjev. na v naročje drvarja Žedam-kega. Truplo generala Sain- lngtona najprej odpeljal z aer«, van, ki barva hišo svojega bra-planoin v Brazilijo, od koder tranca; je nizke postave, ne- onm-1 ^o i/kor^li bilo ip ^ v Afriko, ali na koliko pešast in ima brazgoti- 01^a so izkopali, bilo je_ *e Portl3galsko jn ^ t d y> dobro ohranjeno, ker je bilo j M f y J Hull pokopano v pesku. Rana od krogle na sencih je bila še dobro vidna. Proti koncu poletja 1911 je , . " \ — 'ni dalje\ral svojo pot na bojni la- ta enem kolenu. * ZAKAJ JE HINDENBURG ZMAGAL PRITANNENBERGU Kaj se je zgodilo leta 1914 obrniti proti Remienkampfu pri Tannenbergu, ki je majhna in ga premagati. , vas v vzhodni Prusiji? 1 Hindenburg in Ludendoii,1,1 niso po^nali. dasi je v Hp- Pri Tannenbergu je nemški sta poznala poveljnika sovraž-j noyni prebival že tri leta v po- ^ general Hindenburg pnmagal ne vojske. Računala sta na koiu- P1 p« zna Balkan, kajti leta 1941 osebno vodil zavez-i- c operacije na Grškem in ^'.1os operacije v Egejskem "rju. Sicer v teli operacijah ni dosegel nobenega voja-u-iidia, vendar pa se je poučil o nemški vojaški sili, ;n mu »o mn.igo služilo pri izdelovanju vojnega načrta t.a operacije na Balkanu. / (\e/Uiki popolnojna obvladujejo ozko morsko ožino .-d Italijo jn Dalmacijo tako z bajnimi ladjami, kakor RAZOČARANI CARUSO Caruso je pel na svoji trium-'dnem železniškem vozu, vijo komandant IV. divizije v fiirano. Nemci so lahko vede- falni turneji po Ameriki v ci-.kni ko sta bila dva zdravnika, zelo dobro prenesel vožnjo v aeroplanu. najbrže samo iz I-rana v Moskvo. Poročnik Dempsey, ki je doma iz Xash-Iville, Tenn.. pripoveduje, da je 'Hull v aeroplanu kvartal in se obnašal, kot bi se vozil v komo- med Magdeburgu, sporočil, da ga je li, o čem: sta se pogovarjala. Ikaški operi, kjer je dosegel ve-ki sta ga spremljala, v kabini cesar imenoval za komandanta Dne 26. avgusta se je pričela li knspeh v vlogi Bajazza. Ca- v zadnjem koncu aeroplana, in osme ararije, ki se jo že spopad v^'ika bitka v zgodnjih jutrn-'ruso se kar ni mogel dovolj za- oba bolna za zračno boleznijo, la z Rusi v vzhodni Piusiji. j jih urah. Samsonov je vrgel hvaliti navdušenemu občin- In kot pravi Dempsey. je bil w i..- stru> ki ^ je vfdno znova jjull edini na oeli vožnji, ki ni calo pred zastor. Nekega ve-(!l>il prav nič Ijolan. Pilot Von Hindenburg je bil vesel. «voje ]K)l:ke proti sredini nem da so ga poklicali v obrambo ške fronte, ki je bila razmero- i»lani. vsled česar je napad na nemško trdnjavo o l domov5ne' že ^ so po ma šibka, a prodrl je predaleč, cera se je pripetilo, da drugi ■i ni mnoffo prikladnejši. kot pa napad skozi ' Grško. wL^ -uTr' ^ T ^ i, ;;; u; ^ i i \ • j. . i i- dorf nun je bil dodeljen kot šef vka generala von Francois in Mliiiacjji bi hull zavezniška armada tako,] dobila veh- generalnega štaba vdani tenorist, ki je predstavljal Bep1 11,01 Voroemk Malcolm .J. pa, ni mogel več prenašati Kowe' kl JG vodl} Hll,lov aer°-v armiji von Mackensen. Samsonov se ploskanja in vzklikanja navdu plan, pravi, da je bil Hull zgled Hanovrn je je znašel nenadoma v kritič- š nega občinstva, ki je izka- za l)otnika v zraku. Dalje pra-čakal postben nem položaju. Nemci so prešli zovalo svoje navdušenje in pri Rowe, da je bil najtežavnej-' l'UI,1,M'- vlak Von Hindenburg je spre-'v ofenzivo, edina Sam-sonova znanje samo odličnemu gostuj®* Polct Kavkaz in se je 7 •■'» J*1- da je imel predsednik Roosevelt, ko se je jel na kolodvoru generalnega nada j<- bil še Eennenkampf, ki "To je vendar neumnost,".11.10™1 Pri Polttu največ ravna-irc \ račal proti Ameriki, daljši razgovor z genera- majorja Ludendorfa. Tako pri bi mu prišel na pomoč od seve- je dejal "Če pojem svojo ari-ltl P° inštrumentih. Rusi so po-i'al tonom, poveljnikom ameriške sedme armade ki priliki je Hindenburg -po- ! ra, a Rsnnenkampf se ni pre- jo Beppa za kulisami, se ne slali natančna pojasnila glede m - Titove partizanske armade, medtem ko bi ji pri kolodvoru v kozi Grčiji o »ioj>*l general Mihajlovic dati le ne- Hindenburg že h nuiogo pripomoglo k njegovi bolezni. * Mesto, ki zasluži svoje ime Tankograd je novo mesto v l*raln, kjer so skoro vsi prebivalci zaposleni pri izdelovanju tankov. Kmalu po zavzetju Stalingrada so delaveci na svoje stroške in stroške prebivalstva iz okolieee izročili rdeči armadr 12 KV tankov (Klc mentij—Vorošilov). vedno nahaja na Siciliji. Iz raznihl virov bilo že >«".'■■stonui omenjeno, da je sedma armada generala Pat-določena, da vpade na Balkjui in o tem ist je gotovo tla učno dogovoril s predsednikom Rooseveltom. General "Wilson tndi dobro pozna ]K»litični jx>ložaj ur -'ije. Bil je na konferenci v Kairi, kjer je imel razjgo-or ^ turškim predsednikom Ismctom Inonom. Turčija lajbrže sto^>ila v vojno na strani zaveznikov, četudi g.'' še ni javno naznanila. "viko se Im> mogla Nemčija postaviti v bran vsem ■t t /niSkim silam, ki bodo vnlarile na lijo z zapada in z :uKa. je velika uganka. Sicer je njena vojaška sila še ve-Imo zelo močna, toda veliki zavezniški premoči nikakor rmn-c več dolgo kljubovati. Do sedaj je nemško povelj-vo \ eoslalo močne amiade na it erikoli kraj, kjer je nenadoma prišla kaka Večja nemi, ist. kakor je bilo v Tuniziji, na Siciliji in nazadnje v ili i. Ko pa l>odo za verniki ob Isflciii času pričeli z ofen-ivo na ve,- krajih, bo tudi Hitlerju zmanjkalo vojaštva i orožja. Z vso gotovostjo moremo tedaj v nekaj mesecih ri<-a kovati, da bo v teJ*i več zavezniških ofenziv proti ■mški tnlnjavi in bo Nemčija na kolenih mogoče prej. M pa smo šele pred nekaj meseci pričakovali. znal generala Ludendorfa. Po nmiknil. Dne 27. a 28. avgusta zgane uiti roka. Naše občin- vremena, ne pa značaju sta se ta dva generala je besnela bitka, nemška po- stvo jo že povsem podleglo su- črte. spopolnjevala, Hindenburg je veljnika von Mackensen in von gestiji slavnega imena" I * dede zračne Goebbels pravi, da bi tudi Femci radi imeli mir J,on 'on, 26. dee. — V svojem t« uvicni p ropa g« n d n e m ' lankil, ki je navadno najprej I« lan po radiju, je narijsfci ji ■< miriindni minister priznal, < " \ojna vsilila nemškemu Ijiu' tvn lw>!j primitivno življe-i i", kot je bilo pričakovati pred pne V smislu tega, je dejal OcH-bliels, bi bilo nesjiametno poiskireati trditi, da si Nemčija ne želi miru. Nemci si miru žele, toda to še ne pomeni, da so pripravljeni žrtvovati zmago za te želje >— Nemčija si l>o priborila mir z borbo, ki pojde do kraja, to je do zmage. Tako je za Nemce povedal o Božiču Goebbels vsemu svetu. CXTATELJXM je mane, kako se je vse podražilo, ln rarnotako tudi tiskovni papir in drugo tiskarsko potrebščino. Da si rojaki sasigurajo redno dopoityjanja ista, lahko gredo upravništvu na roka s too, da imajo rodno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI BvojoiAMdraro«! Dimes? bil rezerviran in je dolgo pre- Francois, sta že strnila svoje miši jo val, preden se je odlo- polke. Samsonov je bil doce-čil, Ludendorf je bil drzen in obkoljen. Nemci so uničili impuiziven. | njegov o armado. Samsonov je V vlaku je Hindenburg česti uvidel, da je izgubljen. S skuta! Ludendorfu za uspeh pri ob pino oficirjev je v noči na 30. leganju trdnjave Liege, nakar avgusta skušal dospeti do rus-je vprašal, kakšen je položaj v ke meje skozi Osem dni kasneje je Samso r.ova žena izvedela iz Časopi v tem delu fronte, se je usoda *ov, da je njen mož padel pri preobrnila v korist Nemčije. Nekateri so trdili, da je Hindenburg izdfcilal načrte za bitke v vzhodni Prusiji že 23 let po- Tannenbenni. Poraz ruske armade pri Tannenbergu so Rusi zamolčali. K?ljub temu je Sam sonovn žena izvedela, kaj se je prej, ko je bil 3e stotnik, res zsrodib pri Tannenbergu in za-pa je, da Hindenburg prvič vi- čela je npati. da je bil mož ujet. del terene okoli Taunenberga nadčloveško voljo in vztraj-dne 24. avgusta 1914. Kar je nostjo se je tci ženi posrečilo Hindenburg že pri j vedel o Tannenbergu, je bilo to, da so tam v bližini leta 1410 Poljaki in Litvanci porazili tevtonsike viteze, ki so začeli prodirati proti vzhodu; V nekaj dneh je bila od Rusov poražena nemška vojska in organizirana in pripravljena za napad. Strateški načrt je bil kaj enostaven. Ruska arma da, ki ji je poveljeval Rennen kaanspf, je prodirala s severa v vzhodno Prosijo, ruska armada pod poveljstvom generala Samsonova pa je prodirala od vzhoda Treba je bilo prepeči-ti za vsako eeno spojitev obeh ruskifo armad, uničiti najprvo ja, da bi prihodnji večer zamenjala vloge Caruso bo pel za sceno arijo Beppa in takoj se bo videlo, da-li jp občim-tvo res pod vplivom sugestije »slo-večega imena, ali pa odloča pri tem lepota in moč glasu. Rečeno, storjeno. Carusu se je zdelo, da ni še nikoli pel tako krasno in ganljivo, kakor takrat. k je zapel za kulisami arijo Boppa. Bil je prepričan, da bo občinstvo takoj o-pazilo to zamenjavo in da bo na njo pirmerno reagiralo. Toda čakal je zaman. Občinstvo je ostalo hladno, noliena roka se ni zganila, da bi zaploskala. Ves bled od razočaranja je odšel Caruso v svojo garderobo in nikoli več ni hotel tega poskusa poneviti- — -t Esam&movo aamado, nato pa sei Vabilo na Silvestrovo Veselico! SLOVENSKI DOM NA DANUBE STREET, LITTLE PALLS, N. Y. priredi SVOJO LETNO VESELICO V PETEK ZVEČER, DNE 31. DECEMBRA, 1943 (Pričetek ob 8 uri zvečer.) Uljudno se vabi vse Slovence in Slovenke, ter njih prijatelje od tiikaj in iz okolice, da se po možnosti udeleže. — Udje se imajo udeležiti. ervsTOP PROSTA Za ples bodo igrali harmonikarji. Pridite-si voSftimo srecttejle NoVo Tčfe. —«•• ■ >-__ Za Slovenski Dom: Fr. Masle, tajnik. 7. decembra, 1941, drugi dan po japonskem napadu na Pearl Harbor pa se je skril in se do pred kratkim ni več pokazal ua Mi dan. Policija v Tacoma, Wad:^p slovenske pesmi: I IVwJokn!<-a — mol-: I ihor t. hurt ton famo^perom 2. Pnzinlm;i I'J* moftki »:>or 10 So^l — ZH mimnnpfve. frafaiti zbor In "promljevanjctn ptanorlra II Psa I m 29 — sa samospevt-, me fianl *bor In apremli«>vnnip yl&snvlra all '>r*f*l CENA SAMO 50 centov KOM Al > To so konrertnr prani za moftr in mešane zbore, katere Je uslas-bil in v samozaložbi izdal MATEJ L. IIOL.V1AR. oiranist in perovodja pri st. VHiln, Cleveland. Ohio, 1923. Naroči to to zbirko pri: KNJICARNI SI.OVKNir Pl'Bl. COMPANY ... 21U West 18th Street New York 11, N. Y. . KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf All Nations RECEPTI VSEH NARODOV SO NOVA IZDAJA STANE SEDAJ 2. ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 atrani"^ fiecaptt 10 napisani 7 angleškem jeziku: ponekod pa so tudi v jerikn naroda, Id mv je kaka jed posabno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega aa one, ki se sauimajo sa kabauj« in it hočejo v njem čimbolj izrtilatit Hi ispopolniti. • 1 ■ * ! ■ I ■■■ ■ i I II I M——m Knjigarna Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street >>New Y«rk 11, N. Y. •WAN \AU01M~ _ NEW TORk jpu TUESDAY, DECEMBER 2S, 1943 i ■ nrf nrr f rrp VMTANOVLJKN I. INi Kratka Dnevna Zgodba DEAGOTlN OREGOKC; MEDVEDKA JI JE UGRABILA HČERKO SPOMINI NA NASE KRAJE (Konec.) nekako deset pa že v vati i V isoko. Dolenjsko ToplLce, ,pred bo žičem 19,19. — Pri svojem sinu in leer i v zašel ju Kebri, ki je oddaljeno od Dolenjskih Toplic dobre pol ure hoda in spada k vasi Organ jim seloui, živi stara ženica, o kateri gre glas, da je stara že nad 100 let in da ji je pred mnogimi leti v kočevskih goad o vili odnesla medvedka triletno hčerko in jo požrla. Da bi o tem kaj več poizvedela, sva se napotila dva radovedneža do stare ženice, ki stanuje v skromui hiši. Našla sva jo pi topli peči. Za visoka leta je še zelo čvrsta in zdrava, tudi hoja jo prav malo ovia, sliai pav dobo in že-t>o glasu pozna človeka, s katerim je imela že kdaj opravka, le vid ji je nekoliko slabši. Starka je rade volje pričela pripovedovati svojo mieno živ-Ijensko povest, odgovorjajoča zelo živahno in z izvrstnim spominom. Rojena je bila v Frati leta 1846. Dneva se ne spominja, tudi letnico je zvedela šele v starih letih od gospoda župnika, ki jo je obiskal ob priliki ljudski ga štetja. Prata je bi-ol svoje dni naselje delavcev kneza Auersporga v kočevskih gozdovih nad Dolenjskimi Toplicami- Xapravljali so drva in žgaii oglje za fužino na Dvo ru, mali vasi ob Krki pri Žužemberku. Krščena je bila na ime Ane Červanovc v farni cerkvi v Topli Rebri. Kakor njen oče, je bil njen mož Matija Kmet, drvar in oelar. Kdaj -e je |>oročila, se točno ne spominja več, bila pa je poročena I a tri letna Anica. več mlinov za moke no Kokra. Vas ima tudi svojo mladino vedno cerkev tam je mesar in 2 do- štanto/ i BEHRING. REŠITELJ OTROK |DELO DOBE: ! božično noč leta 1891 so uspeh ni lizostal število po da- STVAiLKE NA NEORA in Sl-minut smo okoliškim pokopanem. Ve- f!?nfH berlinsko kirurško '.ici umrlih jo padlo v Nemci- ~OKE KITE - Unijska to->, ki ima >elo je bilo vedno, ko je bil pri otroka. jI na petino. Oe je znašalo • :,rna. Dobra p'ača do'ga sezi- ki jih že- cerkvi semenj. posebno za ^ do 80 odst., .,e pad.o se- ja. \>ašajte pri: Ve'iko vsakov rstnih IH konraj Je diijal* Xl ,ul-i ]1U 15 do 20 °il0 dvoma, da je Behringov genij se ni usta- .1« stopijo stari ženici solze v oči, bri gostilni. V tej vasi se pa okolo cerkve, in prodajale so ol.rt'k1 davieo'. ** ]Zlia-ldl)1 Pserama. m bridko zajoka, ko se sponi- odcepimo od okrajne ceste, ker se slaščice, rožni venci, svetili-"™1*? 1,1 1,1,0 .Yec m*htl' Tedaj Vegova ustvarjalna sila je o-ni nesrečne Anice. \i& «.st„ ere „:n,r,i n>, k iif,, IMHloW in razni sno- f, * ;IK>,,u,ll1H1 ^rat m" v naprej plodovita. ry- l*/.i i. 1'iLi.! i-trlilrJ lr« r\ .. ti TT«1_____ *__t ta cesta gre naprej na seven k jice, podobice in razni spo- 7, / Ti », , ~ ~ w v ■ vasi IV dvor m Tnpalče. Mi minčki. V Trati so tudi pekle ^ k«, da. Jt je Kakor je iznaš 1 serum zoper DELO SOBOT HAT CO.. Inc. on West 30th Street New York City 12—27 "to 31. liilo je dan pled Vntbovho va>i Pr. dvor m Tnpalče. Mi minčki. V Trati so tudi pekle „ # , . ... . košili nck(K' ittt'ioeil, naj pri ka- davico, je dom Iota 1880. Oče je naprav- pa iz Visokega obrnemo vzliod preste, ki so jih na-ili v ijaf kakih 30 korakov oddaljen no mi c0>to, ki pelje naprj pro- po okolici. Proti jugu . ti vasi Luž. Med potoma ogle Tonček za pazil velikega kos matiuca. Medvedka je šla mimo hi-e. (Tedaj je bilo po kočevskih gowlovih več te zvei- lesovega je pa vas Polica, zna tako ob Kitasatovem iso-1 oct Ve* k(lIn pos ,mo hudera primeru delovanju -iznašel tudi serum i«., *n»Ji,avice nekega štabne- zoper tetanus. a zdravnike' Behringa, ki je__ od hiše drva, zamaknjen v svo je delo. Pri njem je bil šest- <]njeni,> naše planine na seve- na po izvrstnih konjih, i,*«.«- ...... ietni srn Tonček. Nenadno j.- ,„ iu vidimo lepo gorsko vas zvani žebcL Malo vstran med ^^^t^BEi^davici Partizani napadli letališče Možjauee; blizu se vidi tako- Trato in Polico pa ieži precej * 1 " 1 a * Blizu >r tol" II "k ' zvani Hudickov boršt, ki j« po v dolini vas Cešnjevek, ima ma lOez nekaj časa je prišel v bol V/M ° R<" nas'e •)'' sebno zanimal otroke, ker o io cerkev. Na severu od te nišnieo visokorasel zdravnik, njem so kol ova" e različne po- j° Nižino v Galesburg, io iu pretaknili so vse kote in 111 fc:den njegovih sinov slu-brloge toda zaman. Tudi bliž- " v armadi pri zraikoplovstvu nj, občine so dale nalogi, da ?'» ^ v Italiji- Se eden mora od vsake hiše ena oseba' 1Z Luž d^«a 111 pomagati iskati nesrečno deklico. Iskali so mnogo časa v Žužemberku. Z možem sta zaman. Šele po 18 tednih se vivela skromno življenje drvar jim je posrečilo najti v nekem ja in oglarja v srečnem in za- zatišju v medvedjem brlogu dovoljnem zakonu Rodilo se okostje lobanje in dele obleke, jima j'1 deset otrok, sedem hče- po 'katerih so spoznali in pora in tii sinovi. Sin Jožef in trdili dniijnevo, da j medved- kra-i- in uas tudi- Velesovo hči Rozalija živita z materjo ka otroka požila. Dele obleke inui ua po^t-itvu. Pepca je poroče- in lobnnjo so odnesli domov in ko je o leni do- devinske veličine. Tudi v na-' $ I o v e n $ k < ?em primera je tako. Kajti MAJSKI OI^AROVI vcai ua pVhliž-o podoben na- Velikost 3x4 iiiče; v ^'n ie prodrl Behringov serum v medcelinsko ssnano^t. [ je hi' človek proti davici brez meči. stoletji so morali srleda-ti zdravniki, kako ie hodil molilni angel v obliki davice nad otroke in neusmiljeno redčil njihove vrste. Pa je nenado-lra vstal mož. ki se je ojuna-čil in napovedal boj tei otroški kr -sni vezavi importi-• i; i/ ^tarei»či kraja še or» d vojno Ko zalo-j* '>«>i'V jp ne bo mo !adon»e-hf: Jo kr nc^ vojnr. belem celolidti; 288 strani Cena $1.25 \ng) iki: NOVA ZALOGA! K>:V OF HEAVEN" Fino vezano; prvovrstna izde'ava: v fin<'m usnju Slovenic Publishing Company $1.50 W 18th St. New York 11 morilki. Usn I je, njegov se- ^^VVVVVVVVVtsiw^V^WVVVVVltiVVliWVVVVl!? ., . rum se je obnesel. število za T w w 4 rodku govorno m pisalo - davico ururiih ^ liafflo pndalo. 5 PRIPOROČLJIVO BOŽIČNO DARILO i ckoro po vsem svetu. To ie pa tudi konec spominov na nas«, lepe Gorenj- ko ^ Belli ingova iznajdba ske kraie in vem. da marsika- -lol)oko l>0seirla r mter' mojih Skoro pol stoletja je že te- f teri citat lj tega lista Ik< rati bral to povest. Želim \>em Slovi licem srečno X.vo eto. li>tu pa mnogo napredka. Jost-ph Murnick, Ber^-vn. 111. Stavka se je raztegnila tudi na Ohio in Detroit, kjer so pi-keti nosili plakate z napisi, ki so veleli, da se delo ne bo nadaljevalo brez kontrakta. dni, dokKr nko dobili od ob- r^'klo pri Blfekajiu. Usti nalog, da lobanjo pokop- Vt'r" c"lail,,v družine iu sorodni-ljejo. Pokopali so jo na poko- čevljarjev in žena paiiščn v kočevskih Poljanah. f?tlica Antona je bi!a okrajna blizu Dolenjskih Toplic. »babica, in znana po vseh ta- Imošnjih vaseh. Seveda so že iKo je knez Auersperg opn- pomrii in 1>G.C.iv.ljo pri Mar. .-til tovarno železa na Dvora, na Trati -kjer so izdelovali razne prav iične železne izdelke, jo raz- Velesovo, kot sem že enkrat . . pustil tudi gozdne delavce na ^ ^ '^^na l>ožja Tukaj j«, izostalo od deh Uv Frati. Nekateri izmed njih so ^ ^ev Je nekako 10 mj- ^ jeklarslnh delavcev. Ki so se preselili v drage predle Iiut hod* ^ ^ st«ji pra^ z^U^ali na U»zieni ve er m Affutep* rgovega vef.eposestva, (l,od S^ro sv. Štefana. Cerkev dru^fi pa so si za trdo prihranjene dpiiarce ustanovili skromno lastno domačijo. Tako sta d tudi kmeta, ki sta tako nesrečno izgubila svejo hčerko, kupila kočo v kateri še sedaj živi starka, ter nekoliko bornega sve.ttt-. Ime "Fratarji" je ostalo.. Ker jih skromno posestvo ne more preživljati, se trudita sin in hči z dnino, da se skromno preživita im pomagata stari materi, ki v visoki starosti ne more več delati. Porofr na je bila 53 let. Mož ji je umrl leta 1923- {Ko je stara ženica svojo povest končala, je začudeno vpra Šala, zakaj jo obiskovalca vse to izpra? jeta A ko sva ji povedala, ua pride vse to v tisk, se je zadovoljivo nasmejala. Xa vprašanje, če ima kako sH-bo, je odgovorila, da ee še v svojem življenju ni nikoli slikala. Ali bi i«e dala slikati, da tudi njena slika pride v časo-i>i«e in da se o ženiei ne bo le bralo, marveč bodo bralci tudi na sliki vi tli staro dolenj *ko korenino, ki je tako žalostjo izgubila ljubljeno hčerko ie ženica rada privolila. Za 'tovoljnega obraza in z dokaj krepkim korakom je stopila nred fotografski aparat, ki ga se živi dan ni videla in se je čudila, kako more tako mala JEKLARSKI DELAVCI NA STAVKI Pittsburgh, Pa., '11. dee. i - vkljub .r. !•.; od straci • d je its lepa in zgodovinsko zna- R°osev-.ti, ki /i , na. Pod oarkvijo so namječ " — v'lK)ino vfia«.i- nekako katakombe. Pred dat nJe izravna brez motenja pro-nimi časi so tu stanovali me. dukcije s stavko, nihi in so pod cerkvijo poko pa»ni v katakomibah. Pri cerkvi je župnišče in ljudska šola-Cerkev in božjo pot imenujejo ckoličani "Pred Klošter." Da je to božja pot, se pripovedujejo različne povesti o cerkveni Materi boižji. Ena povest e glasi, da, ko je neki fcmetič podiral zraven cerkve smreko, je po nesreči vsekal zraven postavljeno znamenje Marije. Na enkrat pa je pritekla kri, in kmetia »e je siino prestrašil in /bežal. Ko se je to rasnefiuO ne midicine BJiingov serum ni bil nekaj slučajnega. Nastal je po letih napornega dela, bil V u s) >i'li neskončnih poskusov, pri katerih so sodelovali strast no znanstveno iskanje, dobra metoda in gtnij. Petdeset let ;e sedaj tega, ko je neznani asistent na liigijonskem zavodu berlins'ke univerze, ki je bil |kh1 vodstvom Roberta Kocha. objavil članek o imuniteti da-\i:ce m tetamisa pri živalih. S tem uspehom še ni bil zadovoljen, ampak je zagrizeno dela' naprej. Njegov cilj je bil t iznajti ljudeh ?e toliko lahko nn prve f----- | Jew Modern Encyclopedia j ^ V ANGLEŠČINI ^S | 22,000 Razlag ... 1,100 Slik \ t Najnovejša svetovna Encykloped'a, v kateri 0 more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti J razlage vsake besede spadajoče v njegovo 5 stroko. f f ^ Cena sedaj 84.- 0 (Poštnina in zavarovaluina plafann.i j Knjiga vsebuje 1176 strani in je okusno v platno vezana. — Skorn A S neverjetno je. da je mo^o«-e tako najpopolnfjho knjigo dobiti za tako ^ 5 zmerno reno. A S s ff r^ «« __• |> 1 1> 1 • Kj serum proti davici pri a Knjigarna Slovenic Publishing Company j Spomladi leta 1893 j- j ?16 We8t l8th strect New York n N Y iko naprnxloval, -la je J ——-----^ dal bolnišnicam v ^ to knjigo bi moral imfti ti pi vsak dijak na razpolago f re količine seruma. Tn Stavkarji zahtevajo povišek plače in pravijo, da če je vlada dovolila povišek uniji John L. Lewisa, tedaj smejo povišek vprašati tudi jeklarski delavci, ki so se zvesto držali dane ofeljnbe, da ne bodo stavkali. Zdaj se mora proti njim izkazati vlada, kakor se spodobi, po"^olici"so ljudje ^renedi menii° Jeklarski delavci, kate-Marijo v cerkev.. Tisti kip,1*01 sedala čista P^ča zna^a Matere boi^e je «e tloaes na povprečno $36. tedensko. V tem oltarju v Velffeovski eerkvi- Je vključenega približno deset Tako .-e glasi zgodbica o Vele-jur nadurnega dela. sovaki boaji poti- Cerkev leži; Murray, predsednik CIO or-i v pravi prirodmi knasoti v lopi ganiaaeije je dejal, da zahteva-dolini pod gorama. 2^aven j0 jeklarski dehwei 95 eentov oerkve je vas Zadrgaa in hiše na u,ro, kar foj pa zlomdo Little že. tfKli P° hribiJ- Xa 6111 Steel formulo, ki dovoljuje sa-stram jo gora sv. Štefana, m mo 16 ^ povi«ka in to SO- NJIGARNA ■ Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City Andrej Ternovc SpUsHi Ivan Albrebt l ena al rento« je preeej \-isoka. Prav na vrhu od cerkve razmerno s porastkom cen, kot je cerkev, nedaleč ou ceiKve so Ule pred leti. ratio ob vznozja jopa tako Kon trakt jeklarskih zvana Mežnarjeva sterna, vod- ( njak, ki je precej globok, drugi strani precej daleč na delav- cev je potekel ta teden in pri- a zadeva 800,000 delaveev, ki so , , . bili dosedaj tiho, ker se jim je gorato se vidi se ena vas, ki se , - 11• , _-I , 'inen^e Limharska eora , obljubljalo povišek . z ^im ■menuje Limbarsica gora. ] kontraktQm Sedaj ^ tu čafi m P redno prideš k Veleeo\"Hkr podpisan je novega kontrakta in j cerkvi, pa greš skozi vas Trato jeklarski delavci hočejo imeti >dvnr posneti človeško podobo.*:': lepo cerkvijo «t IVfarj^te in «voje Filozofska zgodba Spi m i AJoj? Jiraeek Cena M rento* Ko smo Sli v morje bridkosti spim I Bet. K 2akrajfc* Knjiga pripoveduje, kako J* Hitler nastavljal Umanloe ta sanjke In pripravljal Matrap" u Jndoalovane la njihovo dr £avo že dolgo prej kot: Jo 1» napadel. Knjiga je v platno vezana ln Ima 207 atranL Cena $2.— M« državljani naj aarofcj« knjižico — 'HOW TO BECO&IK A CITIZEN OF THK UNITED 8TATES" v tej knjigi so vaa pojasnila ta ttliifif 'M 'to hijene«. ' om n Listki Ksavar \lffko. m uti Cena 70 rento« Malenkosti . (tplHtl IVHB UbMIlf Cma 75 renivi Živi izviri Spini Ivan MatlW Knjiga je itvojevrateti t»oJa> » )rtoven«kl knJlievnoHtl, kajti v v nji je t tiinajatlh dolgih po glavjlb opisanih trinajst rodu« slovenskega naroda od davnlla poMkov v ataran olovanutvu do danafinjega dne 18 poglavij - 413 strani V platno veaano Ceaa Državljanski priročnik C V slovenSClnl) Knjižica daje poljudna navodila, kako postati amerUkl driavljaa. .'Oll.M SPISI Pohorske poti Spisal Janko Gla ser Cena 50c Angleško Slovenske Berilo F J Kem Veaana knjiga t—a ft- Knjiga o dostojnem vedenju 111 »rrao » nu i» Mlekarstvo Splitu \ Aatvo eevt-. a MiaatuL «8 strani Knjiga sa mlokar te U« fsnnerfe v nptnfinein Obrtno \ ^igovodstvo »8 strani, v na. • Knjiga Je ■amenjena v prvi vrsti M stav mo. nmetno In strajnq kljUCiv _ >-J*ari*vo ter ielsaollvarvfvo Ako naročite knjigo, prilailte k aaro Min U. r- oxiroma Oaoadibn Money order nI etnefijeno svoto. Manjie svote, tttko poiQettrv^J. ft nmrinb * t 8 TUESDAY, DECEMBER 28, 1943 WTANOVUIW L UR P OD SVOBODNIM SONCEM BOM AN - Spi»«l: F. 8. FINŽGAB --85— Dvigali so se prsti kakor za prisego, okrenile v kot na Spiridionovo ležišče, je ozrl na tvnuha. 1 'PREROKOVANJA" SILVESTROVE NOČI Kaj pa bo prineslo Novo le-j to svadbo, ako pa čuje najprej j *o? — Nestevilno vraž je poleg' kokoši, tedaj ostane se nekaj časa samska, V nekaterih kra jih pripisujejo jabolkom po-, nieirtbno vlogo. V jabolku, ki e ga položi pod vzglavje, se splošno iznanega nlivanja svinca na Silvestrov večer, iz cesar uaj bi se uganilo bodočnost, Najvažnejše vprašanje, s ka teram se obračamo do usode,!vidi podoba dragega, ako se Ali vs>e glave so se se tiče vendar -življenja ali točno opolnoči vanj ugrizne;' Tudi Epaf rodit se smrti. j ozko narezane jabolčne oblične | Kdor na primer v Šleziji pri pa, ki se jih vrže zadaj čez isluškuje pod tujim oknom, ta glavo, padejo tako na tla, da "Tega'e sumite? Spiridiou, ali tmf9* __„- .____„_______, _ ____, ^______________, w Evnuh f» je zakolebil na kolena, dvignil visoke prste in'pričakuje odgovora na vpraša- kaže, na ta način tvorjena ob- poiiovil prisego na Kiista, na Očeta in sv. Duha, "Zaseže te smrt tukaj, pikel taui. ako si izdajalec!" Spiridion se je tresel in m- rotil na sv. Trojstvo, da nikdar. "Torej zaupam vsem! Moje dragocenosti na kupčij-ski Larli. Jadrnica je prazna. Trgovec, moj prijatelj, jih l*>peljt v Ateue. Jaz sedaj izstopim v Toperu, izstopite tudi vi in v jutro raztiosite po mestu vsi žalostno novico, da je sklenil Kpafrodit potopiti m- z lirzo jadrnico vred. Ko vzide sconce, Dri veslajte in zavrtajte ladjo, da tse pogrezat-. Žalujte za mano, da premotite ljudi.. Zakaj tukajšnji prefekt gotovo naznani takoj v Bizanc, da sem se res }>otopil, ladje, ki me l>rez dvoma zasledu^jo, priplovejo sem iu se vrnejo. Sled 1k) izbrisana, moje življenje ot to in varno. C V me kdo «!e-i"a, naj me ne pogleda, naj me ne pozdravi. Torej, aH mi storite še to zadnjo uslugo — vi. svobodni možje?" Vsi so se stisnili k njemu, iskali njegovih rok, jih poljubljali in govorili grozne prisege ter klicali vsv strele iz nebes, res pekd! iz zemlje na izdajalca. Ob sončnem vzhodu se je gnetla množica ljudi na obrež-jn. Ves Toper so je izpraznil. Epafroditovo ime ni bilo ne-tnano častnikom in prefektu samemu ne. Narod je prignali radovednost, kako utone lepa barčica in pokoplje samomorilca. Osvobojeni s-užnji so begali }>o mestu, naglas joka'i. si ruvaK lase. se grizli v ustnice de krvi in vili roke ob nesreči svoiesra ynspoda, katerega preganja jk> krivici si'ni Upravda- Nekateri so nalašč vpričo vojak.»v zabavf! jali na despota, d? so jih prijfli in odgnali v kazen. 5vo je neiifivadiui novica prišla v stan prefekta Rustika, jo je zvedela tudi Irena, ki ;ie b'la prišla srečno iz Bizanca po kopnem k stricu iu bivala sužnjo Cirilo v preprostem, napol barbarskem mestu srečnejša, ko na gnilem dvoru. nje, a\i bode umrl v prihod- lika začetno črko ženinovega njem letu. Ako slisi najprej imena. j t-dilnico "da," tedaj je nje- Štiripere?na dateljiea, ki jo gova smrt gotova stvar, na- ]>oloži nrlada Tirollka pod sprotno pa, mu nikalnica "ne"; vzglavje, ji v sanjah pokaže obeta daljše življenje. I njenega dragega, in mladi Ti Na Tirolskem se vidi celo rclec, ki na Silvestrovo noč mrl.če bo katerim naj bi ji ravnala Cirilu j predznamenj. Mlada Maklt n-'se potrka na vrata in kliče cer-zlate lase, ji je padci iz tresoče se roke. Dolgi razpuščeni. buržanka na primer ne vstopi'kovnika. V tretje < prikaže prameni mehkih kodrov «o s - ji usuli po ramenih, po beli ju-Jv Silvestrovi noči v svoji sobi mož, ki seveda ni nihče dni-i TIMES SQUARE — 46th St. and Broadway 3nrf floor at 1560 Broadway ■ Entrance on 46»* 5tr-et Open: 9:00 A.M. to 3:30 P.M. • Mor.. & Fru S:GQ A.M. to 5 30 P.M. Tms., Wed.. Thurs. I Sat. VVOCD RIDGE, N. J. l. it|>lovsiiriit .i obe k stricu prefektu Rustiku. U-a vprašanja na ta način, da v po,,k,-al ničesar m- le s težavo DELOVANJA ;Stiic je ž« zveilel o F.palroditovi nameri. Vojaki so ga S'heslnn i noči takrat potrka iHdobiieni denar, amnak bi oDvestili, da so ujeli nekaj njegovih sužnjev, ki so glasno žalili kumik. T'e sliši kregati ise bil na nnlost in' nemilost- — ' ^^ veličanstvo despota. ti s<> povedali, ziikaj gre Epaf rodit ^ a.i piv j petelina, tedaj ^ »omeni pisan samemu vragu. sani v smrt — Justinijan ga dolži po krivem, naperil je pravdo!------- — —--— ______' " knSu- po prednji del v sobo. tedaj trotovo zaročila v dolo< letu. V Lauenburgu izve mlada kot zlod. Ponudi -e mu >-vo-jega *'zajca" in zlod da zanj pogajanju tolar. Potem pa jo rnora naglo odkrit:, da se pride pravočasno 4lonu»v kajti če bi zlod razvozlal 99 voZov, ko je dotič- PATERSON, N. J. Lni|il»> iiL-iii iliii.iiin • 1'ari«. \\cmie Public S«r»ice Butirs No. 38 and ?rsm Public S«rvic? Sui No. t* or Olymfi City Hali it op o-r door. I L'n» Cuiiei psu the R.dg« plant, OR UNITED STATES EMPLOYMENT SERVICE WRIGHT ASRONAUTICAL CORPORATION • PATEBSCN, NEW JERSEY Builders of C.yclone mid II hirluind Aircraft l.tipinrs cija, Nemčija, (Jrčija. Mi l. Madžarska, itali 1 loland- pomoe J a pon vež hoče ulnžati s samomorom. LETNA SEJA PODRUŽNICE iu -kozi, si jo hitro domislil, da ga! St. 1. SANSa v DETROIT, zoper mga, 011 pa mu 1 Prefekt, Bizantinec skozi bogato nagradi sam Upravda, če otine Epafrodita in 11m ga izroči živega. Kavna'! s je pravkai zdoma, da bi naglo ukrenil vse potrebno in zaje! ladjo, pred« n se }>otopi. Tedaj je prišla Irena. "Na Kri sta, otmi ga. «triček!" Irena j<1 dvignila tresoče -e roke, v očeh so ji igrale solze vsa se je tresla • Rustik se je zavzel.. "Irena, ti jokaš.' "Viuur On je protivnik jasnega vsak ,]>osameznik prosi, da despota, č> mu >olze za takega !'' |se udeleži te važne ^ejc. Volil Irena ni bila dosh-j povedala stricu Še ničesar, kar se je:se bo nov odbor za leto 1944 111 zpodilo z njo v Bizai.eu. Rekla je samo, da želi ostati dal.K*. določalo s; bo o več različnih ki je bila poslana civi-I .... .......... talija, J a pon ii-toin skozi Rdeči križ, iznaša pka, Latvija. Estonska, Litva- v vrednosti več kot 77.mX).(XKJ nija. Norveška, Palestina, Siri- dolarjev, j bolj aktivno v liistoriji Rdeče- j-u ,>oij*k\l< Kumnnska, Rusija __________Iga križa. Ljudje l>o celem s ve- Sva'a in J«S<>sl«viju. " . i tu so občutili njegove blago- V zadnjem letu st silil 1 in0"1 V/°L Je, pn" tKti' /ato & ljriuR'ino da ljevalo z vojno pomočjo civil- ke. l..>00,00() za prvo pomoč in MICH ;i; , umetnike, da so daj o božičnem času naštejemo ni m beguncem; hrana, obleka. o-eb plavanja in re se postav 1I1 z dvignjerenu ro- kaj je vse storil Rdeči križ. V nedeljo dne 2. januarja ™u.k sU'm 111 ^ I^ni infrl) .Vi,briški Rdeči križ, ki 4o minut dol^' govor, v kale- rji........ _ verno ^ bojnih vi-tah doma instill k to rji Kdečiga kriza so iz nada- vežlmli 4a ni vedel. Pomagal je vojski tu in v ino I_________L_________ -j - ,,a Je ""inženir mikrofon1'zemistvu 2*5lanItr>]n fak°i ^opll tako da je go- časa pri njem na deželi, V i ji ni bilo dobro v carski pa'eei. Rusit'k jo je z veseljem sprejel in je bil zelo ponosen, da biva pri (njem soroduica dvorianica. "Epaf rodi t mi je storil veliko dobroto v Bizaneu. Povem ti odkrito, stric, vzljubila sem magistra peditum. Toda zadela ga je nemilost despojne in uničen bi bil nekoč, ko je b:l z menoj, da ga ni ote! ta Epul'rodit s svojimi sužnji. I11 tudi mene bi bili oPtčastili in pahnili v nesiečo najtti razbojniki.' ' Rustik se ni začudil. Poiniža!! je na eno oko in se nasmehnil. "A, tičica, si že doživela zanimive ljubezenske spletke na dvoru. E, živi se v Bizaneu, živi! Poznani despojno! Tvojo prošnjo izpolnim. N< bo počival ta Ork v morju. Naj mu jx*s.telje despot ali despojna. Upravda ima trdne ]>o-ctelje za krivični ke!" Rustik se je prestopi i, da bi naglo odšel in prestregel trgovčevo namero. "No smeš, stric! Otmi ga in daj mu svol>odo! Glej, iaz mu dolgujein življenje " Irena je zastavila stricu pot in se ga oki'enila. Toda prefekt jo jo prijel rahlo za roke, jih odvil od vratu in šel milno nje proti vzhodu. "Otrok moj, prva ljniiezen — prvi spomini! Pozabiš, ko zaljubiš drugič — tedaj ge dobi drug prijatelj, ki te otme — zakaj ta mora v Bizanc pred despota, ki sem mu prisegel zvestobo!" Rustik je odšel ? trdimi koraki moža, ki je navajen ve-levati.^ Irena je pr.^bledeJa; iztegnila je tresočo se desnico za stricem, kakor bi ga hotela pridržati, ustaviti: "Nikar! U«nili se me! Otmi ga!" Ali trdi koraki so odmevali po marmoru, včasih je trčil meč in zarožljala veriga na jeklenih prsih preftkta. Stric je odhajaj da bi ujei Grka In ga izročil pravici. (NftdalMu> prihodnjič.) važnih zadevah. V korist naše organizacije SANSa in nas vseh je, da nihče ne manjka na tej seji. voiti 1 zaman. Policija ga je prijela- Pri tem se je izkazalo, da je bil osebje in umetnike ustrahoval z otroško pištolo. LEŽE SE UČIŠ BOLJE. , Doslej smo meniii, da samo Zadnji ca s je da se vzdra- lenuhi leže na hrbtu in se učijo-nujo vsi oni, ki dosedaj se niso To j, ven(iar tipična spalna le-d opri nesli noben di žrtev na Mnogo "Jjudi tudi kmalu altar domovinske ljul>ezni 111 zaspi, če leže berejo, store svojo dolžnost, ter poma- rp(>(j. gajo po svoji moči našemu rx hrabreiniu narodu, ljubša smrt, kot ki 1 mu je z znanstvenega stičišča imajo "Iežači" vendarle prav ljubša smrt, kot suženjstvo, do J.""I ^ ir'ki svobode in lepše bodočnosti, * ^ , ^ a. ce ležimo, liolj^ oskrbuje s Lia Menton, tajnica, j krvjo. Možgani tedaj lx>lje ostaje v Fall Ri/ver, Mass.. so ---— imeli svoječasno razburliiv do-!Ne pozabite krvavečega na-godek Srpdi neke oddaje je roda v domovini! — Pošlji-vdrl v Studi io ntlad Poljak poite Vaš dar še danes Sloven-imenu Belecki. -1------=----A "--- na bojnem fKtlju kot v taboriščih za vež banje. Središča za krvno plazmo so nabrala, več kot 4,000,000 darov, s čim se je mnogim iK>ma-galo. in tudi rešilo mnogo življenj naših ranjenih vojakov. Za tem je Rdeči križ še preskrbo l 27, 00 bolničark vojski in mornarici. Dobrovo!jei vseh narodnosti Združenih držav >o pripravili 92.j,(XK).0(K) zdravniških Zavojev. Rd «"i križ je tudi napravil in odp'oslal okoli 0,000,000 paketov za ujetnike-koiivalscente. Za zdrave boree je Rdeči križ uredil klube in druga zabavišča v inozemstvu. Posebno izvežbani jnedstavniki so so bili dodeljeni vsem vojnim in pomorskim odredom, doma in v inozemstvu, zato da pomagajo vojakom z pametnimi nasveti in dejstvom, onim posameznikom, ki imajo osebne in družinske težave. NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA BRATS K A. j)E L A V S K_A PODPORNA USTANOVA Sprejema mozke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. NOČEM PLAČATI VEČ KOT NMfl&IE URADNE CENE! NE SPREMEN RACIONIRANIH ŽMl AKO NE (NOAM ZNAMK! „ Oddelek Rdeča križa, ki Skemu Pomožnemu Odbora, bavi z poizvedovautm in dostavljanjem novic, je v zadnjih 15 mesecih o