Psihološka obzorja / Horizons of Psychology, 14, 2, 137-166 (2005) © Društvo psihologov Slovenije 2005, ISSN 1318-187 Znanstveni empirično-raziskovalni prispevek Psihofiziološki odzivi partnerjev v razhajanju Brigita Kričaj Korelc' Center za socialno delo Velenje, Velenje Povzetek: Namen študije je bil ugotoviti, ali se partnerji v razhajanju in partnerji, ki ocenjujejo svojo zvezo kot uspešno, razlikujejo med seboj v emocionalnih, vedenjskih in somatskih odzivih in ali med skupinama obstajajo razlike v osebnostni čvrstosti, spoprijemanju in slogih obrambnega reagiranja. Pri tem je avtorica izhajala iz psihofiziološkega integracijskega modela nastanka bolezni in biopsihosocialnega modela zdravja in bolezni. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da osebe obeh spolov, ki se razvezujejo, subjektivno močneje doživljajo emocionalna stanja z negativnim hedonskim tonom in manifestirajo kvalitativno in kvantitativno več razpoloženjskih in prilagoditvenih emocionalnih motenj kot reakcijo na stresno dogajanje. Prav tako se tudi močneje odzivajo s somatskimi motnjami brez organske osnove in določljivih telesnih povzročiteljev ter se bolj neprilagojeno in tvegano vedejo. Močneje in pogosteje razvijejo in vzdržujejo raznovrstne mehanizme za obvladovanje in razreševanje nastale problemske situacije. Iz rezultatov pa so razvidne tudi nekatere specifične značilnosti in razlike med spoloma v sprejemanju in odzivanju na razvezo zakonske zveze. Ključne besede: razpad partnerske zveze, načini spoprijemanja, obrambni mehanizmi, osebnostna čvrstost, čustvena prilagojenost, somatske motnje The psycho-physiological responses of partners in the process of divorce Brigita Kričaj Korelc Social Work Center Velenje, Velenje, Slovenia Abstract: The purpose of the present study was to establish whether the partners who are in the process of separating and those, who evaluate their partnership as successful, differ from each other in emotional, behavioural and somatic responses, and whether there are differences between them in personal strenght, tackling and in different styles of defensive behaviour. According to that, the author followed a psycho-physiological integrational model of disease existence and biopsychosocial model of health and disease. The results showed that the separating partners of both gender experience subjectively stronger emotional states with negative hedonic note and manifest more mood and adaptable emotional disturbances in quality and quantity as a reaction to the stressful events. They also respond strongly with somatic disturbances without organic basis or defined physical causes. Partners in separation also engage more nonadaptive and risk taking behaviors. In addition their use of all disposable strategies of *Naslov / address: mag. Brigita Kričaj Korelc, univ. dipl. psih., Center za socialno delo Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje, Slovenija, e-mail: brigita.kricaj-korelc@gov.si 138 B. Kričaj Korelc coping is more vigorous and frequent. Obtained results also show some specific cross gender features and differences in receiving and responding to the separation of a matrimony. Key words: relationship termination, coping behaviour, defence mechanisms, resilience, emotional adjustment, somatoform disorders CC = 2953 Transformacija posameznika, para in družine skozi razvezo zakonske zveze Transformacija posameznika, partnerstva in družine skozi razvezo zakonske zveze potekajo različno, odvisno od tega, kaj člani družine čutijo drug do drugega in kako drug z drugim ravnajo. Hetheringtonova in Stanley-Haganova (1997) omenjata perspektivo družinskih sistemov in ekološko perspektivo. Perspektiva družinskih sistemov nudi okvir za razumevanje tega, kako karakteristike družinskih članov ter interakcija med njimi in med družinskimi podsistemi vplivajo na prilagajanje družine in posameznika. Družina je dinamičen sistem, kjer spremembe v družinski strukturi ali pri katerem koli članu družine ali podsistemu izzovejo spremembe v celotnem sistemu. Ekološka perspektiva pa poudarja, da razvezane družine ne delujejo v izolaciji, ampak so podvržene širšemu zgodovinskemu in družbenemu kontekstu, v katerem delujejo. Soseske, šole, prijatelji, delovno mesto, cerkev lahko vplivajo na družinsko funkcioniranje in posredno ali neposredno podpirajo ali zavračajo napore družinskih članov, ki se želijo prilagoditi izkušnjam razveze. V razvoju partnerskega konflikta pred, med in po razvezi ali ločitvi opazim pri delu z zakonskimi ali zunajzakonskimi partnerji naslednje stopnje razveznega in ločitvenega procesa ter transformacijo in prilagajanje posameznika: 1. Napetosti in soočanje. Pojavljati se prične nezadovoljstvo v odnosu zaradi izgube povezanosti, ki je bila prisotna na začetku njunega odnosa. Partnerja začutita obremenjenost in negotovost zaradi odtujenosti in oddaljenosti, ki sta se pojavila v odnosu med njima. Občutek nemoči zaradi odklonilnega vedenja partnerja oba partnerja privede v stisko. Družinsko vzdušje je neharmonično ter napeto in ko se čustva jasno in glasno izrazijo, obstaja vsaj možnost, da se partnerja neposredno srečata, se pogovorita o dogajanju v njunem odnosu ter o potrebah in željah drug drugega, vendar le, če ne pride do telesnih in duševnih poškodb. 2. Umik. Zaradi prepirov se partnerja počutita vedno slabše. Njuno življenje in življenjska energija je usmerjena le v njun odnos, zapletata se v vedno nove prepire in ob tem pogosto pozabljata na otroke in svet okoli sebe. Najpogostejše čustvo tega obdobja je jeza, ki se stopnjuje v bes, kar se lahko izraža tudi na Psihofiziološki odzivi partnerjev v razhajanju 139 telesnem nivoju v obliki psihosomatskih težav. Zaradi nevzdržnosti stanja se pričneta zakonca umikati drug drugemu in se s tem izogibata konfliktom in napetostim. 3. Spreminjanje družinskih pravil in vlog. Družina zaradi neustreznega komuniciranja in umikanja zapade v kaos. Načet je občutek varnosti in samospoštovanja družinskih članov. Predhodno utečene vloge in družinske obveznosti ne delujejo več in partnerja sta zaposlena s svojim novim pojmovanjem žene/moža, matere/očeta, z načini usklajevanja skrbi za otroke ter nove razdelitve obveznosti v družini. Partnerja na nek način živita drug mimo drugega, kar zahteva prilagajanje pravil in vlog v novo nastali situaciji. 4. Samota. Življenje drug mimo drugega ter predvidena razveza ali ločitev pri partnerjih povzroči osamljenost v skupnem življenju. V zadnjih letih se v zvezi s partnerskimi konflikti opaža pogosta prisotnost sindroma, ki so ga italijanski strokovnjaki poimenovali SVI (solitudine del vivere insieme, osamljenost v skupnem življenju), prvi pa so ga diagnosticirali v ZDA. Pojav zajema občutek boleče samote in globoke praznine v sebi kljub dejstvu, da je oseba poročena ali ima partnerja, ali živi v navidez prijazni in urejeni družini ter je obkrožena z otroki, sorodniki in prijatelji. Značilno za SVI je, da partnerja živita v nespodbudnem, hladnem svetu duševne in čustvene praznine, skoraj brez verbalne komunikacije. Med njima ni pozornosti, razumevanja, naklonjenosti, povezanosti in sožitja. Sindrom kljub fizični prisotnosti in telesni bližini označuje oddaljenost med partnerjema. Omenjeno duševno stisko občutita oba partnerja, praviloma pa o tem spregovorijo ženske. Ženske SVI močneje občutijo in ga želijo tudi prej razrešiti. Pari lahko tako živijo več let predvsem zaradi stanovanjskega problema, finančne odvisnosti od partnerja ali preprosto, ker nimajo moči za naslednji korak. 5. Notranja ločitev. V naslednjem koraku govorimo o notranji ločitvi, ki poteka na kognitivnem in emocionalnem nivoju. Brez tega ni uspešne razveze ali ločitve. Partnerja se morata najprej raziti v »svojih glavah«, se sprijazniti in čustveno ter razumsko predelati odgovornost za razpad zakona in s tem povezano izgubo. V tem obdobju sta pogosti čustvi žalosti in agresivnosti, kar se odraža v človekovi notranjosti in tudi v odnosu do partnerja. Žalost, bolečino in napadalnost partnerja pogosto uporabljata za strateške namene, za zmago v medsebojni bitki. Vedno pogosteje partnerja v medsebojni komunikaciji izražata namero razveze ali ločitve. Pogosto je to samo način nadzora nad partnerjem. Uspešno zaključena faza predstavlja priznavanje obojestranske odgovornosti za razpad zveze in ne slepo obtoževanje zakonca. 6. Fizična ločitev. Šele po uspešno zaključeni peti stopnji se lahko partnerja kvalitetno razideta tudi v fizičnem smislu (vložitev tožbe ali sporazumnega predloga za razvezo ter odhod enega partnerja iz skupnega bivališča). Le tako se lahko nadaljevanje razveze ali ločitve odvija brez sovraštva in občutkov 140 B. Kričaj Korelc krivde. Ponavadi eden od zakoncev vloži tožbo za razvezo1 ali zakonca skupaj pripravita sporazumni predlog. Morda se je eden od partnerjev že odselil iz skupnega bivališča ali pa se na to pripravlja. Kadar ta stopnja doleti enega od partnerjev nepripravljenega in odvisno od tega, v kolikšni meri je bil v tej zvezi občutek osebne integritete odvisen predvsem od odnosa s partnerjem, se dvomi o samem sebi razrastejo in lahko imajo po odhodu partnerja uničujoč učinek. Na peti ali šesti stopnji starši ponavadi s svojo namero seznanijo tudi otroke, razširjeno družino, prijatelje ter druge ljudi v skupnosti. Na kakšen način to storijo, je zelo odvisno od duševnega stanja partnerjev Številni so v agoniji, ki jo prinaša razveza, tako zbegani, vznemirjeni in zmedeni, da se niso sposobni primerno pogovoriti z otroki. Primerno je, da se starša skupaj pogovorita z otroki. Najpomembnejše teme v teh trenutkih so, kateri od staršev bo zapustil družinski dom, zakaj odhaja in kam gre ter se z otroki dogovori za redne osebne stike in obiske. Otroci morajo vedeti, kdo bo skrbel zanje, kje bodo s staršem, s katerim bodo ostali, živeli (pomembno je tudi, da se bodo v primeru selitve preselili tudi hišni ljubljenčki) ter da se stiki s prijatelji in pomembnimi sorodniki ne bodo spremenili. Pomembno je, da otroci vedo, da starš ne zapušča njih in da še vedno ostaja njihov starš in da se to ne bo spremenilo. 7. Razvezni postopek. Obdobje razveznega postopka je za zakonca zelo stresno. Zakonci tožijo o nezmožnosti normalnega funkcioniranja v vsakodnevnem življenju ter o čustvenih in telesnih odzivih na stres ob razvezi. Če sta se zakonca v predhodnih fazah ukvarjala predvsem s samim sabo ter lastnimi dilemami, občutki in bolečinami, morata sedaj dogovoriti in razrešiti vprašanja, ki se tičejo razmerij do otrok. Sodišče v razveznem postopku razsodi v štirih točkah: (i) da se zakonska zveza razveže2; (ii) kateremu staršu se zaupajo mladoletni otroci v varstvo, vzgojo in oskrbo; (iii) način in obseg osebnih stikov otrok z drugim staršem, (iv) preživnina za otroke ter, v kolikor izpolnjuje pogoje, za zakonca. Vse pogosteje tudi pri nas zakonci v razveznem postopku najamejo odvetnika. 1 Pogosto zakonec o svojem dejanju ne obvesti drugega. Le ta je kljub temu, da preživljata z zakoncem hude čase, da je nezadovoljstvo z zakonom obojestransko in je bila v medsebojnih sporih namera o razvezi večkrat izrečena, presenečen nad pozivom Centra za socialno delo ali sodišča. 2 Ta točka ponavadi ni sporna, saj slovenska zakonodaja dopušča razvezo zakonske zveze že v primeru, da eden od zakoncev navede, da je zanj življenje v zakonu nevzdržno in izjava drugega zakonca, da se ne želi razvezati, nima pravne moči. Torej, če se zakonec želi razvezati in vloži tožbo za razvezo, bo ne glede na mnenje in prizadevanja drugega zakonca sodišče izpeljalo razvezo, prav tako se sodišče tudi ne poglablja v vzroke razveze. Na svetovalnem razgovoru na Centru za socialno delo se sicer osvetlijo razlogi za razvezo in posledice iz vseh vidikov ter si strokovni delavec prizadeva predelati stiske, bolečine in čustvene odzive zakoncev na razvezo. Ker pa je razgovor svetovalnega značaja, je rezultat odvisen od pripravljenosti in sodelovanja obeh zakoncev in niti strokovni delavec niti Center za socialno delo kot uradna ustanova nima pravne podlage, da bi z mnenjem omejevala ali celo prepovedala razvezo iz kakršnih koli razlogov. Ima pa zakonec, ki je vložil tožbo (ali oba zakonca, če je podan predlog za sporazumno razvezo) možnost, da na svetovalnem razgovoru na Centru za socialno delo ali na glavni obravnavi na sodišču predlaga in poda pisno izjavo o ustavitvi postopka. V tem pogledu je razvezni postopek v slovenski zakonodaji zelo podoben t.i. »no-fault« razvezam v ZDA. Psihofiziološki odzivi partnerjev v razhajanju 141 Kuntzag (1997) ob tem ugotavlja, da se za to možnost praviloma prve odločajo ženske, ki čutijo olajšanje zaradi pravic, ki jim jih določa zakon in se s tem znebijo strahu. Moški se zaradi odločnosti žena pogosto znajdejo v situaciji, ki jih zmede in jim odvzame moč. S psihološkega stališča lahko odvetnik, ki zastopa stranko v času, ko prevladujejo strah, sovraštvo in obup, pomaga, da raste čustveni odmik od partnerja, ki bo kmalu označen kot nasprotna stranka v postopku. S tem prispeva k njihovemu razvoju samostojnosti. Po drugi strani pa se lahko zaradi vključenosti advokata in zaostrovanja včasih tudi nerealnih zahtev in protinapadov družinski odnosi še poslabšajo. V takšnih postopkih se pozablja, da gre za zelo občutljivo tematiko družinskih odnosov in da se odloča o nadaljnjem življenju družinskih članov. Dodelitev otrok ter dogovarjanje o stikih, določitev in izvrševanje plačevanja preživnine je tako ali tako vse prevečkrat v razveznem postopku in še v po razveznem obdobju vir hudih konfliktov med bivšima zakoncema. 8. Obdobje enostarševske družine in asimilacije. S pravnomočno odločbo sodišča se prične po-razvezno obdobje, ki ga zaznamujejo spremenjene materialne in socialne razmere ter prilagajanje družinskih članov na novo nastalo situacijo, prilagajanje na spremembe, ki jih prinašata dve ločeni enoroditeljski gospodinjstvi. Po-razvezno obdobje zaznamuje privajanje na nove vloge in obveznosti, še posebej to velja za starša, kateremu so bili otroci zaupani v varstvo, vzgojo in oskrbo in starša, ki ne živi v skupnem gospodinjstvu in so bili dogovorjeni ali določeni osebni stiki z otroki. Bivša partnerja si prizadevata, da bi stiki potekali čim manj stresno in konfliktno ter da bi se življenje stabiliziralo in umirilo. Čustvena razveza še vedno teče. Čeprav bivša partnerja živita ločeno, bodo nekateri med njimi čustveno ostali še dolgo skupaj3, kar zadeva starševstva, pa za vedno povezani. Zbližanja, ki ostanejo po razvezi, dajejo vtis, kot da partnerja sploh nista poskusila razkleniti čustvenih spon. Vztrajanje v sovraštvu še po letih izraža isti patološko primarni odnos: raje povezan v sovraštvu kot ostati resnično sam. Zaradi tega je pomembno, da se razveza kvalitetno zaključi. V tem obdobju imata bivša partnerja možnost, da pomirita negativna čustva, ki so se v dolgem obdobju nabirala, da se zopet zbereta in nadaljujeta novo življenje. Najbrž bo za vzdrževanje umirjenosti vsakdanjega življenja potrebna določena mera zatajevanja nekaterih osebnih misli in občutkov, ki izvirajo iz preteklosti. Žalovanje za izgubljenimi, čeprav redkimi srečnimi trenutki, ostaja in tudi osamljenost je redna spremljevalka tega obdobja. V tem se tudi odraža sposobnost obvladovanja življenjskih kriz. Partnerja v tem obdobju vedno bolj 3 Ostaja občutek ambivalentnosti: raziti se in ostati skupaj. Ta občutek oziroma nerazčiščena čustva praviloma otežujejo sodelovanje staršev, saj eden od njiju ali celo oba nenehno iščeta priložnosti, da ostajata v stiku, nadzirata drug drugega, če ne drugače tudi tako, da vedno znova iščeta teme za dogovarjanja glede otrok. V kolikor je njuna komunikacija nekonstruktivna in nemogoča, iščeta priložnosti za vzdrževanje stikov v urejanju izpostavljenih vprašanj po uradni poti (nenehna vračanja na Center za socialno delo, sprožanje različnih postopkov na sodišču, kjer se bosta morala zanesljivo srečati). 142 B. Kričaj Korelc opuščata misel in upanje na ponovno združitev družine. 9. Ponovno navezovanje partnerskih stikov in ponovna poroka oz. zunajzakonska skupnost; odločitev za dvojedrno, dopolnjeno družino. Najbolj pogosta skrb razvezane osebe je, ali ji bo uspelo vzpostaviti in ohraniti kvalitetno zvezo. Pretekle izkušnje namreč kažejo drugače. Oseba si mora najprej izoblikovati novo podobo partnerskega odnosa, in sicer drugačno od tiste, ki jo je poznala in živela. Odgovoriti si mora na pomembna vprašanja: Kako želim živeti? Kakšen naj bo moj odnos s partnerjem? Kaj sem pripravljen/ a storiti za to? Kaj pričakujem od partnerja? Katere kvalitete in lastnosti partnerja so zame pomembne? Kakšen odnos in vlogo naj bi partner zavzel do mojih otrok? Ponovna izbira partnerja je predvsem za starša, ki živi z otroki, odgovorna odločitev, saj mora pri odločanju upoštevati in odgovorno razmišljati o pomenu in vplivu nove partnerske zveze na otroke. Starševstvo ima brezpogojno prednost pred novim partnerskim odnosom. Pri snovanju prve partnerske zveze sta partnerja razbremenjena te odgovornosti. Številni razvezane! ob novi ljubezni nekdanjega partnerja čutijo jezo, občutek krivde, celo kesanje, lahko pa tudi menijo, da so izdani. Tem občutkom je dodano še dejstvo, da bo novi partner neizogibno vplival tudi na njune otroke. Malokdo z veseljem sprejme nekoga, ki ga prepoznavajo kot njihov »nadomestek«. Priznati si mora žalost, ljubosumje zaradi izgube družine in prisotnosti tretje osebe ter dopustiti novemu partnerju in otrokom čas in prostor, da vzpostavijo svoje odnose. Boleči občutki spremljajo tudi dejstvo, da ponovna poroka enega ali obeh bivših partnerjev dokončno izključuje možnost življenja v enojedrni družini. Restrukturirati se morajo vloge, pravila in meje v dopolnjeni družini. Za uspešno funkcioniranje dopolnjene, dvojedrne družine je potrebno priznanje biološkim staršem, da imajo v odnosu do otrok ključno vlogo in avtoriteto ter vloga nadomestnih staršev ne ogroža vloge bioloških staršev. Margaret Robinson (1991, po Čačinovič Vogrinčič, 1999) prikazuje koncept možnega dobrega izida kompleksnega procesa transformacije družine in partnerjev po razvezi ali ločitvi. Proces transformacije prikaže skozi trinajst faz, skozi katerih se odvijata dva procesa: 1. čustveni proces tranzicije para in 2. spremembe drugega reda, ki jih zahteva družina, da bi lahko nadaljevala razvoj.Razveza je po njenem konceptu dolg, kompleksen in počasen proces, ki vsakokrat zahteva soočenje s sedanjostjo, da bi bilo mogoče uzreti prihodnost (Čačinovič Vogrinčič, 1999). Prva faza: priznanje zloma zakona ali partnerstva. Čustveni procesi v tranziciji para: sodelovanje pri odločitvi ali znova sprejeti obvezo, da nadaljujeta razmerje. Spremembe drugega reda: vzajemno sprejemanje lastnega deleža pri razpadu razmerja. Druga faza: odločitev za ločitev ali razvezo. Čustveni procesi v tranziciji para: spoznanje enega ali obeh partnerjev, da ni mogoče razrešiti napetosti do take Psihofiziološki odzivi partnerjev v razhajanju 143 mere, da bi lahko ostala v razmerju. Potrebne spremembe drugega reda: obojestransko sprejemanje neuspeha zakona. Dogovor o tem, da se zakonska ali zunajzakonska zveza konča z razvezo ali ločitvijo. Upoštevanje otrokovih potreb. Tretja faza: priprava in načrtovanje izida. Čustveni procesi v tranziciji para: prizadevanje za sposobnost, da si delita odgovornost zdaj in v prihodnosti. Potrebne spremembe drugega reda: sodelovanje in dogovarjanje pri vprašanjih zaupanja otrok in osebnih stikov otroka s staršem. Obravnavanje težav z razširjeno družino in prijatelji. Četrta faza: ločitev. Čustveni procesi v tranziciji para: zmanjševati navezanost na partnerja in krepitev sostarševskega odnosa. Začeti žalovanje zaradi izgube nedotaknjene družine. Podpirati otrokovo navezanost na drugega roditelja. Potrebne spremembe drugega reda: restrukturiranje partnerskega in starševskega odnosa. Objava odločitve razširjeni družini in drugim. Peta faza: razveza; pravni proces. Čustveni procesi v tranziciji para: odpovedati se fantazijam o ponovnem združevanju družine. Razreševanje bolečine, jeze, grenkobe ... skozi proces žalovanja. Umakniti čustveno investicijo sebe iz partnerskega odnosa. Potrebne spremembe drugega reda: preveriti odločitve o razvezi na pravnem, finančnem, psihičnem in sostarševskem področju. Ostati povezan z razširjeno družino in drugimi v skupnosti. Šesta faza: družina po razvezi. Čustveni procesi v tranziciji para: zmožnost, da se ohrani stik z bivšim zakoncem in da se razvijejo sostarševski odnosi. Spoznanje, da se otroci ne razvežejo od staršev in spodbujanje otroka k osebnim stikom z drugim staršem. Priznanje, da lahko bivši partner vzpostavi nove zveze, ki lahko vodijo v ponovno poroko ali zunajzakonsko skupnost. Potrebne spremembe drugega reda: oblikovati fleksibilne odnose, ki omogočajo osebne stike s čim manj konflikti, prestrukturiranje, organizacija dveh ločenih enoroditeljskih gospodinjstev. Ponovno vzpostaviti lastno socialno mrežo in sprejeti partnerjevo socialno mrežo. Sedma faza: novi začetki. Čustveni procesi v tranziciji para: priznavanje mitov in fantazij o »mačehah, očimih in pastorkah«. Potrebne spremembe drugega reda: priznanje potrebe po sostarševstvu v času, ko še teče čustvena razveza. Spoznanje, da je odnos starš-otrok pred odnosom, ki ga vzpostavlja ponovna poroka. Osma faza: napori asimilacije. Čustveni procesi tranzicije para: dati nadomestnim staršem otrok čas in prostor, da razvijejo svoje lastne odnose. Potrebne spremembe drugega reda: priznanje žalosti, ljubosumja in konfliktov lojalnosti zaradi izgube družine. Deveta faza: osveščenost. Čustveni procesi tranzicije para: ponovna ureditev meja med generacijami in meja med gospodinjstvi. Potrebne spremembe drugega reda: priznanje biološkemu staršu, da ima ključno pozicijo in avtoriteto. Priznanje ponovne poroke in prostora za nadomestne starše. 144 B. Kričaj Korelc Deseta faza: restrukturiranje. Čustveni procesi v tranziciji para: mobilizacija težav. Potrebne spremembe drugega reda: preoblikovana razširjena družina sprejema spremembe, ki so potrebne, da dopolnjena družina postane funkcionalna. Enajsta faza: akcija. Čustveni procesi tranzicije para: za začetek sodelovanja. Potrebne spremembe drugega reda: ustvarjanje novih pravil, ritualov in meja, ki se dosežejo skozi ponovna pogajanja v celotni preoblikovani in razširjeni družinski mreži. Dvanajsta faza: integracija. Čustveni procesi v tranziciji para: kontakt in intimnost v dopolnjeni družini. Potrebne spremembe drugega reda: nadomestni straši dosežejo edinstveno vlogo, ki niti ne tekmuje niti ne ogroža vloge bioloških staršev in ki jo sprejema vsa reorganizirana in razširjena družinska mreža. Vloge vključujejo generacijske meje med nadomestnimi starši in otroki. Trinajsta faza: odločitev za dvojedrno družino. Čustveni procesi v tranziciji para: zdržati in spustiti. Potrebne spremembe drugega reda: odpovedati se zadnjemu upanju, da bo mogoče živeti kot enojedrna družina. Zmožnost pogajanja o družinskih ritualih in spremembah v stikih in skrbi za otroke. Bivša partnerja potrebujeta tri do pet let, da uspešno preideta in zaključita proces razveze, transformacije in asimilacije. Psihofiziološki integracijski model nastanka bolezni in biopsihosocialni model zdravja in bolezni Razveza zakona in razpad zunajzakonske zveze predstavlja za partnerja hud pretres. Takoj za smrtjo partnerja je to najhujša duševna obremenitev za odrasle.4 Ločitev je le redko rešitev, s katero sta oba partnerja zadovoljna. Stres deluje na celotno biopsihosocialno naravo človeka. Vse več avtorjev pripisuje stresu ključno vlogo v nastanku somatskih in emocionalnih motenj. Psihofiziološki integracijski model nastanka bolezni (Adamovič, 1984) postavlja v izhodišče emocionalne motnje, ki se prek funkcionalnih motenj in organskih poškodb izražajo s somatskimi simptomi. Adamovič daje zanimivo in celovito psihofiziološko razlago nastanka psihosomatske bolezni. Stres se lomi skozi več slojev osebnosti: podedovano (sposobnost organizma, da na dražljaje odgovori močneje ali šibkeje), zgodnja izkustva (dobra ali slaba, skozi naučeni model vedenja, ki je nastal v prej podobnih situacijah), aktualni konflikt (določajo ga dobre in slabe izkušnje ter naučen 4 Na lestvici ocene stresnosti raznih dogodkov in življenjskih sprememb (Holmes in Rahe, 1967; po Musek, 1993) se ločitev nahaja na samem vrhu lestvice, takoj za smrtjo zakonskega partnerja. Od možnih 100 obremenitvenih točk kot največja obremenitev, je povprečna ocena ločitve 73. Prepir med zakoncema predstavlja 35 obremenitvenih točk. Psihofiziološki odzivi partnerjev v razhajanju 145 vzorec vedenja). Ob zaznavanju stresa se sprožita dva procesa. Prvi gre h korteksu, naproti intelektualnemu doživljanju in obdelavi, druga pa po poti avtonomnega živčnega sistema in sproži spremembe na periferiji. Po drugi poti nastaja psihosomatska motnja ali obolenje. Blokirana je pot k neokorteksu. Kronično vegetativno in endokrino izločanje, ki traja dalj časa, povzroči poškodbo tkiva in psihosomatsko obolenje. K tej poenostavljeni shemi je potrebno dodati še oslabljene imunske sposobnosti organizma, preživete infekcije in alergijske predispozicije. Tretji del prizme opredeljuje aktualni konflikt. Tega vsebinsko določajo zgodnje slabe ali dobre izkušnje, naučen model vedenja za razreševanje takih in podobnih situacij. Če je oseba že prej razvila obrazec vedenja za določen stresor, ga bo po avtorjevem mnenju skoraj zanesljivo ponovila. V zadnjih letih je vedno bolj priznan biopsihosocialni model zdravja in bolezni (Engel, 1980; po Selič, 1999). Le-ta pomeni razširitev vseh predhodnih modelov in poudarja interakcijo med socialnimi, psihičnimi in biološkimi dejavniki, ki sodelujejo pri nastanku, razvoju in zdravljenju neke bolezni. Prav tako upošteva pomen in vlogo vedenja in osebnosti pri ohranjanju zdravja in nastanku bolezni. Sistemski model je uspel razložiti in ovrednotiti vse ključne dejavnike, ki lahko sodelujejo v patogenezi bolezni, ne da bi se pri tem omejil na izolirane vzroke ali serije linearnih vzročnih dogodkov. Pri razlagi psihosomatskih motenj pa ne bi smeli pripisati prevladujoče vloge delovanju stresnih obremenitev, saj bi na ta način pretirano izpostavili patogenost zunanjih dejavnikov pri pojavljanju omenjenih disfunkcij. Bolj patogena je človekova osebnostna struktura in človekovi ustaljeni vedenjski vzorci. Osebnostna struktura z genetsko določeno dovzetnostjo sta tista predisponirajoča faktorja, od katerih je odvisen patogeni pomen stresorjev (Selič, 1999) Namesto razmišljanja o vzrokih bolezni bi bilo potrebno razmišljati, kaj ljudem onemogoča, da bi ostali zdravi. Temelji na splošni teoriji sistemov. Sistem je dinamična entiteta, sestavljena iz komponent, ki so v stalni medsebojni interakciji. Sistem se nenehno spreminja, njegovi deli pa ostanejo v stalni medsebojni zvezi, v smislu pretoka Slika 1: Nelinearni, interakcijski sistemski model za vse bolezni (Leigh, 1983; po Selič, 1999, str.179). 146 B. Kričaj Korelc energije, informacij in drugih vsebin. Tudi vloga in pomen zdravja in bolezni se v življenju neke osebe spreminjata. Zato je pojav zdravja in bolezni smiselno razumeti in obravnavati z vidika dinamike in procesa. Tako kot osebnost se tudi zdravje in bolezen razvijata v prepletu procesov razvoja, rasti in zorenja. Vse predhodne stopnje vplivajo na sedanje, te pa na prihodnje. Zdravje in bolezen nista statično stanje, temveč sta proces, ki ga je možno razumeti le v spremenljivem sociokulturnem okviru. Sodobna biopsihosocialna perspektiva je opredelila vlogo vseh treh konstitutivnih dejavnikov: biološke, psihološke in socialne. (Sarafmo, 1990; po Selič, 1999) Opredelitev problema V prispevku izhajam iz psihofiziološkega integracijskega modela nastanka bolezni (Adamovič, 1984) in biopsihosocialnega modela zdravja in bolezni (Engel, 1990; po Selič, 1999). Psihofiziološki model nastanka bolezni v izodišče postavlja emocionalne obremenitve in iz teh izhajajoče emocionalne motnje, ki se preko funkcionalnih motenj organov in organskih sistemov ter organskih poškodb manifestirajo s somatskimi simptomi. Biopsihosocialni model zdravja in bolezni pa poudarja interakcijo med socialnimi, psihičnimi in biološkimi dejavniki, ki sodelujejo pri nastanku in razvoju bolezni. Nastanek, stopnjo in trajanje disfunkcij določajo zunanji in notranji dejavniki in niso odvisne le od delovanja zunanjih stresnih obremenitev, saj bi na ta način pretirano izpostavili patogenost zunanjih dejavnikov. Biopsihosocialni model zdravja in bolezni tako dopolnjuje in nadgrajuje psihofiziološki integracijski model, saj poudarja interakcijo med socialnimi, psihičnimi in biološkimi dejavniki. Predpostavljala sem, da bi sinteza obeh modelov uspešno razložila dogajanje in odzivanje partnerjev v razhajanju. Glede na opredelitev problema sem oblikovala sledečo hipotetično predpostavko: Konflikti v partnerskem odnosu in posledično razpad partnerske zveze predstavljajo dolgotrajno emocionalno obremenitev, kar pomeni dolgotrajno stresno obremenitev na psihičnem nivoju. Obvladovanje dolgotrajne stresne obremenitve izčrpava posameznikove prilagoditvene zmogljivosti, kar privede do porušenega psihičnega in fizičnega ravnovesja ter povzroči emocionalne, vedenjske in somatske motnje. Stopnjo, trajanje in vrsto simptomov v procesu porajanja in v procesu persistiranja pa določajo inter in intrapsihični dejavniki. Interpsihični dejavnik v našem primeru predstavlja konflikt v partnerskem odnosu, od intrapsihičnih dejavnikov pa sem izpostavila načine spoprijemanja z obremenitvami, načine obrambnega odzivanja in osebnostno čvrstost. Delovanje pa je tudi obratno, simptomi po obratni poti krepijo delovanje strategij spoprijemanja, obrambnega vedenja ter partnerjem v razhajanju še bolj utrjujejo občutek ogorženosti v dani situaciji. Shematski prikaz sinteze psihofiziološkega integracijskega modela nastanka bolezni in biopsihosocialnega modela zdravja in bolezni bi v danem primeru lahko bil sledeč: Psihofiziološki odzivi partnerjev v razhajanju 147 POPUŠČANJE ADAPTACIJSKIH ZMOGLJIVOSTI (PORUŠENO PSIHOFIZIČNO RAVNOVESJE) RAZPOLOŽENJSKE IN PRILAGODITVENE EMOCIONALNE MOTNJE NEPRILAGOJENE IN TVEGANE OBLIKE VEDENJA SOMATSKE MOTNJE BREZ ORGANSKEGA SUBSTRATA Slika 2: Hipotetični model sinteze psihofiziološkega integracijskega modela nastanka bolezni (Adamovič, 1984) in biopsihosocialnega modela zdravja in bolezni (Engel, 1980; po Selič, 1999). Metoda Udeleženci V začetku bi pojasnila, da sta v študiji izraza »eksperimentalna skupina« in »kontrolna skupina« uporabljena pogojno, zaradi lažjega razumevanja, saj v raziskavi nimamo opraviti s pravim eksperimentalnim raziskovalnim načrtom. V eksperimentalni skupini je sodelovalo 60 zakoncev, ki so v postopku razveze zakonske zveze. Sodišče po tem, ko zakonci vložijo tožbo ali sporazumni predlog za razvezo zakonske zveze, zaprosi Center za socialno delo, da strokovni delavec opravi 148 B. Kričaj Korelc Tabela 1: Numeričen prikaz vzorca. ES KS Spol AUški Atenski Afoupaj Povprečna starost v letih Mmoški Mženske Mskupaj Izobrazba A^oš Ntv. Av. Avl. in vii. Povprečno trajanje zakonske zveze v mesecih Povprečno število otrok Povprečno trajanje zakonske krize v mesecih 30 30 60 37,4 36,8 37,0 7 13 29 11 163,3 1,78 56,9 30 30 60 39,0 36,7 37,8 7 13 29 11 177,3 1,97 svetovalni razgovor pred razvezo in poda mnenje, kateremu od staršev naj se zaupajo mladoletni otroci v varstvo, vzgojo in oskrbo. Na svetovalni razgovor pred razvezo so vabljeni zakonci, ki imajo mladoletne otroke. Kontrolno skupino predstavlja 60 zakoncev, ki ocenjujejo svoj partnerski odnos kot zadovoljiv in zakonsko zvezo kot uspešno. Skupini sta izenačeni po spolu, starosti, izobrazbi, številu let zakonske zveze, številu otrok, rojenih v zakonski zvezi, ter urbanem in kulturnem okolju, v katerem živijo. Pripomočki in spremenljivke Zaradi lažjega razumevanja sta z enako utemeljitvijo kot v podpoglavju Udeleženci, pogojno uporabljena tudi izraza »odvisne spremenljivke« in »neodvisne spremenljivke«. Merski instrument je predstavljala baterija psiholoških testov in vprašalnikov: 1. Lestvica emocionalnih, vedenjskih in somatskih motenj (Kričaj Korelc, 2004). 2. Načini spoprijemanja s stresom (WCQ - I; Folkman in Lazarus, 1988). 3. Lestvica emocionalnih stanj (LES; Lamovec, 1988). 4. COR-NEX 2. Za namen raziskave sem vrednotila postavke od 20 do 79, ki se nanašajo na predmet in cilj raziskave (emocionalne in psihosomatske simptome). 5. Osebnostna čvrstost (HS; Kobasa in Maddi, 1979; po Lamovec, 1994). 6. Vprašalnik življenjskega sloga (VŽS; Kellerman, 1980; po Lamovec, 1994). Psihofiziološki odzivi partnerjev v razhajanju 149 V raziskavi so odvisne spremenljivke rezultati na vseh šestih instrumentih, ki so odražale: emocionalne motnje vedenjske motnje somatske motnje načine spoprijemanja osebnostno čvrstost načine obrambnega reagiranja. Pri odvisnih spremenljivkah emocionalne, vedenjske in somatske motnje sem ugotavljala poleg kvalitativnega še kvantitativni vidik. Glede na kvaliteto sem v raziskavo vključila emocionalne, somatske in vedenjske motnje Lestvice emocionalnih, vedenjskih in somatskih motenj (kot so opredeljene po Mednarodni klasifikaciji bolezni - ICD10), COR NEX 2 testu ter po Lestvici emocionalnih stanj. Kvantitativni vidik predstavlja moč pojavljanja motenj, izražena s subjektivno oceno moči na samoocenjevalni petstopenjski lestvici (Lestvica vedenjskih, emocionalnih in somatskih motenj ter Lestvica emocionalnih stanj). Neodvisne spremenljivke so bile kvaliteta partnerskega odnosa (dve vredosti, partnerji v razhajanju in partnerji, ki ocenjujejo svojo partnersko zvezo kot uspešno) ter spol. Oznake spremenljivk Lestvica emocionalnih, vedenjskih in somatskih motenj (Kričaj Korelc, 2004) E - emocionalne motnje V - vedenjske motnje S - somatske motnje VES - splošna emocionalna, vedenjska in somatska obremenjenost KI - duševne in vedenjske motnje zaradi škodljivega uživanja alkohola K2 - duševne in vedenjske motnje zaradi škodljivega uživanja kofeina K3 - duševne in vedenjske motnje zaradi škodljivega uživanja tobaka K4 - duševne in vedenjske motnje zaradi škodljivega uživanja več drog in drugih psihoaktivnih snovi K5 - zloraba snovi, ki ne ustvarjajo odvisnosti K6 - reakcija na hud stres in prilagoditvene motaje K7 - somatoformne motnje K8 - nevrastenija (utrujenost, upad delovne storilnosti, izčrpanost) K9 - motnje prehranjevanja K10 - neorganske motnje spanja 150 B. Kričaj Korelc Kl 1 - spolna disfunkcija brez organske osnove KI 2 - motaje navad in nagibov Načini spoprijemanja s stresom (WCQ) I; Folkman in Lazarus, 1988) KON - konfrontacija DIS - distanciranje SAM - samokontrola ISP - iskanje socialne pomoči SOD - sprejemanje odgovornosti BEG - beg/izogibanje NRP - načrtno reševanje problema PPO - pozitivna ponovna ocena Lestvica emocionalnih stanj (LES; Lamovec, 1988) DEP - depresivnost ZAD - zadovoljstvo AGR - agresivnost RAV - ravnodušnost POS - pozitivna samoocena NES - negativna samoocena COR-NEX 2 CE - vsota točk tistih postavk, ki se nanašajo na emocionalne motnje (patološke razpoloženjske reakcije- zlasti depresije, nervoznost in anksioznost, patološke reakcije strahu). CS - vsota točk tistih postavk, ki se nanašajo na somatske motnje (nevrocirkulatorni psihosomatski simptomi, psihosomatski simptomi, hipohondrija in astenija, gastrointestinalni psihosomatski simptomi). COR - vsota točk vseh postavk Osebnostna čvrstost (HS; Kobasa in Maddi, 1979; po Lamovec 1994) ANG - angažiranost IZZ - izzvanost NAD - nadzor Vprašalnik življenjskega sloga (VŽS; Kellerman, 1980; po Lamovec, 1994) ZAN - zanikanje REP - represija REG - regres Psihofiziološki odzivi partnerjev v razhajanju 151 KOM - kompenzacija PRO - projekcija INT - intelektualizacija REF - reakcijska formacija PRE - premeščanje SON - splošna obrambna naravnanost Postopek Eksperimentalna skupina. Zbiranje podatkov eksperimentalne skupine je bilo težavno in je trajalo od leta 2001 do leta 2003. Testno baterijo so izpolnjevali zakonci, ki so prišli po zaprosilu sodišča na Center za socialno delo na svetovalni razgovor pred razvezo. Po opravljenem svetovalnem razgovoru sem zakonca seznanila z namenom raziskave in ju prosila za sodelovanje. Sodelovanje je bilo prostovoljno. Le redki zakonci so se odzvali. Za večino je razveza zakonske zveze prehuda čustvena obremenitev in pomeni zanje vse, kar predstavlja več kot nujno urejanje po uradnih institucijah, dodatno obremenitev in več kot v danem trenutku zmorejo. Zakonec ali zakonca, ki sta pristala na sodelovanje, sta izpolnjevala vsak svojo testno baterijo individualno. Večina preizkušancev, ki so privolili v sodelovanje, je bilo motiviranih za izpolnjevanje, ob tem so se želeli še pogovoriti o lastnih psihičnih obremenitvah razveze. Testiranje je torej preizkušancem omogočilo, da so lahko prejeli še osebno pomoč in opravili oseben svetovalni pogovor. Kontrolna skupina. Podatke sem zbirala v letu 2002. Testno baterijo so izpolnjevali zakonci, ki so predhodno ocenili svoj partnerski odnos kot zadovoljiv in zakonsko zvezo kot uspešno. Izbrani zakonski pari so se ujemali v vseh kontroliranih spremenljivkah zakonskih parov iz eksperimentalne skupine. Pred začetkom testiranja sem zakonca seznanila z namenom raziskave. Sodelovanje je bilo prostovoljno. Zakonca sta izpolnjevala vsak svojo testno baterijo individualno. Skoraj vsi zakonski pari, na katere sem se obrnila, so privolili v sodelovanje in so bili visoko motivirani. Nekateri so se zanimali tudi za rezultate. Veliko zakoncev je dodalo komentar, da je bilo izpolnjevanje zanimivo in koristno tudi za njih same, saj so se na ta način poglobili vase in odkrili nekaj novega o sebi. Poleg opisnih statistik je bila opravljena še strukturna analiza podatkov. Glede na naravo spremenljivk je bila uporabljena enosmerna analiza variance (multivariatno napovedovanje). Rezultati in razprava Preden bom poskušala v raziskavi dobljene rezultate razložiti v luči doslej znanih teorij, raziskav in stališč, bi želela izpostaviti in podati kritično oceno raziskovalnega projekta v delu, ki se nanaša na zbiranje podatkov. Veliko število parov v razveznem postopku, 152 B. Kričaj Korelc na katere sem se obrnila z baterijo merskih inštrumentov, je odklonilo sodelovanje. Le redki zakonci so se odzvali. Smiselno in zanimivo bi bilo ugotoviti motivacijske dejavnike, ki so vplivali na odločitev za ali ne vključitev v raziskavo. Tudi motivacijski dejavniki (ki so ostali nekontrolirani) lahko pomembno vplivajo na dobljene rezultate v smislu, da povzročajo pristranskost vzorca. Iz tabele 1 so razvidni podatki, da je povprečna starost partnerjev v razhajanju 37 let. Največ oseb ima srednjo strokovno izobrazbo, sledijo osebe s srednjo poklicno izobrazbo in nato z višješolsko, visoko strokovno ali visoko univerzitetno izobrazbo. Najmanj jih je z osnovnošolsko izobrazbo. Povprečno so bili zakonci poročeni trinajst let in pol, najnižje število let zakonske zveze je 3 leta in najvišje 31 let. Krizo v zakonski zvezi so zakonci povprečno doživljali zadnjih štiri do pet let. Največje število otrok ima razvezana družina s štirimi otroki, medtem ko je najnižje število otrok v razvezanih družinah en otrok. Na osnovi dobljenih podatkov lahko opredelimo, da se v raziskavo vključeni zakonci nahajajo v srednjem obdobju kariere zakoncev (Požarnik, 1979;. V tem obdobju se interesi partnerjev razhajajo in neodvisno razvijajo. Pri enemu ali obeh zakoncih se lahko pojavi občutek, da ju zakon utesnjuje in onemogoča osebnostno rast in močna želja po samostojnosti. V tem obdobju so pogosti ostri in odkriti spori in številni pari se pogovarjajo o razvezi ali ločitvi.To obdobje pa v našem primeru sovpada še z Eriksonovim obdobjem srednjih let in krizo srednjih let. To obdobje odrasli doživljajo kot mejo med svojo preteklostjo in prihodnostjo, posameznik usmeri pozornost nase, analizira svoje preteklo ravnanje, življenjski slog, cilje, ki si jih je zastavil in ocenjuje svoje dosežke. Z namenom, da bi čimbolj smiselno, zadovoljno in odgovorno preživel drugo polovico življenja, razmišlja o tem, kaj bo spremenil. To je obdobje skrajne psihološke nestabilnosti, v katerem posameznik oblikuje pomembne odločitve in ima precejšen vpliv na nadaljnji potek dogodkov v življenju. Do razpada partnerskega odnosa je torej pri večini zakoncev prišlo v zelo težavnem obdobju življenja, v katerem se kot posameznika in partnerja srečujeta s pomembnimi prelomnicami in z njimi povezanimi razvojnimi krizami v osebnostnem in partnerskem odnosu. Zakonci se lahko razvežejo v obliki tožbe za razvezo zakonske zveze, katero poda eden od zakoncev, ali razvezo zakonske zveze sporazumno predlagata oba zakonca. Največ razvez je v obliki tožb, katere podajo žene (67%), sporazumnih predlogov je le 10%. Podobno razmerje ugotavljajo tudi Ameriške raziskave. Teme konfliktov so različne, kakor so tudi razlogi za razvezo zakonske zveze različni in multipli. Raziskava je potrdila, da je najpogostejši vzrok za razvezo značajska različnost partnerjev (37 %), ki se je skozi leta skupnega življenja poglabljala in postajala vse bolj transparentna. Sicer pa je pojem značajska različnost zelo širok in zajema različnosti na več področjih ter nivojih življenja in delovanja partnerjev. Naslednja najpogostejša razloga sta še nezvestoba partnerja (27 %) in odtujitev (25 %). Partnerja zaradi vse večjega razhajanja in odtujevanja izgubljata stik ter eden ali oba iščeta nova zanimanja, novo veljavo in osebnostno izpolnitev zunaj zakona. Potrebo po tem, da bi zbežala iz razmerja, poleg nezvestobe predstavljajo še prekomerna Psihofiziološki odzivi partnerjev v razhajanju 153 Tabela 2 : Prikaz razlik med preizkušanci kontrolne in eksperimentalne skupine v aritmetičnih sredinah spremenljivk vprašalnika WCQ L, Lestvice emocionalnih stanj, COR NEX 2, Vprašalnika osebnostne čvrstosti, Vprašalnika življenjskega sloga in Lestvice emocionalnih, vedenjskih in somatskih motenj Sprem. SS df MS F Sig. KOM BG 3,675 1 3,675 1,037 0,311 WG 418,317 118 3,545 Total 421,992 119 PRO BG 8,333E-03 1 8,333E-03 0,003 0,960 WG 390,783 118 3,312 Total 390,792 119 INT BG 4,408 1 4,408 1,328 0,251 WG 391,583 118 3,319 Total 395,992 119 REF BG 1,200 1 1,200 0,317 0,575 WG 446,767 118 3,786 Total 447,967 119 PRE BG 1,875 1 1,875 0,656 0,419 WG 337,117 118 2,857 Total 338,992 119 SON BG 252,300 1 252,300 3,765 0,055 WG 7907,400 118 67,012 Total 8159,700 119 v BG 6765,008 1 6765,008 47,632 0,000 WG 16759,117 118 142,026 Total 23524,125 119 E BG 6307,500 1 6307,500 47,333 0,000 WG 15724,367 118 133,27 Total 22031,867 119 S BG 6035,008 1 6035,008 21,308 0,000 WG 33420,117 118 283,221 Total 39455,125 119 VES BG 53509,633 1 53509,633 45,490 0,000 WG 138803,17 118 1176,298 Total 192312,80 119 KI BG 37,408 1 37,408 34,508 0,000 WG 127,917 118 1,084 Total 165,325 119 K2 BG 12,033 1 12,033 10,405 0,002 WG 136,467 118 1,156 Total 148,500 119 K3 BG 25,208 1 25,208 17,417 0,000 WG 170,783 118 1,447 Total 195,992 119 K4 BG 7,500E-02 1 7,500E-02 3,105 0,081 WG 2,850 118 2,415E-02 Total 2,925 119 K5 BG 3,333 1 3,333 8,813 0,004 WG 44,633 118 0,378 Total 47,967 119 K6 BG 6307,500 1 6307,500 47,333 0,000 WG 15724,367 118 133,257 Total 22031,867 119 K7 BG 3434,700 1 3434,700 14,811 0,000 WG 27363,967 118 231,898 Total 30798,667 119 K8 BG 364,008 1 364,008 59,182 0,000 WG 725,783 118 6,151 Total 1089,792 119 K9 BG 226,875 1 226,875 21,609 0,000 WG 1238,917 118 10,499 Total 1465,792 119 K10 BG 452,408 1 452,408 17,257 0,000 WG 3093,517 118 26,216 Total 3545,925 119 Kil BG 554,700 1 554,700 37,590 0,000 WG 1741,267 118 14,756 Total 2295,967 119 K12 BG 7,500 1 7,500 10,327 0,002 WG 85,700 118 0,726 Total 93,200 119 Sprem. SS. df MS F p KON BG 300,833 1 300,833 32,458 0,000 WG 1093,667 118 9,268 Total 1394,500 119 DIS BG 36,300 1 36,300 3,631 0,059 WG 1179,667 118 9,997 Total 1215,967 119 SAM BG 264,033 1 264,033 23,184 0,000 WG 1343,833 118 11,388 Total 1607,867 119 ISP BG 576,408 1 567,408 31,761 0,000 WG 2141,517 118 18,148 Total 2717,925 119 SOD BG 19,200 1 19,20 4,438 0,037 WG 510,500 118 4,326 Total 529,700 119 BEG BG 210,675 1 210,675 17,220 0,000 WG 1443,650 118 12,234 Total 1654,325 119 NRP BG 1,875 1 1,875 0,147 0,702 WG 1503,117 118 12,738 Total 1504,992 119 PPO BG 255,208 1 255,208 17,800 0,000 WG 1691,783 118 14,337 Total 1946,992 119 DEP BG 190,008 1 190,008 5,406 0,022 WG 4147,783 118 35,151 Total 4337,792 119 ZAD BG 195,075 1 195,075 3,329 0,071 WG 6914,517 118 58,598 Total 7109,592 119 AGR BG 11,408 1 11,408 0,416 0,520 WG 3236,517 118 27,428 Total 3247,925 119 RAV BG 37,408 1 37,408 4,695 0,032 WG 940,183 118 7,968 Total 977,592 119 POS BG 25,208 1 25,208 1,641 0,203 WG 1812,117 118 15,357 Total 1837,325 119 NES BG 52,008 1 52,008 7,709 0,006 WG 796,117 118 6,747 Total 848,125 119 CE BG 116,033 1 116,033 8,746 0,004 WG 1565,433 118 13,266 Total 1681,467 119 CS BG 54,675 1 54,675 2,118 0,148 WG 3045,917 118 25,813 Total 3100,592 119 COR BG 300,833 1 300,833 4,415 0,038 WG 8040,633 118 68,141 Total 8341,467 119 ANG BG 15,408 1 15,408 0,945 0,333 WG 1924,917 118 16,313 Total 1940,325 119 IZZ BG 120,000 1 120,000 7,030 0,009 WG 2014,367 118 17,071 Total 2134,367 119 NAD BG 210,675 1 210,675 1,953 0,165 WG 2731,917 118 107,898 Total 2942,592 119 ZAN BG 12,033 1 12,033 3,243 0,074 WG 437,833 118 3,710 Total 449,867 119 REP BG 0,833 1 0,833 0,195 0,660 WG 505,033 118 4,280 Total 505,867 119 REG BG 23,300 1 24,300 4,029 0,047 WG 711,667 118 6,031 Total 735,967 119 154 B. Kričaj Korelc odsotnost partnerja od doma (6 %), zatekanje v delo (12 %) in alkoholna zasvojenost (6%). Navedeno je le preusmeritev pozornosti ter odklon od resničnega iskanja rešitve zakona. Ob tem se pojavljajo huda nesoglasja, v katerih partnerja branita vsak svojo na novo odkrito vlogo. Zelo pogosto je tudi psihično in fizično nasilje s strani partnerja (12 %). Razlike med skupinama partnerjev v razhajanju in partnerjev z uspešno partnersko zvezo Rezultati tabele 2 kažejo, da se osebe s težavami v partnerskem odnosu odzivajo z emocionalnimi, vedenjskimi in somatskimi motnjami pomembno pogosteje in pomembno močneje kot osebe, ki ocenjujejo svoj partnerski odnos kot uspešen. Prav tako je razvidno, da partnerji v razhajanju dosegajo statistično pomembno višje rezultate od partnerjev v uspešni partnerski zvezi v vseh kategorijah Lestvice emocionalnih, vedenjskih in somatskih motenj, še posebej izstopata kategoriji »reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje« ter »somatoformne motnje«, ki dejansko zajemata in opisujeta največ emocionalnih in somatskih motenj. Tabela 2 nam kaže, da se skupini preizkušancev statistično pomembno razlikujeta tudi v dimenzijah depresivnost, ravnodušnost in negativna samoocena Lestvice emocionalnih stanj. Visoka stopnja napetosti ustvari pogoje, v katerih organizem postopno izgublja svojo naravno odpornost ter zdrsne v psihofiziološke odzive. Psihofiziološki odziv na ta način pomaga razbremeniti človekovo zavest, omili ostrino konflikta ter prinese s simptomi odlog rešitve (Selič, 1994). Osebe obeh spolov, ki se razvezujejo, subjektivno močno doživljajo emocionalna stanja z negativnim hedonskim tonom in manifestirajo kvalitativno in kvantitativno več razpoloženjskih in prilagoditvenih emocionalnih motenj kot reakcijo na stresno dogajanje. Prav tako se bolj neprilagojeno in tvegano vedejo z namenom, da bi lajšale in sproščale psihofizično napetost, ki se pojavlja kot rezultat dolgotrajne stresne obremenitve na psihičnem nivoju. Se tudi močneje odzivajo s somatskimi motnjami brez organske osnove in določljivih telesnih povzročiteljev kot način preobrazbe inter in intrapsihičnega konflikta v telesni odziv. Tabela 3 nam prikazuje, katerih pet simptomov iz Lestvice emocionalnih, vedenjskih in somatskih motenj so posamezne skupine preizkušancev najpogosteje izbrale. Simptomi so pri vsaki skupini preizkušancev navedeni po vrstnem redu pogostosti pojavljanja. Iz tabele 3 je razvidno, da so partnerji v razhajanju od vseh emocionalnih, vedenjskih in somatskih simptomov najpogosteje izbirali simptome, ki označujejo predvsem emocionalne motnje, in sicer pogosto nihanje razpoloženja, zaskrbljenost, potrtost, razdražljivost, čustvene izbruhe, občutke krivde in strah. Vsi opisani simptomi se pri partnerjih v razhajanju pojavljajo opazno pogosteje kot pri partnerjih, ki so s svojo partnersko zvezo zadovoljni. Kot je razvidno iz rezultatov se zakonci v razveznem postopku najpogosteje čutijo zaskrbljeni. Zaskrbljenost je »... vrsta strahu pred okoliščinami, v katere Psihofiziološki odzivi partnerjev v razhajanju 155 Tabela 3: Število izbir najpogosteje izbranih simptomov Lestvice emocionalnih, vedenjskih in somatskih motenj po posameznih skupinah preizkusancev. KS ES KS - ženske KS - moški ES - ženske ES - moški N 60 60 30 30 30 30 simptom 1 35 53 18 17 27 26 simptom 2 29 48 15 16 24 24 simptom 3 29 47 14 14 24 24 simptom 4 28 44 13 14 22 24 simptom 5 26 42 12 14 22 23 simptom 6 - - - - 22 - Legenda: 1. KS {simptom 1= zaskrbljenost, simptom 2=pogosto nihanje razpoloženja, simptom 3=potrtost, simptom 4=razdražljivost, simptom J=težave z nespečnostjo) 2. ES (simptom ;=pogosto nihanje razpoloženja, simptom 2=potrtost, simptom 5=zaskrbljenost, simptom 4=razdražljivost, simptom J=občutek krivde) 3. KS - ženske (szM/?toM.7=zaskrbljenost, simptom 2=potrtost, szm/tfom3=razdražljivost, simptom 4=pogosto nihanje razpoloženja, simptom J=bolečine v želodcu) 4. KS - moški (simptom /^zaskrbljenost, simptom 2=pogosto nihanje razpoloženja, simptom 5=nemirno spanje, simptom 4=potrtost, simptom J=razdražljivost) 5. ES - ženske (simptom ;=pogosto nihanje razpoloženja, simptom 2=zaskrbljenost, simptom 5=potrtost, simptom 4=občutek krivde, simptom J=čustveni izbruhi, simptom 6=strah) 6. ES - moški (simptom ;=pogosto nihanje razpoloženja, simptom 2=prekomerno pitje alkoholnih pijač, simptom 5=potrtost, simptom 4=razdražljivost, simptom J=zaskrbljenost). oseba nima uvida in kontrole ter bi te okoliščine lahko ogrozile njegove vrednote in njega samega ...« (Milivojevič, 2000, str.493). Bistvo zaskrbljenosti je v mobilizaciji energije za tiste akcije v sedanjosti, ki bodo preprečile, zmanjšale ali preložile predpostavljen negativen izid, oziroma v sedanjosti najde najboljšo rešitev za nastali problem. Oseba je zaskrbljena, da ga bodo dogodki, nad katerimi nima popolne kontrole, presenetili in izzvali neprijetne posledice. Oseba, ki je zaskrbljena, se preokupira z mentalnimi predstavami o objektu svoje zaskrbljenosti, pozitivni element tega pa je v tem, da oseba išče rešitve problema. Prisoten strah pri osebah v razveznem postopku nam pove, da je oseba v situaciji, za katero ni dovolj dobro pripravljena in presega njene zmožnosti. Milivojevič (2000; navaja, da ima strah v evolutivnem smislu funkcijo preživetja, samozaščite in zaščite vrednostnega sistema. Včasih se strah telesno reprezentira. V tem primeru govorimo o somatiziranem strahu, saj se pojavlja njegova somatska komponenta. V somatizaciji (Overback; po Kobal, 1993) lahko najdemo tudi povezavo med obrambnim reagiranjem in somatskimi odzivi, saj lahko pomeni zatekanje k telesnemu simptomu način nezrele obrambe. Somatizacija osebi omogoča, da svoje psihične stiske razrešuje v obliki somatskih simptomov. Preko telesnih simptomov posameznik odvaja notranjo napetost in mu služi kot obramba pred osebnostnim razpadom. Somatizacija se lahko razvije v psihosomatsko motnjo ali obolenje. Pri partnerjih v razveznem postopku se 156 B. Kričaj Korelc sprožajo socialni strahovi, od katerih sta najpogostejša separacijski strah in strah pred zavrženostjo. Odrasla oseba s separacijskim strahom izraža simbiotski odnos s svojimi starši ali v kolikor se ji je uspelo odtrgati iz simbioze, se poskuša simbiotično povezati s partnerjem, ob katerem se bo počutila varno in bo prevzel odgovornost zanjo. Separacijski strah v teh partnerskih zvezah pri osebi sproža vsakršna situacija, ki ima značaj razhajanja ali zapuščanja. Separacijski strah je komponenta depresije, ki se pojavi kot reakcija na izgubo pomembnega drugega. Strah pred zavrženostjo izvira iz strahu pred samim seboj, saj ima oseba predstavo o sebi kot o inferiornem bitju. Verjame, da bo, v kolikor bo naredila nekaj neadekvatnega, zavržena s strani partnerja (eksternaliziran samoprezir). Milivojevič (2000) opisuje, da je osnovni kontekst depresije izguba, zato je depresija povezana z žalostjo. »Oseba čuti žalost v situacijah, v katerih ocenjuje, da je neupravičeno izgubila nekoga ali nekaj, kar je imelo zanjo visoko vrednost« ( Milivojevič, 2000, str.598) Izgubljeni objekt je za osebo vedno pomemben in internaliziran. Vanj je oseba veliko investirala. Kronična žalost je mogoča zaradi vzdrževanja specifičnih misli in predstav ter preokupacije osebe z izgubljenim objektom. Izguba prizadene osebo v njenem bistvu in ni sposobna osmisliti nadaljnje življenje brez izgubljenega objekta. Ker je izgubljena oseba ne le zunanji temveč tudi notranji objekt, lahko razumemo žalost kot osnovno čustvo ob razpadu partnerskega odnosa. V trenutku, ko zveza razpade in je partner izgubljen, se mora notranji, intrapsihični svet osebe prilagoditi novo nastali situaciji in prisiljuje osebo k reorganizaciji svojega notranjega sveta. Proces ločevanja od notranjega objekta, ki ne obstaja več v zunanjem svetu, imenujemo žalovanje. Ob tem oseba izraža še druge značilnosti, kot so nespečnost, pomanjkanje aktivnosti, izguba energije, kronična utrujenost, občutki krivde, samomorilne misli, motnje prehranjevanja in še številne druge simptome. Praper (1999) razlikuje depresijo od žalovanja po tem, da depresija ni proces. Žalovanje se izteče in preneha, depresija ostaja. Patološke depresivne reakcije se pojavljajo pri tistih partnerjih, ki so imeli predhodne negativne izkušnje separacije ter pri osebah, pri katerih ego ni v stanju, da s sintetično in integrativno funkcijo izpelje intrapsihično adaptacijo. Zakaj je proces žalovanja v ločitvenem procesu pomemben? Oseba prestrukturira svoj vrednostni sistem, saj se loči od nekoga, ki mu je bil zelo pomemben (mora se psihično razvezati, da se lahko ponovno veže) ter se prilagodi novi situaciji. S tem skozi proces utrdi obstoječo socialno mrežo (izražanje žalosti je klic po sočustvovanju in iskanju utehe). Da lahko žalost in žalovanje označimo kot adekvatno, mora biti intenzivnost žalosti v skladu z značajem izgube, izražanje žalosti mora biti socialno sprejemljiva ter dolžina žalovanja v skladu s kulturnimi normami. Engel, Lindemann in Clayton (1974; po Selič, 1999) so opisali potek procesa žalovanja, ki navadno doseže vrhunec v četrtem mesecu po izgubi. Večina simptomov, povezanih z žalovanjem, izzveni pri 85% oseb po preteku enega leta. Proces normalnega žalovanja naj bi trajal približno leto dni. Za razliko od smrti partnerja, kjer je izguba dejanska, Psihofiziološki odzivi partnerjev v razhajanju 157 Tabela 4: Povprečne vrednostne moči pojavljanja telesnih simptomov za pet najmočneje izraženih telesnih simptomov Lestvice emocionalnih, vedenjskih in somatskih motenj po posameznih skupinah preizkušancev. KS ES KS - ženske KS - moški ES - ženske ES - moški N 60 60 30 30 30 30 simptom 1 0,68 1,1 0,77 0,6 1,43 0,96 simptom 2 0,48 0,93 0,47 0,5 1,3 0,83 simptom 3 0,33 0,93 0,43 0,23 1,17 0,83 simptom 4 0,31 0,88 0,43 0,2 1,13 0,77 simptom 5 0,25 0,82 0,33 0,2 1,03 0,77 Legenda: 1. preizkušanci kontrolne skupine (simptom ;=bolečine v želodcu, simptom 2= povečano potenje, simptom 3= razbijanje srca, simptom 4=pogosti ali trajni glavoboli, simptom J=tresenje rok) 2. preizkušanci eksperimentalne skupine (simptom ;=bolečine v želodcu, simptom 2= razbijanje srca, simptom 5=prebavne težave, simptom 4= povečano potenje, simptom J=pogosti ali trajni glavoboli) 3. ženske kontrolne skupine (simptom ;=bolečine v želodcu, simptom 2=povečano potenje, simptom 5=pogosti ali trajni glavoboli, simptom 4=razbijanje srca, simptom J=grizenje nohtov) 4. moški kontrolne skupine (simptom ;=bolečine v želodcu, simptom 2=povečano potenje, simptom 5=razbijanje srca, simptom 4= tresenje rok, simptom J=prebavne težave) 5. ženske eksperimentalne skupine (simptom bolečine v želodcu, simptom 2=zbadanje v prsih, simptom 5=razbijanje srca, simptom 4=pogosto obolevanje za različnimi boleznimi in poškodbami, simptom J=pogosti ali trajni glavoboli) 6. moški eksperimentalne skupine (simptom 1= prebavne težave, simptom 2=povečano potenje, simptom 5=škrtanje z zobmi, simptom 4= bolečine v želodcu, simptom J=grizenje nohtov). trenutna in enoznačna, pa lahko pri razvezi in ločitvi partnerji doživijo oziroma začutijo izgubo v različnih obdobjih procesa razveze. Ta izguba ni trenutna. Kljub temu žalovanje ob tovrstni izgubi kaže podobne zakonitosti kot ob smrti partnerja. Rezultati naloge kažejo, da so pri partnerjih v razhajanju pogosti občutki krivde. Partner lahko s svojo žalostjo ali depresijo povzroča v drugem občutke krivde zaradi nastale situacije ne glede na to, da je bilo skupno življenje nevzdržno in nekvalitetno. Milivojevič (2000) razlaga, da bi oseba mogla občutiti krivdo, mora v procesu socializacije razviti osebnostno strukturo, ki to omogoča in vsebuje socialne norme in vrednote. Občutek krivde v strukturi osebnosti se nanaša na tisti del osebnosti, ki vsebuje samoobtoževanje. Pri tem del osebnosti samoobtožuje, drugi del pa trpi občutek krivde. Občutki krivde imajo funkcijo samokaznovanja. Osebe, ki na odnosne konflikte odreagirajo z občutki krivde, so se v preteklosti naučile prevzemati odgovornost za neljube dogodke nase. Selič in Umek (1994) ugotavljata, da gre pri osebah z občutki krivde pogosto tudi za psihosomatske odzive. Tabela 4 nam prikazuje, katerih pet telesnih simptomov iz Lestvice emocionalnih, vedenjskih in somatskih motenj je pri posameznih skupinah preizkušancev najmočneje izraženih. Simptomi so pri vsaki skupini preizkušancev navedeni po vrstnem redu moči pojavljanja. Tabela 4 nam kaže, da se pri osebah s težavami v partnerskem 158 B. Kričaj Korelc odnosu od telesnih simptomov najmočneje izražajo bolečine v želodcu, sledijo še razbijanje srca in zbadanje v prsih, prebavne težave, povečano potenje, pogosti ali trajni glavoboli, tresenje rok, obolevanje za različnimi boleznimi in poškodbami, grizenje nohtov in škrtanje z zobmi. Tudi tukaj vidimo, da se pri partnerjih v razhajanju opisani simptomi opazno močneje izražajo kot pri partnerjih v uspešnih partnerskih zvezah. Poleg tega iz tabele 2 vidimo, da je za eksperimentalno skupino značilna še utrujenost, upad delovne storilnosti in izčrpanost, neorganske motnje spanja ter spolne disfunkcije brez organske osnove. Glavna značilnost teh telesnih simptomov je njihovo pogosto pojavljanje brez organske osnove in so pokazatelj, da stresna doživetja prizadenejo imunski sistem ter psihično in telesno odpornost človeka. Ammon (1978; po Rojšek, 1990) v zvezi s tem razlaga, da ima simptom preventiven pomen in prepreči dezintegracijo posameznikove osebnosti. Kadar osebnosti grozi nevarnost, simptom telesne bolezni posamezniku omogoči, da se brani na drugem nivoju in ohrani identiteto in integriteto. Po drugi strani pa je potrebno upoštevati še ugotovitev Adamoviča (1984), da psihosomatski odziv varuje samospoštovanje in je tudi socialno sprejemljiv, kar nudi osebi posredno ali neposredno socialno zaščito. Gastrointenstinalne in črevesne težave so močno povezane s čustvenima stanjema sovražnosti in zamerljivosti. Stres je pomemben dejavnik v patogenezi teh motenj. Bolečine v želodcu se navadno razvijejo pri osebah, pri katerih je ogroženo samospoštovanje, prebavne in črevesne tegobe pa izražajo osebe, ki so doživele izgubo in so se znašle v manj varni življenjski situaciji (Rakovec Felser, 1991). Tudi kardiovaskularne težave oseb s težavami v partnerskem odnosu smo pričakovali. Sarafmo (1990; po Selič, 1995) je ugotovil povezavo med negativnim stresom, psihofizičnimi težavami in motnjami, kot so depresija, anksioznost s psihosomatskimi obolenji. Emocionalno vzburjenje se še posebej močno odraža v delovanju srca in ožilja, saj se povezuje z delovanjem simpatičnega dela avtonomnega živčnega sistema, ki povzroča zvišanje krvnega pritiska in pospešuje utrip srca. Glavoboli so ena najpogostejših vrst bolečin, ki jo povzročajo predvsem stresne obremenitve. Luban-Plozza, Poeldinger in Kroeger (1993; po Selič, 1999) so opisali psihosocialno polje možnega pojavljanja kroničnega glavobola: glavobol kot psihosomatski odziv na akutni konflikt; slaba čustvena prilagojenost; kot odgovor na ponavljajoče se stresne obremenitve; kot psihosomatski simptom ob endogenih psihozah. Potek motnje je kroničen in valujoč ter je pogosto povezan z razdorom v socialnem, medosebnem in družinskem življenju. Pogosto pojavljanje različnih bolezni in poškodb se nanaša na kateri koli telesni del ali sistem. Potek motnje je kroničen in valujoč ter je pogosto povezan z razdorom v socialnem, medosebnem in družinskem življenju. Sarafmo (1990; po Selič, 1995) v svojih raziskavah poroča, da se ljudje, ki doživijo hudo stresno obremenitev Psihofiziološki odzivi partnerjev v razhajanju 159 vedejo bolj tvegano in na načine, ki povečujejo verjetnost bolezni in poškodb. Sarafmo (1990; po Selič, 1999) tudi ugotavlja, da se v situaciji, ko se počutimo nemočni, neuspešni, poraženi in prizadeti, raven testosterona zniža, kar znižuje motivacijo za spolno aktivnost ter aktivnost nasploh. Torej lahko močan odziv nevrastenije (kamor sodijo utrujenost, upad delovne storilnosti in izčrpanost, kar se odraža pri duševnem naporu in že po manjšem fizičnem naporu in obvladovanju vsakodnevnih dolžnosti) in spolnih disfunkcij brez organske osnove (spolna odzivnost je psihosomatsko dogajanje, vzročni dejavnik motnje pa predstavlja udeleženost psihogenih dejavnikov) pri osebah, ki se razvezujejo, razložimo z motenim delovanjem endokrinega sistema. Neorganske motnje spanja so gotovo odraz zaskrbljenosti partnerjev s težavami v zakonskem odnosu. Partnerji so preokupirani z mentalnimi predstavami o objektu svoje zaskrbljenosti. Ta zožena pozornost in zavest se odražata v celotnem človekovem življenju in med drugimi motnjami funkcioniranja povzroča tudi nespečnost. Grizenje nohtov in škrtanje z zobmi, ki je značilno za moške s težavami v partnerskem odnosu, opisujeta motnji vedenja, ki nista povezani s telesnimi motnjami, sta pa omejeni na specifične dele telesa in sta časovno tesno povezani z dogodki in problemi stresnega dogajanja. Grizenje nohtov in škripanje z zobmi sta po naravi podobni motnji in nakazujeta nakopičene agresivne napetosti ter služita kot ventil za sproščanje le-te, še posebej takrat, ko je aktivnost na nek način blokirana. Ti dve navadi označuje samokaznovalnost, avtoagresivnost, kot da gre za strah pred posledicami, če bi oseba obrnila agresivnost navzven. Simboliko lahko razumemo tako, da oseba ustavi možnost, da bi nohte (kremplje) uporabil za praskanje v borbi, zato jih pogrize. Gre za regresivno vedenje, infantilno-oralno agresivnost. (Praper, 1992) Iz tabele 2 je razvidno, da tvegane načine vedenja naših preizkušancev s težavami v partnerskem odnosu predstavljajo prekomerno uživanje alkohola, kofeina, tobaka, snovi, ki ne ustvarjajo odvisnosti ter še motnje prehranjevanja in prekomerno zatekanje k igram na srečo. Sarafmo (1990; po Selič, 1995) in Baer in sodelavci (1987; po Selič, 1994) ugotavljajo, da emocionalne stresne obremenitve spodbudijo povečano uživanje alkoholnih pijač, tobaka in kofeina. Konzumacija alkohola je po mnogih avtorjih dober prediktor, ki povečuje tveganje za določene bolezni. Prav tako je iz tabele 2 mogoče ugotoviti, da osebe v razhajanju v dani situaciji pomembno močneje in bolj pogosto uporabljajo vse razpoložljive strategije spoprijemanja s stresom kot osebe v uspešni partnerski zvezi. Med vsemi načini spoprijemanja s stresom pri osebah v razveznem postopku še posebej izstopajo konfrontacija, samokontrola, iskanje socialne pomoči, beg, pozitivna ponovna ocena in sprejemanje odgovornosti. Raziskava, ki so jo izvedli Folkamn, Lazarus in Dunkel-Schetter (Folkman in Lazarus, 1988), je ocenjevala odnos med tem, kaj je bilo v nevarnosti (primarna ocena), možnostmi za spoprijemanje (sekundarna ocena) ter osem tipov spoprijemanja. Ugotovitve raziskovalcev se ujemajo z našimi dobljenimi rezultati, in sicer, da v primeru grožnje samospoštovanja (kar razpad partnerske zveze tudi doprinese) preizkušanci uporabljajo več konfrontacije, samokontrole, sprejemanja odgovornosti in bega. Spoprijemanje je bilo odvisno tudi od sekundarne ocene. Če so 160 B. Kričaj Korelc menili, da je situacijo možno spremeniti in če so upali na ugoden izid njihovega ogroženega samospoštovanja, so sprejemali več odgovornosti, uporabljali več konfrontacije, načrtnega reševanja problema ter pozitivne ponovne ocene. Vsi pravkar navedeni načini spoprijemanja so najpogosteje in najmočneje izraženi pri partnerjih v razhajanju, iz česar lahko sklepamo, da se osebe ob konfliktih v partnerskih odnosih sicer čutijo osebnostno ogroženi, vendar pa hkrati ocenjujejo, da je situacijo možno spremeniti in vidijo sprejemljive izhode iz dane kritične situacije. Iz tabele 2 vidimo, da se skupini partnerjev v razhajanju in partnerjev v uspešni partnerski zvezi statistično pomembno razlikujeta le v obrambnem slogu regresija. Na prvi pogled rezultat preseneča, saj sem pričakovala, da bodo osebe v razveznem postopku močneje in bolj raznovrstno aktivirale obrambne mehanizme. Vendar vemo, da se omenjeni obrambni mehanizem pojavlja v razvojnih krizah. Razlika potrjuje, da je razveza zakonske zveze posledica razvojne krize, krize v osebnem razvoju in razvoju partnerstva. Kakšen bo odziv na stresor je odvisno tudi od osebnostne čvrstosti (Kobasa, 1982; po Lamovec 1994), ki zajema občutke odgovornosti, visoko stopnjo kontrole, pravičnost in odpornost na izzive, občutek povezanosti in skladnosti, podprt z vero v lastno kompetentnost in smiselnost svojega ravnanja ter željo po napredovanju. V tabeli 2 vidimo, da se v osebnostni čvrstosti partnerji v razhajanju od uspešno poročenih oseb pomembno razlikujejo le v izzivu. Osebe, ki se razvezujejo, pomembno bolj odnosno problematiko in življenjske spremembe ob tem doživljajo kot distres in jih pojmujejo kot ogrožujoče. Seveda je razumljivo, da je osebnostna čvrstost oseb, ki se razvezujejo, »na udaru« in da se dejansko v dani situaciji počutijo psihično, nekateri pa celo fizično, ogroženi. Osebnostna čvrstost deluje kot mediator stresa in povečuje uporabo uspešnih strategij spoprijemanja, hkrati naj bi neposredno zmanjševala stres. Zato jo lahko pojmujemo kot pomemben varovalni dejavnik psihofizičnega stanja posameznika. (Hobfoll in Walfisch, 1986; po Selič, 1999). Razlike med spoloma Iz tabele 5 je razvidno, da je v rezultatih spremenljivk moških in žensk kontrolne skupine več podobnosti kot razlik, medtem ko so razlike med spoloma eksperimentalne skupine dinamične in razgibane. Moški in ženske različno sprejemajo in se odzivajo na razvezo zakonske zveze in transformacija posameznika skozi razvezo se pri ženskah in moških v nekaterih značilnostih odvija različno. Iz tabele 3, tabele 4 ter tabele 5 je mogoče ugotoviti, da se ženske močneje emocionalno in somatsko odzivajo, odreagirajo pomembno bolj depresivno in se negativno samoocenjujejo. Zanje je značilno zbadanje v prsih, pogosto obolevanje za različnimi boleznimi, spolne disfunkcije brez organske osnove in zloraba snovi, ki ne ustvarjajo odvisnosti. Ženske se spoprijemajo z odnosnimi težavami neposredno in aktivno in se pomembno pogosteje kot moški zatekajo h konstruktivnim in na problem usmerjenim strategijam (konfrontacija in iskanje socialne Psihofiziološki odzivi partnerjev v razhajanju 161 pomoči), uporabljajo zrelejše in bolj sofisticirane obrambne mehanizme (reakcijska formacija) in izkazujejo več nadzora nad trenutno življenjsko situacijo. Več nadzora pomeni prepričanje, da lahko oseba vpliva na življenjske dogodke. Z reakcijsko formacijo ženske v razveznem postopku odklanjajo nagonsko. Najpogosteje je povezana z zaviranjem seksualnih impulzov. Morda ravno zaradi delovanja obrambnega mehanizma reakcijska formacijaženske v razveznem postopku močneje kot moški izkazujejo spolne disfunkcije brez organske osnove. Moški razvezo sprejemajo pomembno bolj ravnodušno in agresivno, značilno zanje je grizenje nohtov in škrtanje z zobmi in se zatekajo v prekomerno pitje alkohola ter k igram na srečo. Moški se pomembno pogosteje distancirajo in se skušajo kognitivno odmakniti od težav v družini, ohraniti neodvisnost ter minimalizirati pomen problema. Distanciranje sodi v skupino nekonstruktivnih ter na čustva usmerjenih načinov spoprijemanja. Moški z represijo in zanikanjem skušajo odstraniti ogrožujoče vsebine iz zavesti in se poskušajo izogniti položaju, ki ga ne obvladujejo. Z represijo uravnavajo temeljno emocijo strah. Obrambni mehanizem represija in če je ob tem prisoten še strah, nam pove, da se je oseba znašla v situaciji, za katero ni dovolj dobro pripravljena in presega njene zmožnosti. Zanikanje ima podobno funkcijo kot represija in je z njo tesno povezano. Temelji na selektivni nepozornosti, ki povzroči, da spregledamo neprijetne vidike objektov in situacij. Zanikati pomeni odstraniti iz zavesti vse tisto, kar je nesprejemljivo. Je eden pomembnih mehanizmov v situacijah, ko se posameznik skuša izogniti položaju, ki ga ne zmore obvladati. Razlike najverjetneje izvirajo iz različnega ženskega in moškega dojemanja in razumevanja partnerskega konflikta, ki je rezultat različne socializacije. Zaradi tega moški in ženska z družinsko konfliktnostjo ravnata različno (na kar so opozorili različni avtorji med njimi tudi Čačinovič Vogrinčič, 1992, Yang, 2000). Socializacija žensk pomeni vzgojo za povezanost v medosebne odnose, vzdrževanje vezi, skrb, odvisnost in vpletenost, socializacija moškega pa je vzgoja za neodvisnost, postavljanje mej in obvladovanje. Zato so konflikti, ki jih prepoznajo ženske, konflikti povezanosti in vpletenosti, konflikti, ki jih prepoznavajo moški, pa izhajajo iz grožnje njihove neodvisnosti (Čačinovič Vogrinčič, 1992). Družba definira žensko skozi vlogi žene in matere, ki sta pomemben del njene ženske identitete. Konflikti, ki jih žena najprej prepozna, so konflikti v odnosih, saj se s temi konflikti postavlja pod vprašaj njena definicija in identiteta. Ker je ogrožena njena identiteta, bolj simptomatsko odreagira in se bolj aktivno spoprime s problemom in išče več socialne podpore z namenom, da reorganizira svoj notranji psihični in zunanji svet. To ji daje občutek nadzora, da bo situacijo zmogla in obvladala, ker so medosebni odnosi njeno »področje«. Ravno strategiji iskanja socialne pomoči (katero pogosteje uporabljajo ženske) ter distanciranje (pogosteje ga uporabljajo moški) pomembno razlikuje med ženskami in moškimi v razveznem postopku. Yang (2000) ugotavlja, da obstajajo razlike med spoloma v iskanju in oblikovanju socialne mreže in podpore. Ženske in moški različno zaznavajo in razlagajo socialno podporo. Poroča, da ženske oblikujejo globlja in intenzivnejša prijateljstva z osebami, s katerimi lahko delijo čustva, medtem ko moški ne delijo globljih prijateljstev. Ženske sebe vrednotijo 162 B. Kričaj Korelc Tabela 5 : Prikaz razlik med spoloma obeh skupin v aritmetičnih sredinah spremenljivk vprašalnika WCQ L, Lestvice emocionalnih stanj, C0R NEX 2, Vprašalnika osebnostne čvrstosti, Vprašalnika življenjskega sloga in Lestvice emocionalnih, vedenjskih in somatskih motenj. kontrolna skupina Sprem. SS df MS F p KON BG 1,667 1 1,667 0,208 0,650 WG 463,667 58 7,994 Total 465,333 59 DIS BG 0,000 1 0,000 0,000 1,000 WG 441,733 58 7,616 Total 441,733 59 SAM BG 3,750 1 3,750 0,286 0,595 WG 759,900 58 13,102 Total 763,650 59 ISP BG 3,750 1 3,750 0,337 0,564 WG 644,833 58 11,118 Total 648,583 59 SOD BG 4,817 1 4,817 1,313 0,257 WG 212,833 58 3,670 Total 217,650 59 BEG BG 24,067 1 24,067 2,838 0,097 WG 491,933 58 8,482 Total 516,000 59 NRP BG 13,067 1 13,067 1,344 0,251 WG 563,867 58 9,722 Total 576,933 59 PPO BG 2,400 1 2,400 0,152 0,698 WG 918,533 58 15,837 Total 920,933 59 DEP BG 201,667 1 201,667 10,634 0,002 WG 1099,933 58 18,964 Total 1301,600 59 ZAD BG 11,267 1 11,267 0,211 0,647 WG 3090,667 58 53,287 Total 3101,933 59 AGR BG 6,017 1 6,017 0,341 0,561 WG 1022,567 58 17,630 Total 1028,583 59 RAV BG 20,417 1 20,417 3,548 0,065 WG 333,767 58 5,755 Total 354,183 59 POS BG 17,067 1 17,067 1,221 0,274 WG 810,867 58 13,980 Total 827,933 59 NES BG 8,067 1 8,067 1,760 0,190 WG 265,867 58 4,584 Total 273,933 59 CE BG 6,017 1 6,017 1,277 0,263 WG 273,233 58 4,711 Total 279,250 59 CS BG 0,600 1 0,600 0,055 0,816 WG 637,133 58 10,985 Total 637,733 59 COR BG 10,417 1 10,417 0,410 0,525 WG 1474,567 58 25,424 Total 1484,983 59 ANG BG 11,267 1 11,267 0,896 0,348 WG 729,467 58 12,577 Total 740,733 59 IZZ BG 22,817 1 22,817 0,930 0,339 WG 1423,367 58 24,541 Total 1446,183 59 NAD BG 784,817 1 784,817 10,121 0,002 WG 4497,367 58 77,541 Total 5282,183 59 ZAN BG 1,350 1 1,350 0,583 0,448 WG 134,300 58 2,316 Total 135,650 59 REP BG 0,150 1 0,150 0,039 0,845 WG 224,700 58 3,874 Total 224,850 59 REG BG 0,600 1 0,600 0,128 0,721 WG 271,133 58 4,675 Total 271,733 59 Sprem. SS df MS F p KOM BG 1,067 1 1,067 0,490 0,487 WG 126,267 58 2,177 Total 127,333 59 PRO BG 0,150 1 0,150 0,059 0,808 WG 146,700 58 2,529 Total 146,850 59 INT BG 1,067 1 1,067 0,326 0,570 WG 189,533 58 3,268 Total 190,600 59 REF BG 18,150 1 18,150 7,189 0,010 WG 146,433 58 2,525 Total 164,583 59 PRE BG 0,267 1 0,267 0,118 0,732 WG 130,667 58 2,253 Total 130,933 59 SON BG 52,267 1 52,267 1,600 0,211 WG 1894,133 58 32,657 Total 1946,400 59 V BG 50,417 1 50,417 1,233 0,271 WG 2371,767 58 40,893 Total 2422,183 59 E BG 2,017 1 2,017 0,059 0,808 WG 1972,167 58 34,003 Total 1974,183 59 S BG 30,817 1 30,817 0,683 0,412 WG 2615,367 58 45,093 Total 2646,183 59 VES BG 228,150 1 228,150 0,813 0,371 WG 16270,833 58 280,532 Total 16498,983 59 KI BG 6,667E-02 1 6,667E-02 0,197 0,659 WG 19,667 58 0,339 Total 19,733 59 K2 BG 3,267 1 3,267 4,801 0,032 WG 39,467 58 0,680 Total 42,733 59 K3 BG 0,600 1 0,600 0,791 0,377 WG 44,000 58 0,759 Total 44,600 59 K4 BG 0,000 1 0,000 , , WG 0,000 58 0,000 Total 0,000 59 K5 BG 1,667E-02 1 1,667E-02 1,000 0,321 WG 0,967 58 1,667E-02 Total 0,983 59 K6 BG 2,017 1 2,017 0,059 0,808 WG 1972,167 58 34,003 Total 1974,183 59 K7 BG 30,817 1 30,817 0,795 0,376 WG 2248,167 58 38,761 Total 2278,983 59 K8 BG 0,000 1 0,000 0,000 1,000 WG 111,600 58 1,924 Total 111,600 59 K9 BG 11,267 1 11,267 2,276 0,137 WG 287,067 58 4,949 Total 298,333 59 K10 BG 1,350 1 1,350 0,163 0,688 WG 479,233 58 8,263 Total 480,583 59 Kil BG 6,667E-02 1 6,667E-02 0,022 0,882 WG 174,867 58 3,015 Total 174,933 59 K12 BG 1,667E-02 1 1,667E-02 0,200 0,656 WG 4,833 58 8,333E-02 Total 4,850 59 Psihofiziološki odzivi partnerjev v razhajanju 163 eksperimentalna skupina Sprem. SS df MS F p KON BG 52,267 1 52,267 5,262 0,025 WG 576,067 58 9,932 Total 628,333 59 DIS BG 86,400 1 86,400 7,691 0,007 WG 651,533 58 11,233 Total 737,933 59 SAM BG 28,017 1 28,017 2,943 0,092 WG 552,167 58 9,520 Total 580,183 59 IS P BG 91,267 1 91,267 3,777 0,057 WG 1401,667 58 24,167 Total 1492,933 59 SOD BG 14,017 1 14,017 2,916 0,093 WG 278,833 58 4,807 Total 292,850 59 BEG BG 20,417 1 20,417 1,305 0,258 WG 907,233 58 15,642 Total 927,650 59 NRP BG 4,817 1 4,817 0,303 0,584 WG 921,367 58 15,886 Total 926,183 59 PPO BG 30,817 1 30,817 2,415 0,126 WG 740,033 58 12,759 Total 770,850 59 DEP BG 370,017 1 370,017 8,667 0,005 WG 2476,167 58 42,693 Total 2846,183 59 ZAD BG 114,817 1 114,817 1,801 0,185 WG 3697,767 58 63,755 Total 3812,583 59 AGR BG 117,600 1 117,600 3,263 0,076 WG 2090,333 58 36,040 Total 2207,933 59 RAV BG 56,067 1 56,067 6,136 0,016 WG 529,933 58 9,137 Total 586,000 59 POS BG 33,750 1 33,750 2,060 0,157 WG 950,433 58 16,387 Total 984,183 59 NES BG 36,817 1 36,817 4,399 0,040 WG 485,367 58 8,368 Total 522,183 59 CE BG 176,817 1 176,817 9,244 0,004 WG 1109,367 58 19,127 Total 1286,183 59 CS BG 534,017 1 534,017 16,526 0,000 WG 1874,167 58 32,313 Total 2408,183 59 COR BG 1411,350 1 1411,350 15,912 0,000 WG 5144,300 58 88,695 Total 6555,650 59 ANG BG 0,817 1 0,817 0,040 0,842 WG 1183,367 58 20,403 Total 1184,183 59 IZZ BG 1,350 1 1,350 0,138 0,711 WG 566,833 58 9,773 Total 568,183 59 NAD BG 1126,667 1 1126,667 10,335 0,002 WG 6323,067 58 109,018 Total 7449,733 59 ZAN BG 2,817 1 2,817 0,546 0,463 WG 299,367 58 5,161 Total 302,183 59 REP BG 36,817 1 36,817 8,774 0,004 WG 243,367 58 4,196 Total 280,183 59 REG BG 1,667 1 1,667 0,221 0,640 WG 438,267 58 7,556 Total 439,933 59 Sprem. SS df MS F p KOM BG 0,150 1 0,150 0,030 0,863 WG 290,833 58 5,014 Total 290,983 59 PRO BG 0,000 1 0,000 0,000 1,000 WG 243,933 58 4,206 Total 243,933 59 INT BG 7,350 1 7,350 2,202 0,143 WG 193,633 58 3,339 Total 200,983 59 REF BG 54,150 1 54,150 13,773 0,000 WG 228,033 58 3,932 Total 282,183 59 PRE BG 0,817 1 0,817 0,231 0,633 WG 205,367 58 3,541 Total 206,183 59 SON BG 35,267 1 35,267 0,345 0,559 WG 5925,733 58 102,168 Total 5961,000 59 V BG 281,667 1 281,667 1,162 0,285 WG 14055,267 58 242,332 Total 14336,933 59 E BG 190,817 1 190,817 0,816 0,370 WG 13559,367 58 233,782 Total 13750,183 59 S BG 1008,600 1 1008,600 1,965 0,166 WG 29765,333 58 513,195 Total 30773,933 59 VES BG 5472,150 1 5472,150 2,717 0,105 WG 116832,03 58 2014,345 Total 122304,18 59 KI BG 25,350 1 25,350 17,750 0,000 WG 82,833 58 1,428 Total 108,183 59 K2 BG 1,067 1 1,067 0,668 0,417 WG 92,667 58 1,598 Total 93,733 59 K3 BG 6,017 1 6,017 2,904 0,094 WG 120,167 58 2,072 Total 126,183 59 K4 BG 1,667E-02 1 1,667E-02 0,341 0,561 WG 2,833 58 4,885E-02 Total 2,850 59 K5 BG 7,350 1 7,350 11,744 0,001 WG 36,300 58 0,626 Total 43,650 59 K6 BG 190,817 1 190,817 0,816 0,370 WG 13559,367 58 233,782 Total 13750,183 59 K7 BG 920,417 1 920,417 2,209 0,143 WG 24164,567 58 416,630 Total 25084,983 59 K8 BG 2,017 1 2,017 0,191 0,664 WG 612,167 58 10,555 Total 614,183 59 K9 BG 4,817 1 4,817 0,299 0,587 WG 935,767 58 16,134 Total 940,583 59 K10 BG 141,067 1 141,067 3,310 0,074 WG 2471,867 58 42,618 Total 2612,933 59 Kil BG 135,000 1 135,000 5,470 0,023 WG 1431,333 58 24,678 Total 1566,333 59 KI 2 BG 7,350 1 7,350 5,800 0,019 WG 73,500 58 1,267 Total 80,850 59 164 B. Kričaj Korelc predvsem na osnovi medosebnih odnosov. Lamovčeva (1992) opozarja, da socialna pravila dovoljujejo ženskam več emocionalnih in telesnih izrazov kot moškim. Prav tako so ženske zdravstveno bolj občutljive. Rakovec Felserjeva (1997) poudarja, da jim to sicer omogoča, da bolj občutljivo prepoznava odklone v svojem psihofizičnem počutju, da se na signale hitreje odzove, jo pa po drugi strani ne spodbuja k introspekciji, k ozaveščanju in ne k oblikovanju drugačnih, bolj zdravih vzorcev vedenja. Družbeno dopuščen regres ji je pribižališče, in odmik od tega, kar je bolnega v ozadju. Od moških se že od otroštva dalje zahteva večji nadzor nad emocionalnimi in telesnimi odzivi. Moški najprej prepoznajo konflikte, ki izhajajo iz grožnje neodvisnosti. Zato se skušajo kognitivno odmakniti od težav v družini, ohraniti neodvisnost ter minimalizirati problem in se zatekajo v bolj tvegane oblike vedenja. Izhajajoč iz tega, da se ženske spoprijemajo z odnosnimi problemi aktivno in neposredno, moški pa pasivno z distanciranjem, ženske kognitivno ocenjujejo in imajo močneje izražen občutek, da lahko vplivajo na potek in spreminjanje nastale družinske situacije. Moški s svojo strategijo izstopijo iz aktivne vloge spreminjanja, prepuščajo probleme in s tem izgubljajo občutek obvladovanja in vplivanja na življenjsko dogajanje. Opisano je razvidno tudi v praksi, saj se moški pogosteje izmikajo dogovarjanju in reševanju odnosnih težav, se na vabila strokovnih služb ne odzivajo ter puščajo nerazrešeno problemsko situacijo. V večini primerov so ženske tiste, ki prej prepoznajo odnosne težave, zato samoiniciativno poiščejo strokovno pomoč in pristopijo k sodelovanju. Občutek nadzora in lastne odgovornosti je pomembna značilnost, ki olajša odločanje za spremembe ustaljenih oblik vedenja in omogoča bolj konstruktivno in učinkovito spoprijemanje s problemi. Obe usmeritvi pa izvirata iz vitalne težnje človeka, da spremeni nevzdržne razmere, ki ne zadovoljujejo njegovih temeljnih potreb. Človeka prisili, da išče nove rešitve in je v bistvu ustvarjalni in razvojni proces. Zaključek Zaključim lahko, da preučevanje resnejših zakonskih konfliktov jasno kaže, da niso plod enega samega trenutka ali slučaja, ampak dalj časa skrito ali delno prikrito rastejo. Mir v zakonu še ne pomeni notranje harmonije, ampak je večkrat odraz navidezne prilagoditve in izmikanja kritičnemu soočanju in odprtemu konfliktu. Razveza zakonske zveze in razpad zunajzakonske skupnosti pomeni dolgotrajen in naporen proces in zapleteno verigo dogodkov. Pomeni svojevrstno izgubo in spremenjeno situacijo, s katero se posameznik težko sooči. Bolj ko je posameznik v svoji trenutni življenjski situaciji obremenjen, prej lahko pričakujemo, da bodo prilagoditveni in varovalni mehanizmi osebe popustili in ustvarili pogoje za razvoj emocionalnih, vedenjskih in somatskih motenj. Hujši in trajnejši kot je stres, večje možnosti, da se posameznik nanj odzove z eno ali več vrstami motenj in moč pojavljanja le-teh je večja. Partnerski konflikt presega življenje partnerjev, je posebno vozlišče znotraj široko Psihofiziološki odzivi partnerjev v razhajanju 165 razpete mreže odnosov, ki obsega celotno družbo. Zato je kvalitetno izpeljana razveza pomembna ne le za duševno in telesno zdravje posameznika, temveč tudi za zdrav razvoj družbe kot celote. Literatura Adamovič, V. (1984). Emocije i telesne bolesti [Emotions and physical diseases]. Beograd: Nolit. Čačinovič Vogrinčič, G. (1992). Psihodinamski procesi v družinski skupini [Psycho dynamical processes in family group]. Ljubljana: Advance. Čačinovič Vogrinčič, G. (1999). Socialno delo z družino: projekt podpore in pomoči v procesu transformacije družine po ločitvi oz. razvezi: urejanje stikov [Social work with family: project of support and help of family transformation after divorce: arranging of contacts]. V V. Rozman (ur.), Zbrana gradiva iz delovnega posveta na Brdu (str. 8-23). Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Folkman, S. in Lazarus, R.S. (1988). Manual for the ways of coping. Palo Alto, CA: Consulting Psychologists Press. Hetherington, E.M. in Stanley Hagan, M.M. (1997). The effects of divorce on fathers and their children.V M.E. Lamb (ur.), The role of the father in child development (str. 191-212). New York: Wiley. Kobal, D. (1993). Nekatere novejše teorije o povezanosti med stresom in psihosomatskimi motnjami [Some modem theories about correlations between stress and psychosomatic disturbances]. Anthropos, 25 (3-4), 95-105. Kričaj Korelc, B. (2004). Emocionalne in somatske motnje partnerjev v razhajanju [Emotional and somatic disturbances of partners in divorce process]. Neobjavljeno magistrsko delo [Unpublished MSc thesis]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo. Kuntzag, L. (1997). Ločitev boli: otroci in starši v ločitvenem dogajanju [Divorce hurts: Children and parents in divorce process]. Ljubljana: Kres. Lamovec, T. (1988). Priročnik za psihologijo motivacije in emocij [Handbook of psychology of motivation and emotions]. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Oddelek za psihologijo. Lamovec, T (1992). Pravila čustvovanja [Emotion's rules]. Anthropos, 24 (3-4), 138-149. Lamovec, T. (1994). Psihodiagnostika osebnosti I. [Psycho-diagnostic of personality I]. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Milivojevič, Z. (2000). Emocije: psihoterapija i razumevanje emocija [Emotions: psychotherapy and understanding of emotions]. Novi Sad: Prometej. Musek, J. (1993). Znanstvena podoba osebnosti [Scientific image of personality]. Ljubljana: Educy Požarnik, H. (1979). Zakonski in družinski konflikti ter njihovo zdravljenje [Married and family conflicts and their treatment ]. Maribor: DDU Univerzum. Praper, P. (1992). Tako majhen, pa že nervozen!? Predsodki in resnice o nevrozi pri otroku [So small, so nervous!? Prejudices and truths about child’s neurosis]. Nova Gorica: Educa. 166 B. Kričaj Korelc Praper, P. (1999). Razvojna analitična psihoterapija [The developmental analitical psychotherapy]. Ljubljana: Inštitut za klinično psihologijo. Rakovec Felser, Z. (1991). Človek v stiski, stres in tesnoba [Person in distress, stress and anguish]. Maribor: Obzorja. Rakovec Felser, Z. (1997). Bolečina kot kompleksen biopsihosocialen pojav [Pain as a complex biopsychosocial phenomenon]. Neobjavljena doktorska disertacija [Unpublished PhD dissertation]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo. Robinson, M. (1991). Family transformation through divorce and remarriage. London: Routledge. Rojšek, J. (1990). Osebnostne lastnosti žensk z EPH - gestozo [Personality characteristics of women with EPH - gestosis]. Neobjavljena doktorska disertacija [Unpublished PhD dissertation]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo. Selič, P. in Umek, P. (1994). Nekateri psihični dejavniki pri psihosomatskih boleznih [Some psychic factors of psychosomatic diseases]. Anthropos, 26 (1-3), 41-53. Selič, P. (1994). Biopsihosocialni model zdravja [Biopsychosocial model of health]. Anthropos, 26 (4-6), 150-169. Selič, P. (1995). Stres in bolezen [ Stress and disease]. Anthropos, 27 (3-4), 147-167. Selič, P. (1999). Psihologija bolezni našega časa [Psychology of disease of our time]. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Yang, S (2000). Men more likely to commit suicide after divorce. Sneto s spleta 27.07.2005 (http://lists.his.com/smartmarriages/.) Prispelo/Received: 23.05.2005 Sprejeto/Accepted: 28.07.2005