71. številka.
V Trstu, v sredo 6. septembra 1893.
Tečaj XVIII.

„edinost«
izhaja. dvakrat tfden, roako gredo in soboto ob 8. uri zjutraj.
„Edinost" stane:
za vse leto f. ti — ; izven Avstrije f. 9.— za '/, leta „ 3.- ; „ „ 4.50 za '/t letu „ 1.50; „ , „2.25 z „Novl6»p"-jem s
za VHB loto f. 7.—; itven Avstrije f. 10.— za «/, leta „ 3.5«; „	„ 5.-
za \/4 lota „1.75; „ „ „ 2.60 Posamično številke se dobivajo v pro-dnjalnicali tohaka v Trstu po S nvč., V Gorici in v Ajdovščini po O nvč. „NOVIĆAR* po 3 nvč.
EDINOST
Oglasi se račune po 8 nvč. vrstica ▼ petitu; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo
navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se račune po pogodbi.
Vsi dopi»i naj se pošiljajo uredništvu: Piazza Caserma št. 2. Vsako pismo mora biti frank ovaiio. ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi bo ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase spre-joma upravništvo Piarza Caserma 2. Odprte reklamacije so proste pofttnine.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
„ V edinosti Je mm !".

Fosl. Šuklje pred svojimi volilci.
V tretjem delu duhovitega svojega porodila pojasnjeval nam je poni. Š u k I j e splošno h i t u v a c i j o notranje politike avstrijske — seveda se svojega stalila.
A predno je predel Da to zanimivo točko doteknit se je tudi nafte pereče rane — našega domačega prepira. In tu naru je koj naglasiti, da je najstrožje obsojal „Slovenčevo" stranko. Naglašajoč, da verski čut in klerikalizem nista identična pojma, rekel je, da krepak verBki Čut je neprecenljiv zaklad vsakemu narodu, do je vir kreposti in narodno tvorne energije: varno poroštvo boljše bodočnosti. Moti se .oni, ki m+>ni, da smo prezirati duhovski stan, ki je prevažen faktor y javnem življenji. Duhovščina je pred vsem poklicana, da pomore širokim masam do duSevne in moralne izomike. Klanja se torej versktmu čutu, nikari pa ue more pritrditi klerikalizmu, zahtevajočemu absolutno nadvlado v vseh strokah javnega livlj
en|a. Tako nadvlado smatra poslanec Šuklje kot pravo pogubo, kajti klerikalna ■tranka na Kranjskem ima premalo du-ievnih sil. da bi jej mogli zaupati izključno •oskrbo deželnih interesov. Vse gibanje te stranke vidi s* mu le slaba kopija sličnih prikaznij po drugih deželah, katere prikazni so tam nastale iz resničnih naravnih razmer. Tam je opravičen krepki odpor duhovščine, koder se med narodom javlja uplivna, veri in cerkvi sovražna frakcija. A mej nami ni liberalcev po nemškem vzgledu : Narodu slovenskemu je globoko ukoreninjeno dvoje čutil, čut a v-strijsko-dinastiški in čut katoliški. Zato meni poslanec Šuklje, d a raz pora mej nami ni bilo trebs.
PODLISTEK. Pesmi brez imena.
PriobSuje Ivan Fajdiga, XVI.
Nečega dne — bilo je ob travnem -ovetji in po senožetih je vse žarelo nepopisnega krasu — zgrabi me za roko Lo-rislava ter me pelje pred hišo ; z desnico pa veli proti bližnjemu pogorju :
„Glej endi gori vrh holma so nebesa ! . Joj, kako zopet pojo in rajajo I" in deklica jame ne dvigati kot bi hotela vzleteti in ploska z ročicama, kot dete veseleč se no--vega kril«.
„Kdo pojo in raja, Zora P" »Jej, kAko si neumen! Li ne čuješ, kdo Pu
„Zares, ničesa . . .* „Tedaj pa pojdi z manoj !" In oklene so zopet moje roke, nekako krčevito, bolestno. Potem pa se podava izven hiše c«<z cvetočo senožet do označenega pogorja. Po senožeti se zbira rod duhov cvetličnih in hiti k njej, ki jim podaje v pozdrav ročico svojo, da sedajo nanjo ter io poljubljajo, milo zroč jej v zorno ličice, v mile oči. Ona se pri tem radostno smeje in s r o č n o je nebeško dete, k<t krilatci božji, dvigajoč ae na žarkih solnčnih v daljne nadzemske višine.
Oh holuiu, kamor dospeva le prekmalo, počiva u a skali snegobeli krilatcc in čaka
Tudi o naši ioli ne more trditi nikd«. da bi hila versko indiferentna ali ce)6 brezverska. „Dasl se nam Slovencem bliža huda ura na političen obzorji, IjutejŠ« jtego kedaj razsaja narodna borba na naših periferijah, prisiljeni smo svoje najboljše moči, svoje najspretnejš* delavce pošiljati ven v parlamentarne zastope, v deželni in državni zbor, in gospdda moja, mogočno je mej nami vzrastla stranka, ki hoče z narodnimi mandati poplačati možake, k a-terihjedina z a s 1 u g a i n j e d i n a zmožnost tiči v tem, da versko goročnost — hlinijo. Tužen položaj, kvaren našemu narodnemu razvoju, toda preboleti ga moramo, dokler se nam ne vrne prepričanje, da na ta način ne gr6, da treba medsebojne obzirnosti in priza-nesljivosti, slasti pa da je posvetna inteligenca faktor, brez katerega noben narod napredovati ne more!"
Tako poslanec Šuklje. Njegovi trditvi, da razpora mej nami ni bilo treba, pritrditi moramo brezpogojno. G. poslanec se boji izključne nadvlade „SlovenČeve" stranke in prav ima, da se je boji. Isto misel smo napisali tudi m nedavno v članku „Važnost slovenske inteligencije", le z razločkom, da smo jej dali obsežnejši okvir. Mi smo rekli namreč, da vsi smo potrebni v hudi borbi ca n&rodni obstanek, da torej nikdo ne bodi mej nami vladar, in nikdo podložnik. In ako smo vsi potrebni, moramo — moramo t! — biti tudi zložni, sicer I a ž e m o , kadar naglašamo svoje rodo-in domoljubje. Tudi mi vemo — kakor je prav dobro povedal posl. Šuklje —, da je absolutno nemogoče ohraniti popolno bo-glasje ob vseh vprašanjih v takem živem organizmu, kskoršen je ves narod. A ravno zato treba strpljivosti — mej brati. Rav-

nje. Serafsko lice razvedri se mu, ko jo ftgleda in v njegovem lici odseva mnogo-kaj, kar je očito morda le njenemu dušev-nemu očesu. In takoj se jej pridruži in radostno poda mu ročico — da, jela je poskakovati, kot bi iz njegovega bitja vrela vanjo neka tajna rajska slast.
„Glej, zdaj ava v nebesih, tu so nebesa — ti, ki nočeš ničesa ver j etil" d6 ter rahlo poskoči, a obspfc jo množica milo-krasnih otročičev, z rudečih ličio in zlatih kodrastih lase in očeao, v katerih se zrcali mirno nebo. In vsako teh det ima na plečicah živobojno perot, ki trepeče v hrepenenji po vzletu. Joj, kako ee zbirajo okoli nje, kako jo obsipavajo laskajoč in pozdravov, poljubčekov in smeha ni konca ni kraja.
„Je-li, Ivo, tudi ti ai srečen z masoj, Zoro tvojo P In veš, čeBa želi moje srčece v tem trenotji P Da bi jaz in ti odplula s temi-le ven, — ven, že veš kam 1 Oh, kako hrbpenim tija ž njimi! — Kaj bodem tu doli P — — je-li, Ivo, ti mi do-voliš, da odplovem ž njimi, samo za tre-notje P O nič se ne boj, ne zgodi se mi ničesa, ponesejo me na perotih in metala ti bodem poljubčeke z višin višnjevih, da me ne zgrešiš, čuješ P"
„Nedolžnosti z6ra, o t m \ s e temne pogube!", de snegobeli krilutoc in veli v temni gozd pod holmom, V tem hipu izvije se iz njenih prsi bolesten krik, kot bi se nečeBa bila ustrašila in suirtno-
najmo se po tistem latinskem izreku, ki ^ahteva zloinosti, ko gre za potrebne Avari, svobode v dvomljivih slučajih, j red vsem pa potrpežljivosti. Ne iščimo takoj pri vsakem koraku, katerega stori „nasprotnik", Bog zna kake zavratne namene. Kdo želi prav za prav tistega brezobzirnega boja in tistega pobijanja za takozvana načela ? To so možje, ki nimajo — vsa čast njih učenosti — ni-kakega zmisla za narodni obstanek in ki po takem niti ne pojmijo narodnih bojev sedanje dobe; to so možje ki se neprestano bore za tisto nepoznano „boljše", a ne pomislijo pri tem, da je to „boljše" navadno najhujši sovražnik zares dobrega. In tako tratijo svoje duševne sile in zmožnosti v nepotrebnem boju, od katerega ni pričakovati nobenega dobička — prav nobenega ! — ni za provzročitelje boja same, še manje pa za ukupnost. Zato pa kličemo tudi mi s poslanoem Šukljejem vred vsenD tistim, ki so umeli s katoliškim spojiti tudi narodni čut, da treba mejsebojne obzirnosti in prizanesljivosti, slasti pa mej najodličnejima činiteljima: mej duho viko in posvetno inteligencijo.
G. Šuklje nam ni povedal nič novega, ko je rekel, da hočejo iivestni gospodje kopirati — sorodne prikazni po tujih deželah. Kako nevarno in neumestno je tako alepo kopiranje, poučilo je lahko te gospode gibanje, nastalo poslednje dni ravno v njih lastnem taboru. Nemški katoliki gori v rajhu jeli so namreč nestrpno zahtevati, da se tudi pri nas osnuje katolišk centrum kakoršen obstoji nemškem parlamentu. In kaj vidimo P Vidimo, da je ogromna veČina avstrijskih konservativnih glasil odklonila to mi-
bledo vzame jo v naročje božji sčl in od-plove ž njo tija, kamor je hrepenelo njeno srčece, odkar je postalo bfti na zemlji. A še iz višav nebesnih strmi jej otrpnela ročica v temino gozda — — — —--
Notri v gozdni temini čuje se tužno ihtenje, bridko-srčni jok.
Kdo joče ondi P — Mlado dekle P — — to lice — ! P
„Zora 1"
„Da, Ivo | Glej, kako si mogel plakati po meni, da Bem odplula v svoji zorni mladosti, ko me je odevalo še krilo jasne nedolžnosti P In kaj je postalo iz Zore tvoje, da ni ostavila svetd, v katerem jo je čakalo toliko zlk P Samo glej sedaj : — oj roditelja blaga, kako da sta mi promi-nola, dokler je vajino dete še trebalo varnega zavetja v vajinem naročji ! In pahnili so me mej zlobni, grdi svet, onesnažili krilo nedolžnosti in dali v varstvo hudi,
ostudni strasti----in gozd, temni
gozd je sedaj zavetje moje, kamor ne šine bHi dan, kamor ne aeže zlobno človeško oko. O Ivo, da si mogel plakati po meni !*
Pravice Dolinske občine v minolih stoletih.
(I)onesek k domaći zgodovini.)
Naprošen od pokojnega župana Jun. Lavrihe pregledati stare spise županijskoga
a e I I! Zakaj P Gotovo le zato, k e r s o razmere pri nas drugačne nego v Nemčiji. S tam so pripoznali razumni konservativni politiki, da treba poštovati razmere. Torej P
Mej nami Slovenci obstoječe razmere zahtevajo zmernosti in popustljivosti — in s temi razmerami mora računati vsakdo, ako noče, da ga izbrišemo iz vrste patri-jotov.
S tem bi lahko sklenili razmišljavanja ob onih odstavkih Šukliejevcga poročila, ki se bavijo z našim domačim prepirom. Toda Še neki izrek go«p. poslanca nam ne gre nikakor iz misli in ne moramo si kaj, da ne bi reagirali nanj — zauiera gori, zamera doli ( Ta izrek nam je vzel gospod poslanec uprav iz srca in gospdda pri „Slovencu" — s katerimi bi in i prav radi prišli do spora/, umij en ja — naj bi vestno premišljala o tem izteku — narodu in sebi v korist. Poslanec Šuklje je tako rekoč i j* dno samo besedo namignil na jednega glavnih virov ogorčenosti, vihrajoče mej nami, a gospdda pri Slovenou bi si stekla veliko zaslugo, ako bi hotela odstraniti ta vir: ako bi šiloma otresla od sebe ljudi, ki menijo, da so že zaslužili mandat, ako versko gorečnost— hlinijo. Gospdda! Pošteno prepričanje spoštuje vsakdo, hinavščine nikdo! Menda nas rar.umete t
Tužna je slika, katero je poslanec Šuklje razvil o splošni notranji politiki. V Dunajskem parlamentu so »elo gnjili odnošaji ne le zato, ker ni stalne večine, ampak šo bolj zato, ker ni nikake nade, da pridemo skoro do take večine. Krivi so seveda na vsem — Vladorehi. A čudno : v isti sapi, ko zvrafo gospod Šuklj e vso krivdo na Mladočehe, zatrjuje
urada v Dolini naletim na odlomek stare listine, na kateri so v italijanskem jeziku zabilježene pravice, katere je uživala občina Dolinska v preteklih stoletjih in katere podajam čest. bralcem v pregled.
Uživala je imenovana občina sledeče pravioe :
„Imela j« občina Dolina svojo mero za vino, žito in tudi javno vago, kakor tudi „brač" (palico) za sukno in drugo robo.
Občina je smela tirjati davek ali na-jemščino (štantnino) od prostorov, na katerih se je prodavala roba po 10 do 12 kr. starega denarja.*)
Občinu jo po svojem županu imenovala mesarje in pobirala doklado pri prodaji mesa (Fleischkroutzer), katero je potem odrajtala gosposki v grad.
Občina si je sama izbirala in imenovala župane (Dorfriohter „cvelberje"), podžupane in čuvaje in jih potrdila vsako leto na II. nedeljo po Velikinoči. Župani in vsi drugi občinski služabniki so bili odgovorni za svoje poslovanje občini in gosposke na Strmci (Sacrbi) ni imela pravice vtikati so v te zadeve.
Občina je im«»la pravico imenovati in postavljati rokodelce, kakor čovljarje, krojače, tkaloe, kovače, kolurje, štacunarjo in
♦) Boduj občina tirja ob somnj'h prontornino od vozu 35 sol d., od kosarja U6, otdarju 2", si-rarja 20, od kramarja r drobnino 15, od drobno živino po 2 ho Ida od glavo, od platuarja 35 Boldov itd
c.nfcm, daje bil vladni program tak, ^daotuni mogel pritrditi tudi ,\Hohenwartov klub.
Ne obsojajte torej istih Mladočehov
—	ki no že a priori zapisali na svojo zastavo najstrožjo opozicijo proti sedanjemu sistemu — ako niso hoteli istemu zistemu dovoliti dispozicijskega fonda potem, ko je izdal program, ki ni zadovoljil niti skromnega, meglenega Hohenwartovega kluba!
Avstrijski parlament je i m p o t e n-t e n — in poslanec Šuklje je prepričan, da se ne bode mogel vzdržati sedanji položaj. Žal, da je tako! Ali na tem niso krivi Mladočehi — ta pristni produkt grehov sedanjega zistemu
—	ampak grof Taaffe sam. Hiranje sedanjega parlamenta začelo se je v istem hipu, ko je grof Taaffe zapustil ono pot, kojo si jo je bil sam predčrtal v prestolnem govoru z leta 1879, ter krenil na drugo stran, kjer so se porodile punktaoijo za Češko in imenovanje barona Heina za Kranjsko ter se je utrdil sedanji zistom na Primorskem. Že s temi čini samimi — da no govorimo o nepregledni vrsti dru-zib odredeb, v katerih vseh je jasno vidna nam neprijazna metoda — dokazal je njeg. ekscelenca, da se načelno identifi-kuje z nemškimi levičarji.
Vsej parlamentariški mizeriji in nesnosnim odno*ajem, na katerih 'toži gosp. Šuklje, niso krivi Mladočehi, ampak okolnost, da se je zelo poostril boj mej tistimi, ki hočejo jedna k o pravno« t, in tistimi, ki jo nočejo. Ta boj pa je poostril grof Taaffe sam s tem, da je jel
—	ali namenoma, ali samo na podlagi zgrešenih računov, nočemo danes preiskovati — bolj in bolj naganjati vodo na mlin tistih, ki nočejo jednakopravnosti. Saj drugače ni mogoče: bolj ko se merodajni činitelji nagibajo na stran onih Nemcev, ki nam ne hote niti tega privoščiti, da živi rao, tembolj mora naraščati mej nami razburjenje, izvirajoče iz strahu za lastno bodočnost, za lastni obstanek. In vse gibanje na ČeBkem, in po takem tudi postopanje Mladočehov, ni riruzega nogo simptom ali pojav tega strahu glede na lastni obstanek. Tako si stvar mislimo mi in se menda ne motimo, ako trdimo, da g. poslanec Šuklje zamenjuje posledice z vzroki: Mladočehi niso vzrok sedanjim homatijam, ampak le posledica čudne taktike sedanjega zistema, katera je privfln do teh homatij.
krčmar je in o času nalezljive bolezni — bodi si ua ljudeh ali na živini — imela je navado postavljati stražo, da se je kužlji« vost kolikor mogoče omejila.
V občinski („brajski") hiši je bil poseben prostor odločen za javen zapor ali .reSt", v kateri so zapirali potepuhe, prestopnike in tatove, v kriminalnih zadevah pa so se zločinci isročevali gosposki na Strmcu.
Občina je imela tudi pravico izbirati mladenče za vojaščino in prevdarjati, da se je, kolikor je bilo mogoče, manj škode provzročilo posamnim družinam glede vojaško nabire.
Občina je imela pravico porazstavljati vojake po hišah in pobirati od njih pre-nočnino (schlafkreuzer), kakor tudi imenovati osebe (po sedanji naredbi odbornike), iz med katerih se je potem volil župan.
Občini je tudi pripadala pravica imenovati delavce za robote na oestah, toliko trgovskih kakor srenjskih in zadružnih (skladovnih).
Srenja je tudi kaznovala za male prestopke, kakor n. pr. če je kdo storil majhno škodo na paši ali v vinogradu.
Občina je imela pravico zapirati ob činske pašnike in tudi postavljati mejnike občinskim pašnikom, kakor tudi onim od privatnih gospodarjev.*)
*) Tako zaprt «b£inski prostor je bil pred 400 leti ii- Solinkab.
Mladočehi so morda nekako zlo za hipni sedanji položaj, ali potrebno zlo so, ne jedenkrat, ampak stokrat potrebno. Da ni bilo tako odločnega odpora so strani naroda češkega, da se je vse mimo izvršilo, kar je Dameroval g. Plener v spo-azumljenju se. sedanjim zi-temom, Bogzna, da nr bilo že akonito uveljavljeno u a d -ladje nemškega plemena v Avstriji !! I
Voz je torej temeljito zavožen, to prepoznava kar brez ovinkov tudi gosp. Šuklje. In g. Šuklje je toliko lojalen, da pripoznava nadalje, dabrezvspešnost a š i h p r i z a d e v a n j opravičuje iste, ki silijo v opozicijo.
Kaj naj store torej naši poslanci P Gosp. Šuklje nam daje razumeti, da se slovenski poslanci ne bodo mogli izogniti opoziciji, ker jih „naravni razvoj ituvacije sili v opozicijo". To so lastne besede g. poslanca. Tako4 je tudi res. Toda g. poslanec bi želel še par mesecev odloga. Čemu P Kakih pojasnil morete pričakovati od par mesecev, ko mate za seboj že leta — žalostnih skušenj, leta .brezvpesnosti naših prizadevanj" ? Gosp. profesor utemeljuje avojo zahtevo se oziri na »najsvetejše domovinske interese in na velike državne koristi". Na to nam je pripomniti, da opozicija često lahko popravi to, kar je zagreSila gospodujoča stranka z ozirom na domovinske interese in državne koristi ; tudi v opoziciji so stranka lahko kaže lojalno in trezno.
To menenje zveni tudi iz besedi g. dra. Slanca, ki se je oglasil, ko je završil g. poslanec Šuklje svoj izvrstni govor.
Z govorom g. dra. Slanca in z vspre-jeto resolucije baviti se hočemo drugi krat.
DOPISI.
Nabr«2ina, 30. avgusta 1893. [Iz dop.] Minolo nedeljo priredilo je naSe vrlo pov-sko društvo veselico s plesom pod milim nebom. Akoravno se je ves dan nebo temnilo in ostra bnrja pihala, vendar se je zbralo toliko občinstva, da je bilo lepo okrašeno dvorišče g. S. Gabarije akoro premajhno. Pevske točke vsporeda izvršil je pevski zbor vseskozi z dovršenostjo, kakoršne je drugje, tudi v mestih, težko najti. Spoznali smo pri tem konoertu tudi dva Holista. Kot tenorist je nastopil gosp. Josip C a h a r i j a, ki je v Nedvedovi
Vinska mera (Čeber) se je pregledovala v nazočnosti občinarjev in uradnika iz grada pri občinski vodi na Kaluži. Mera za vino je bila bokal, »/» polic in i/i buča iz kotlovine in po tej meri se je cementirala merna posoda po drugih vaseh in krčmah vsako leto najmanj enkrat in vsa-kikrat pred vsakim semnjem. Čeber je imel 36 bokalov.
Občino Dolinsko smatralo se je od starodavnih časov kakor predstojnico (Dorf-obrigkeit, .superioritb, comunale*) občin njej podložnih gosposčine tržaških škofov. Kakor tako priznavali so jo toliko škofje tržaški, gospodarji Brega, kakor tudi uji m podrejeni uradniki in ta občina ni bila nikdar podložna gosposki sacrbski kakor le edino v kriminalnih zadevah.
Župan občine Dolinske kakor glavarje vodil vse račune občinske.
Te črtice, verno poslovenjene, jasno svedočijo, da občina Dolinska je bila v ininolih stoletjih precej dobro urejena in da Dolinčani, svesti si svoje samostojnosti, bo znali si ohraniti svojo neodvisnost nasproti nenasitljivi oblastnosti grajšoakov saerbskih na Strmoi. Naj bi vstrajnost in odločnost prednikov marljivo pusnenoali sedanji njih potomci v blagor občino avoje!
V Predloki 24. avgusta 1893.
Josip Sancin.
.Ljubezen in pomlad" s prikupljivim gla-soui nalogo svojo jako ljubko in nežno rešil. Težavni solo v Nedvedovi .Pozdravljam te gorenjska stran", pel je gospod Filip Pertot, in žel mnogo pohvale. Njegov glas je močan, poln, in tudi v višini čist in mil. — Po društvenem vodstvu naprošen govoril je gosp. A. Gabriček o zgodovini slovenska pesmi, o njenem uplivu na razvoj naroda in je bil ta govor s citati raznih pesnikov tako fino prepleten, da je moral govornik premuogokrat prenehati, da se je navdušeno ploskanje poleglo. Besede njegove: „Bu6i, morje a d r i-j a n s k o, bilo si in boš slovansko", ne pride gotovo nikomur is spomina. Zavedni Nabrežinci pokazali so to pot zopet svoj slovensk značaj, in kazala sta to tudi napisa ; pri uhodu k veselici bral si: „Varujte morje adrijansko"! in nad pevskim odrom: ,Z a narodnost, pravico in resnico I" Za te svetinje delujte Nabrežinci in zmaga bo vaša !
Po končanem vsporedu pričel se je ples, koji je nekoliko dež moti!, a vendar nisi zbok slabega vreniena nikjer videl nezadovoljnega obraza. In da so vsi privleči bili zadovoljeni, za to gre hvala društvenemu odboru in pevovodju gospodu Jo s. Čerinu na velikem trudu ob prireditvi te veselice. V znak, kako spoštovan je gosp. pevovodja v zboru, podarila mu je gospica Cnharijeva prekrasen lovorov venec z napisom : „Neutrudljivemu pevovodju, slovenske pevke Nabrežini 27. 8. 1893."
Politični pregled.
Notranje dežels.
Presvetli cesar dospel je dne 3. t. m. v Jar o si a v, da se udeleži velikih vojaških vaj v G a 1 i o i j i. V Ja-roslavu vsprejel je cesar razne deputacije. Na nagovoru deželnega maršala kot voditelja deputacije plemenitaiev, odgovoril je cesar, da se čuti srečnega, muditi se v deželi, katere zastopniki v vseh zastopstvih pravim pratrijotizmom varujejo poleg koristi dežele tudi koristi monarhije.
Konoem oktobra meseca snide se na Dunaju enketna komisija sa mlinarsko obrt. Udeležniki dobe že sedaj posebno v praše valno pdlo, da se morejo pripraviti na razprave.
Vnanje država.
Lev XIII. izdal je enoikliko do ogrskih škofov, v kateri poučeje duhovnike in vernike, kako jim je postopati v sedanjih časih. Zlasti veleva sv. Oče, da je zabranjevati mešane zakone, obdr-žavati kongrese ter voliti dobre poslance.
V	spomin 400!etnioe O b o d s k e tiska r n e ustanovil je knez Črnogor-s k i javno knjižnico ter jej podaril mnogo knjig m 1000 gld. — V Cetinju se baje osnuje katoliška škofija. Tako javlja .Corriere di Napoli".
Rusko vojno brodovje dospe dne 18. oktobra v Tulon. Vršile se bodo ruskim gostom ita čast velike svečanosti. Častniki povabljeni so, da priredć izlet v Pariz.
Peterburška .Novoje Vremja* javljajo iz Ajaccia, da obišče rusko sredozemsko brodovje za francosko obalijo tudi otok Korziko.
V	Italiji je končal minister Martini pripravljajoča dela za zakon o narodni vzgoji. Tako narodno vzgojo bode nadzorovalo posebno neodvisno ravnateljstvo, katero bode vadilo v prvi vrsti v streljanju, telovadbi, orožju, veslarstvu, planinstvu itd. Na čelu tega ravnateljstva bode stal Menotti Garibaldi.
Nemški cesar mudi se sedaj ob ob francosko-nemški meji: v Lotaringiji. Poleg sebe ima kot gosta italijanskega prestolonaslednika, princu Napolskega. Mi bi rekli, da ni bilo posebno previdno se etrani italijanskih državnikov, da demon-atrujejo proti Franciji s tem, da se prihodnji vladar Italijo udeležuje nemških
vojaških vaj prav pred nosom — Fran-cezov. Vsa Francija občuti to izzivanje in je tudi že dala primeren odgovor: na Pariški borzi je italijanska renta grozovito padla v svoji ceni, tako da je zadela posestnike iste grozovita izguba. — Dne 3. t. m. prispel je nemški cesar v Metz. Na nagovor župana je rekel.da je Ifetz se svojim vojnim korom vogelni kamen vojaike sile Nemčije.
Ožje volitve v Francozko zbornico vršile so se predvčerajnjim. Tudi pri teh \olitvah zmagali so sijajno republikanci; kar je bilo tudi pričakovati. V jednem pogledu pa so letošnje volitve v francosko zbornico presenetile ves politiški svet, da je namreč skoraj popolnoma izpodletelo stranki tistih monarhistov, ki so po priporočilu s v. Očetu pripoznali republiko.
Pravljico o dveh francoskih ogle-duhih, katera so zajeli v K i e I u, izpravlja „Magdeliurger Ztg." s tem, da so vso zadevo nemški listi mnogo pretirali. Niso našli pri njima drugih sumljivih stvari ra-zun zemljevida Helgolandskega, v katerem so vrisane s svinčnikom nemške utrdbe. Zato bode treba .ogleduha" v kratkem izpustiti. — Pozneje vesti pa pravijo, da sta ta dva „ogleduha" bila v družbi z neko gospo, katera je pri Wilhelmshavnu izginila. Sumi se pa, da je poslednja seboj odnesla že izdelane načrte.
Različne vesti.
Odbor političnega dru&tva .Edinost*
imel bode svojo sejo prihodnjo nedeljo, dne 10. t. u., ob 10. uri predp. v prostorih „Del. podp. društva". Gospodje odborniki in njih namestniki so uljudno vabljeni k tej seji.
Umirovljenje in odlikovanje. Predsed* nik trgovinskega in pomorskega sodišča tržaškega, dvorui svetnik Josip Z e n-c o v i c h šel je v pokoj. Njeg. Veličanstvo podelilo mu je tem povodom vitežki križ Leopoldovoga reda.
Veleč. gosp. Adolf Harmel, dekan v Komnu, umrl je dne 2. septembra. Pogreb je bil v ponedeljek dopoludne. Blagoslovljen bodi spomin dragega pokojnika ! Dežeinozborska volitev na Goriškem,
Včeraj Be je vršila dopolnilna volitev za deželni zbor Goriški na mesto umršega poslanca Ivančiča, ki je zastopal skupino trgov. Izvoljen je bil skoraj jednoglasno g. grof Alfred Coronini. Besedo .jednoglasno" smo debelo tiskali v opomin onim slovenskim listom, ki ao, zajemajoč ii motnih nemških virov, čenčali o hudem boju, pri katerem bode aavisno le od malo glasov, ali zmaga slovenskf ali i t a 1 i j a n-s k i kandidat. Ni treba naglašati, da smo povsem zadovoljni s to volitvijo.
Da no zamudimo ! Iz Trsta se nam piše: Gospod urednik ! Dovolite par be-sedio, katere naj blagovolč uvažiti naši Primorski iu sploh vsi slovenski državni poslanci! Poslopje za c. k r. urade: pošto, brzojav in financo bode skoraj dokončano. Ker pa je isto izdelano na državne stroške, za katere mora prispevati vsa naša dežela (Trst, Goriška in Istra), bilo bi ne le umestno, ampak pravično, da dobe ti c. kr. uradi tudi slove n* s k e napise. Dolžnost je toraj naših državnih poslancev, oziroma tudi slovenskih primorskih političnih društev, da Be pobri-nejo za to zadevo na pravem mestu in o pravem času, kajti potem, ko bodo že raz-obešeni nemški in italijanski napisi, bode najbrže prepozno za reklamo-vanje naše pravice! V pouk naj nam bode c. kr. železniška postaja pri sv. Andreju, kjer sta le nemški in italijanski napis, a slovenskega ne vidimo, dasi ga še veduo čaka odmenjeni mu prazni prostor. Upati je pa, da se bodo vsi slovenski državni poslanci najodločneje potegnili za slovenske napise na uradih, ki tfodo vrneš' čeni v tem državnem poslopju!. Na delo-torej o pravem rasu, da ne zauaudimo 1
25 letnica Šempaskega tabora se je
morala odložiti, ker je Primorska pulitiska oblast prepovedala radi nevarnosti kolere vsakoršne slavnoati in procesije. Tudi veliko slavnost obnovljenja romarske božje poti na sv. Gori je prepovedalo c. k.
namestništvo.
Tiskovna pravda. Državni pravdnik v Gorici tožil je urednika „Soče*, ker je v svojem listu potrdil prejem denarnih doneskov v pokritje stroškov tiste glasovite pravde se se bolj glasovitim prof. Babschem. Razprava se jo vršila dne 31. avgusta pri mestnem odrejenem sodišču, katero sodišče se jo pa izreklo nekompetentnim, zbok česar je bil toženi urednik oproščen.
Nesramno laž trosijo italijanski časopisi, onktaj luže in domači, o prepovedi že omenjene slavnosti, namerovane na Reki. Javljajo jim namreč brzojavno z Dunaja, da tiči pravi vzrok tej prepovedi v tem, ker da so Hrvati namero-vali uapasti Italijane, kateri bi se udeležili te slavnoati. — Da je to perfidna laž, ne dvomi nikdo, ki pozna miroljubnost in potrpežljivost Hrvatov, čeprav bi isti imeli pravico povrniti italija-uisimom istotako gostoljubnost, s kakoršno so oni počastili Hrvate v Zadru in Krku. — Vsa stvar je gotovo zopet le voda na ogrskega ministerstva malin, da se vslod te prepovedi preveč ne zameri Reški ita-lijomanski sodrgi.
Iz Brega se nam piše : Gotovo Vas bodo zauimaio, ako Vam sporočim, kako je Breg sprejel novega župnika-dekana, tržaškim Slovencem obče znanega in priljub Ijenega preč. g. Ivan Varl-na. Ves Breg bil je na nogah 1 Pripeljal so je preč. gospod z vlakom do Ricmanjske postajice, kjer ga je pozdravilo tamošnje ljudstvo. Pred Borštom, Boljuncem in Dolino so pričakovali prišleca duhovni, učiteljstvo z šolsko mladino in domači srenjki možje. Pred Dolino stal je duhovstvu na čelu preč. gosp. korar Jurij Jan, domačim možem pa g. nadžupan. Zvonilo iu streljalo se jo povsod neprenehoma, da je bil istinito krasen in veličasten prizor. Iz Bor-šta do Doline je spremil se svojim vozom novega župnika-dekana obče znani in priljubljeni gospod Alojzij Pavli, duhoven v Boištu. Čast in hvala mu 1 V Do lini pa je veselje vskipelo do vrhunoa. Vsa v u s je bila odičena se zastavami in zastavicami, pri uhodu in v vasi sta bila dva slavoloka s primeruimi napisi — pozdravi. Pri uhodu pozdravi prišleca naj-pred bivši dekan č. g. Jan v imenu du-hovstva, za tem g. nadžupau Slavec v imenu občine, učiteljstvo itd. Novi gosp. župnik-dekan se s jedrnatimi besedami zahvali za sprejem v upanju, da bo sloga krepilu delovanje za duševni in telesni blagor. Za tem bil jo sprevod v cerke ; nujpred jo šla šolska mladina z učitelj-stvum, potom moštvo, duhovščina itd. Pri-šedši v cerkev, koja so je na mah natla-čila, odpravi prišlec kratko molitev. Za tem je bil sv. blagoslov, kojega je opravil č. g. dekan z dvema kuplauama. Da 1 da bi ta sv. blagoslov prineBol nam pravi mir in slogo, da bi vedno ljubili svojega novega dekana tako, kakor smo pokazali prvi dan, pri prihodu I — Po blagoslovu jo množica v istem redu spremila č. gospoda do župnoga dvorca, ter se tam od njega poslovila. S tem pa ni bil še konec svečanosti. Zvečer bila je — razsvitjava! Topiči so spet grmeli a moj pevanjem domačih pevcev so se užigali uiueteljoi ognji. Radost je bila nepopisna ! Bog dal, da bi prečastiti g. dekan mnogo let zdrav iu vesel vladal našo župnijo-dekanijo (baje največjo v tržaško-koperski biskupiji), da bi zdrav iu čil deloval — saj Bog ga je obdaroval z vsemi dobrimi lastnostmi — kakor gu že itak daleč okrog dobro poznate. Bog ga živi I	Opazovalec.
iz Boršta se nam piše : Takega ve-selja že dolgo nismo doživeli v naši vasi kakor niinolo soboto popoludne, !:o nas je osrečil «e svojim obiskom m.vi župnik-dekan Dolinski, prečastiti gospod Vari.
Ko je dospel g. dekan iz Ricmanj v našo vas, pritrkavali so zvonovi in pozdravljala ga je velika množica, ki se je zbrala pred vasjo. Tu so ga pričakovali tudi vrli naši pevci ter njemu v čast zapeli krasno pesem. Od tod se je podal g. dekan v cerkev in potem v farovž. Po kratkem odmoru odpeljal se je v Bolunc.
Iz Nabrežin« se nam piše: V sredo dne 30. t. m. pokopali smo tu občečislanega nenadoma umrlega restavraterja ne železniški postaji gosp. Još. Bosvvirtha. Ta mož priljubljen je bil pri vseh, s kojimi je občeval, bil je prijazen, pomagal je rad revežem, drugim dajal je dober svet. Bil je član pri vseh društvih, odbornik obč. sveta, ter predsednik bolniške blagajne. Njegova zguba je za vse občutljiva. Zatorej pa slava večna takemu možu t Pogreba udeležila se je velikanska množica ljudstva od vseh krajev, mnogo Tržačanov, iz Komna, Sežane, Divače, St. Petra, spremilo ga je k večnemu počitku. Pevsko društvo „Nabrežina" zapelo jo dve žalo-stinki ob pogrebu, toli ginljivo, da si videl solzno sleherno oko. — Pokojnika ohranimo vsi mi v blagem spominu. N. v. m. p.
Vabilo k veselici, kojo priredita, blagohotnim sodelovanjem tamburaškoga zbora Svetoivanskega, telovadno društvo „Tržaški Sokol* in »Slovansko pevsko društvo" dnč 10, septembra 1893 na vrtu aNarodnega doma" pri bv. Ivanu. Vspored: 1. J. M. Knob-looh : „Sokolska koračnica" ; udarajo tamburaši. 2. A. Hajdrih: „Na boj", moški zbor. 3. Vaje na drogu ; izvršujejo pred-telovadci in gojenci „Sokola*. 4. V. Kat-kič: „Vienac hrvatskih popjevaka" ; udarajo tamburaši. 5. F. S. Vilhar : „Domovini"; poje mešani zbor. 6. Vaje na bradlji in konju; izvršujejo telovadci „Sokola".
7.	Gj. Eisenhuth: „Mazurka"; udarajo tamburaši. 8. H. Volarič : „Oj z Bogom ti planinski svet* ; poje moški zbor z bariton-solo. 9. Piramida; izvršujejo telovadci „Sokola" pri bengaličnem svitu. 10. Domača zabava. Začetek ob yg5. uri po-poludne. Ustopnina 20 kr. za osebo.
Vpisovanja otrok na slovenski ioli pri SV. Jakobu za prihodnje šolsko leto se bode vršilo od 12. do 15. t. m. od 9 do 11 ure predpoldne. Kedor hoče biti sprejet v prvi razred, mora skasaii se s rojstnim listom, da je do tega dne dovršil 6. leto svoje d6be; prinose naj š') spričali cepljenja koz in zdravih očij. Oni, ki prestopi iz kake druge, šole prinese naj še zadnje šolsko spričevalo. — Da bode pri vpisovanju večji red, določila sta se prva dva dneva za novince, zadnje dni pa za one, kateri so že obiskovali zavode. Ker se letos opusti paralelka prvega razreda, bode mogoče vsprejeti v I. razred le omejeno število otrok ; zato naj stariši začasno upišejo svoje otroke. Šolsko leto se prične dne 16. t. m. s sveto mašo ob
8.	uri; po maši se zbere vsa mladina s stariši ua šolskem vriu, kjer se učencem razlože navodila za novo šolsko leto.
Otroški vrti družbe sv. Cirila in Ms-toda V Trstu BO bili vsako leto nadšte-vilno uatlačeni, zbok Česar so imele gospodične vrtnarice in vodstvo vrtov volike sitnosti, zato opozarjamo posebno stariše pri sv. Jakobu in vRojanu, da se letos ne bodo jemali otroci pod 5, oziroma 4»/i letom starosti. Prihodnjo nedeljo dnč 10 t. m. pojdejo otroci rojanskega in gretarskega otroškega vrta k sv. maši ob navadni uri. Pred mašo so zberejo skupno v rojanskem otroškem vrtu, kjer gospod voditelj odpre s primernim nagovorom prihodnjo šolsko loto. Vabljeni so slavna odbora naših podružnic in drugi prijatelji slovenske mladine.
Vodstvo družbenih zavodov v Trstu.
Za družbo sv Cirila In Metoda nabralo se je v gostilni Makselna Milica iz Reptiiča 3. t. m. 1 gld. 30 kr. z opazko, tla „antreharji ga bodo še pili". — Namesto „eno po nosu", ker preveč boli, izgubili sti dve gospodični pri igri v Skednju, 20 stotink.
iz oficijelnega poročila o Vili. veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda.
(Dalje). Kakor o tržaških družbinih zavodih govori poročilo obširno in pohvalno o zavodih v Pevmi, Ločniku in Pod-gori ter o „Sloginih" zavodih v Gorici. Glede na zabavišče v Ločniku izraža poročilo nado, da ponehajo vse napetosti ondotnih laških oziroma polaščenih stanovalcev, ko se prepričajo oni in slovenski roditelji, da naš namen ni sloveniti inorodnih otrok, nego le svoje otroke ohraniti svojemu narodu. In pri tej priložnosti moramo zopet slovesno izjaviti, da naši zavodi ne sprejemljejo drugojezične dece. Tako si upamo biti mi z vsakim narodom dobri sosedje, resnični prijatelji; tega od nas z; htevn n«?a katoliška vera, tako jo urne-varno mi! — Potem nadaljuje: Res da je nekaj tu naštetih otrok radi pomanjkanja prostorov ali druzih uzrokov izostalo; ali za našo družbo je prevažno število vpisanih otrok — leto za letom, ker to jo eklatanten dokaz za potrebo slovenskih šol, kakršni tirja tudi državni šolski zakon od 14. maja 1869, drž. zak. št. 62, držeč se „načela, da se mora šola vsekako povsod tam osnovati, kjer je ... po petletni povprečnosti več ko 40 otrok" ... Ta za naše slovenske razmere sicer zel6 drag dokaz smo zdaj podali v Gorici in v Trstu.
In zdaj, gospoda, poglejte ▼ duhu teh zgoraj naštetih skoro 1200 slovenskih otrok, katerim se ovira krščanska vzgoja v narodnem jeziku — — — kdo izmej pristnih rodoljubov slovenskih ne bo tožno vskliknil s svetopisemskim rekom: „Množica bo uii smili!" In to usmiljenje si je duška dalo uprav v naši družbi, ki je vzela to osiročeno čeljad v svoje materino naročje. Da, družbtno vodstvo ,je srečno, da more to konstatovati — — delovanje naših podružnic je uprav očetovsko, materinsko. Dokazov temu, ČČ. skupščinarji, imate pri sedežu naših zavodov. Ali Vam naj opisujemo vse cerkveno, dinastične, patrijotične, narodne slavnosti (n pr slav-nosti prvega sv. obhajila, sv. Alojzija, sv. Cirila in Metoda, letošnjega jubileja sv. Očeta Leona, imendne Njiju Veličanstev, krasne božičnice, slovenskih šolskih pri-četkov in sklepov), o tem ste gotovo že čitali: dovolj je, da konstatiramo. Tak6 naša družba vzgojujo zapuščeno mladež v katoliškem, slovenskem, avstrijskem duhu, tak6 ona na svojem polji timcva staro slovensko geslo: za vero, dom, cesarja. Govoreč o šolskih zavodih, no smeno molčati o plodonosnem delovanji slovenskega ženstva osobito tamleoboba-lih jandra nekega morja. Tržaško in Goriško ženstvoje uprav tekmovalo v delih krščanskega usmiljenja. Ako Vam, čč. zborovalci, iz njiju podružničnih poročil omenjamo, da so Tržaške dame samo za „božičnioe* nabrale po zadnjem računu Čez 800 gld. ter z obloko, čevlji, hrano itd. oskrbele otročiče naših zavodov, in nabrale čez 200 kosov razne obleke . . . Če omenjamo, da bo istotako Goriške dame v svoji podružnici zbrale nad 600 gld. in aamo pri „božičnicah" goriških šolskih zavodov razdelile nad 700 darov; lahko sklepamo, koliko veselja so prouzročile pri deci, a tudr pri stariših. In če poštevamo doneske vseh 22 ženskih podružnic, ki so dohajali ne samo po desetakih, nego po stotakih . . če uvažujemo navdušenost, s katero so je ženstvo oklenilo naše družbe, smemo z Vodnikom vsklikniti: „En zarod poganja Prerojen ves nov".
(Viharno odobravanje.) Pristavljamo le: bodite vstrajne, vabite v svoj krog nove somišljenice, in res bode „ves nov zarod" pomladil Slovenijo! V očigled temu mora družbino vodstvo letos hvaležno priznati slovenskemu ženstvu palmo prvenstva.
• Iz Boršta se nam pifie. Naša občina je sioer storila marsikaj novega in dobrega, vender pa se nam ne zdi prav, da še zdaj nimamo računa za loto 1892. Obećal se ritim jo sicer ta rnČnn že za sv. Jurij, ali
^e danes ni ne duha ne sluha o njem. Vprašamo torej tako g. nadžupaoa v Dolini, kolikor tudi g. c. k. okrajnega glavarja v Kopru, ali bi ne bilo umestno, da se malo pobrigata za to zadevo.
Vpisovanje na c. kr. pripravijavnici za srednje šole na Prošeku prične 15. in pouk 16. t. m. Vsprejmo se učenci, ki so z dobrim vspehoin zvršili tretje leto občnih ljudskih šol. —Vodstvo c. kr. pripravljal-nice za sednje šole na Prošeku, dne 5. septembra 1893. Leop. Z a v n i k, voditelj.
Iz Tolmina se nam piše : Rokodelsko bralno društvo v Tolminu priredilo je mi-nolo nedeljo velezaniiuivo veselico. V prvič je namreč tega dne po Soški dohni pela slovanska struna. Društveni tamburaši stopili so vprvič prod občinatvo. D.t so prav dobro in častno izvršili svojo nalogo, priča nam burno in navdušeno ploskanje mnogobrojnoga občinstva. Velikanski vspeh je imela Broževa serenada „Stante zvezde" za sopran solo s spreoiljevanjem tamburaškoga zbora — in veliki mešani zbor je kar očaral občinstvo s „Križari na morji". Vsi so se morali čuditi, kako da se je tamburaški zbor, o katerem pred uekaj meseci ni bilo ni duha ni sluha, v tako kratKfui času tako dobro izvežbal, da lahko nastopi kje drugod. In vso to jo velika zasluga gospoda Vogrič-a, kateri se je prav mnogo trudil za to slavnost in je zares izborno vodil močni in izvrstni pevski zbor.
Igra „Servus Petelinček" je provzro-čila uuiogo smeha med občinstvom in se je igralo prav dobro v občno zadovoljnost. Za tem se je unela zelo prisrčna zabava, za katero so skrbeli naši vrli tamburaši, koji so ho enkrat pokazali, kaj da moreta doseči dobra volja in narodno čustvo. Ob-
Ičinstva je bilo toliko, da so bili prenapolnjeni vsi čitalnični prostori. Počastil jo ta zabavni večer se svojo navzočrosto tudi visokorodni gospod glavar — aamo neka-teruiki iz „narodne" čitalnice so hoteli nekako štrajkati iu so demonstrativno napravili izlet na Sveto Lucijo. S tem gotovo niso dosegli ničesar, ker dvorana je bila še preuapolnjena; obžalovati pa j«1, da se do-tičniki odtegujejo, mesto da bi sodelovali za narodno stvar in za razvoj pravega Slovanskega narodnega čustva ! Gospodje, zapomnite si, da le v edinosti je moč!
Kolera. Na Dunaju bila sta dne 4. t. m. dva nova slučaja bolezni. Ker pa se ista širi ua Ogrskem, zabranila je vlada ogrskim hodočastnikom iti ua božjo pot v Marija-Celjsko. Prišla sta dva posebna vlaka z Ogrske, toda namestništvo je prepovedalo romarjem izstopiti, ampak vlaka morala sta se vrniti polna na Ogrsko. — Bolezen nekoliko pojemljo v ruski Poljski; od 4. na 6. bilo je 8 slučajev v Berolinu, v Galiciji 52 slučajev iu 31 mrtvih, na Ogrskem 86 slučajev in 65 mrtvih, v Italiji 35 slučajev in 49 mrtvih.
Izpred sodišča. Tukajšnje deželno so-diščo obsodilo je predvčerajnim pri tajni razpravi 73 letnega Josipa Colesso ii Zitlicha na 14 mesecev ječe radi hudodelstva, storjenega proti nravnosti.
Zaprli 80 pekovskega pomočnika Jo. sipa Legišo, ker je na sumu, da jo ukradel en bicikelj in pa eno papigo. Na eurnuje tudi, daje izvršil razno tatviue po Gvardjeli.
Zdravstvena naredba. C. k. pomorska oblast izdala je dne 4. t. m. nastopno okrožnioo c. k. pomorskim uradom : Vis. c. kr. trgovsko ministerstvo odredilo je odlokom z dnć 31. avgusta 1893, da se mora i blagom, prišedšim po murju is Smirne, postopati po naredbi Draždonske mejnarodno pogodbe. Vsled tega uiora se ravnati s toni blagom po pravilniku o ravnanju s pomorskimi ladijumi v slučaju kolere, izdanem z okrožnico dn6 5. avgusta leta 1893. —
V Dubrovniku odprla se jo dn6 4. t. m. slovesno nova cesta Gruda-Mrcnie, katera ju jako važna toliko s politiiko-trgo-vinskega, kolikor z vojaškega stališča. S to cesto jo napravljena nova zveza mod južno Dalmacijo in Hercegovino.
B. Modic in Grebene, sVt:^.
in Via Naava, opozarjata zasebnike, krčmarjo in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov ▼ okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Kavarni ,Commercio' in Je-
fioCPfl' v ul'ri „C a s e r m ak, glavni shaja-UCoi/U liSči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi t raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
brivec v *9 via Stadion št. 1, priporoča se slav. občinstvu za blagohotno obiskovanje.	Cl.
Gostilna .Alla cM di Graz"
poleg kavarne „Universo" priporoča se Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči. Z odličnim spoštovanjem Cl	JAKOB KUMAR
Antnn Prrfkai na voglu ulice Ghe«»
miIUII rutiKdj, in Cecilia,toči izvrstno domače žganje ; v tabakarni svoji — ista hiša —
pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Martin Krže,
Piazza S. Oiovanni, št. 1 trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem
pletenino itd. itd.	Cl.
Gostilna „Stoka", tt
poleg kavarne „Fabris", priporoča so Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se Izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Gostilna^,AHa Vittoria"
Pstra Muscheka. v ulici Sorgente (Via Torrente
št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
ALGOFON
je jedino sredstvo proti lobobolu, migreni itd. itd. tu se dobiva v steklenicah z napotkom vred po
?0 nvč. jedino le v odlikovani	71
lekarni Praxmarer
(ai due Mori), Veliki trg v Trstu.
Čuvati se ponarejanj.	Telefon it. 207,

Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gorz) ulica Morelli 17
so priporoča p r e ć. duhovščini za napravo cerkvenih posod in orodij iz Čistega srebra, alphka in medenine, kot: mon-Štranc, kelihov, itd. itd. po najnižji ceni ▼ najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim.
Da si zamorajo tudi menj premožne crkve omisliti razno crkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili.
Ilustrovani cfnik franko. Pošilja vsako blago dobro sprav^eno in poštnine franko I	17—24
Josip Kocjančič,
Via Barriera vec-chia št 19, trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Franca Potočnika gostilna
„Andemo de Franz" v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
Mlekarna Frana Gržine S.2;
na Notranjskem (Via Cnmpatiillo v hiši Jakoba Brunneria it. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter ne-dosredno iz Št. Petru, sveža (frišna) smetana.
vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojauu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno
(v ulici Belvedere št. 3) pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi so deležni letnega Čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej I*ertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer se t. Čijo izborna domaća, vina, taran, pivo ir
steklenicah itd. Točna postrežba z gorki m i in mrzlimi jedili.
Novi dlani
RiunioneAdriatica di Sicurta
24-17	v Trntu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva druitva dne 31. deoemhra 1892.
Glavnica društva	gld. 4,000.000'—
Premijna reserva zavarovanja
na življenje	„ 13,32«.346-98
Premijna reserva zavarovanja
proti ognu	„ l,«82.249-22
Premijna roserva zavarovanja
blaga pri prevažanju	„ 49.465.07
Reserva na razpolaganje	„ 500.000"—
Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) „ 333.822 42 Reserva zavarovanja proti pre
minjanju kurzov, bilanca (B) „ 24W.331,88 Rezerva specijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje	„ 500.000- —
Občna reserva dobičkov	„ 1,187.164*86
Urad ravnatelj stva : Via Valdirlvo, hr. » (v lastnej hiši.)
Podpisana ima na prodaj
60 hektolitrov
Črnega berzamina
in
belega prosekarja.
Eliza Tance
najbolje kakovosti, odlikovan v 2 razstavah, razpošilja v vsakorSnih množinah nad 1 liter Anton Urdič tt št. Vidu n. Vipavo.
Tržaškemu prebivalstvu dostavi tudi na dom. Cene primerne.
S ~
c
u n is E 9 °
J «=» rCl
°
o
J5 S" e c
>• 573 S >
fc
ee
a >
«8
n
'5 e
1 s
o
S S
£ « m N £
i N	l
Si 5
A
■S B ?
t a	®
£ s „•
M ® -2,
"1
Z**
y u o
* s
« l • S °
a ■ .
® S
ns
•tS 05	«
c	©
O	>-
„ e O
>n=5 £ it ag
o d s
-SJ e -
2
C.N (J
o £
H
. a »
i
.ca
S"
® a.
t j S S
n o .o n E£ • «e a
s: = g |
® < a

eč >
« . | =5
M J* o,-s
« »«	3 C
" i .s i -
> *» ee
" ho « E
© o. t
" 2
~ "o. . O c-
a^r« I
6X1 - C ■ i c js
of-Ms a
-2 a.
H
, I
o.—
O	S o
S	« -g
(d	o !
.	C *
h	-o
2 a
2 *
s o.
<D
S
o H
• ofc i £ eo >
.rt ® N
šo* ? ic
^ N3 5 ? 5 5 §
5JE i
C ^ s o
.2 "X
s .2
S- > 3
© e .t: T.
■r S
J5 ® c

Se: =
.2, ® 'rp « - o y .o u ^s e
S	E O. 3 "3 -O
S	£ ® ®
•S.	s. O -JZ 6® t
(D	>
O t j fe
>	g I
-S -2
S ■
3. t
>	* *
• "O
O
f C z E
s. » ®
k
Zt T
trn
I «
O- 3
>U -S
J s
o, *
" "3 i -a
> >■

cS
O —
Zdravila za* živino.
Skušena pedilna itupa za živino, za konje, rogato živino, ovce in prašiče itd. rabi se skoro 40 let z najboljšim vspelioni večinoma po hlevih, ako živinče ne more jeatl —
slabo prebavlja; zboljšuje mleko in nareja, da krave dajo več. mleka. — Zaniotuk i. ra-bilnim navodom vred velja le 50 kr. 5 zamot-kov z rabilnim navodom samo 2 gld.
Cvet za konje. Najboljše mazilo za
konje, pomaga
' ■ i.
Lekarna Trnk6czy-jeva
pri pretegn žil, otekn kolin, o trp ii en j n boka in križa, oteku nog, mehurjih na nogah itd. — Steklenica i rahilnim navodom vred stane le 1 gld. ali 2 kroni, 5 steklenic tamo 4 gld.
ali 8 kron. — Ta zdravila za givin proo daja y Ljubljani zraven rotovia
in ne vsak dan s pošto razpošiljajo.	8—5
A	A
jnarodna popotna, agenoija m
M
A
OARLO FIRSLaiUI
TRST
via dell'Arsenale
St. 2
A
via del Lido št. 537 &
nasproti	^J®
pomolu Adamich.
ji Pj^Jf*,,-! irnrfnlli licjflrrkvr »a VHakorrstno popotovanje toliko po suhem, kolikor 'gg 1	VUAIllIi lltolKUV po morju (listki Ul. razreda po jako znižanih o.nah.) f«
se še vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak
četrtek od 6—7 ure zvečer in ob nedeljah od 9 — 10 ure predp.	104 — 19
jedilnih, stvari po jako nizki ceni. Prodaja Jožef Cevne Piazza della Caseraia it. 1 (uhod Via Ghega).	Cl.
Gostilna „Alla Citta di Vienna"
(zraven Tiskarne Dolenc) prodaja najboljša kraška in isterska vina I. kakovosti in graško pivo. Izborna kuhinja sprejenlje naročila tudi za kosila in večerje. Imenovana vina morejo dobiti tudi družine na dom, in sicer ne izpod 28 litrov, po nastopni ceni: Teran iz Aubera po 42 nč. in najboljia intemka vina po 28 nč. — Za obila naročila se priporoča Ant. Brovedani. 101-4
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
TRST
Corso, Piazza delle Legna 1. Odlikovana tovarna čopi&ev.
Velika zaloga oljnatih Jbr.rv, lastni izdelek. Lak za kočije z Angleškega, iz Franoije, Nemčije itd. Velika zaloga finih barv (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. — Lesk za parkete in pode.
Mineralne vode
iz najbolj znanih vrelcev,
kakor tndi romanjsko žveplo za žve-pljaiije trt. 104-5
^jJP Od<faje listke, veljavne loto dnij, za tja in naznj z 20% odbitka po tarifu za katerikolo ^^ evropsko in ame- f)HHflip li«tk"f* za	: Havre, via Anversa, via
rikansko družbo. vUUttJe II&UVO Bremen, via Hambui'K, via Livorpol, via G'aHgov, via Southampton. Za Afrilco; via Genova, via Marsilja. via Liou, via London, via Dartmouth. Za Ava^SPakUjo: via Genova, via Bremen, riti An»er»n in vin H imburg. Za progu Iqulque (itil.) via 0<<imv ,, Montu> ideo, vin II .mburg po moivkl ožini Jla-golln.il tor Hanibuig-Colon (Colon, l'utiaiua po žclu/u ui) i/, l'nuama, lquii|ua it<l. po morju po znižanih cenah. — Popotniki no trpo nikakoršnojra motenja v prenkrbljenju navedenih listkov ter zagotoviti si dotičnu prostore. Tudi ni potroba pt'edplaČe ali druzoga. Zudnfltuje priti v Trst ali na Ileko k agenciji, kupiti (proti plačilu v gotovom denarju) važni listek
V ter ostati v tem uieBtu. od koder odpotuje parnik o dnevih, katere objavlja agencija. Ker je ista i o dnevu odpotovanja v zv«-zi z vsemi krajevi in z vsemi druStvi, nastojala bode ^ prihianiti popotnikom vsakovrstnih ntroSkov za čekanje ter jih odpošlje v dotično kraje in att nu-Hta, od koder odpotuje prvi parnik, prepuročivši jih najboljšim družbum, katoro dajo (j^ dobro hrano na parniku. — Jamči za odpotovanje iittoga dnć, kateri ju označen na lintku
©
V A O
A	f	..... f
On'17k*l Agencija za popotovanja KflMtlat Pix>elli-ja ne bavi so z izseljenci, v/pcl/jlVtl. njti H0 no j,e{ft £ njimi, istim n^ dajo nikakoršnih pojasnil, teinvoČ bavi bo izključno z popotniki v katerikoli smer in kraj. Popotniki vsi morajo iincti svojo popotnico a od politifiko oblasti, katera mora naznanjevati deželo in krnj, kamor žole podati se. 12 —7
ter povrnu stroške, ako bi ga zamudili vsied krivnje agunoje, in to : ako ne bi dospeli o pravem času v določeno mesto vsied tega, ker je agencija slabo računila potrebni čas. katerega se potrebuje za vožnjo po železnici, ali pa če ne bi našli več prostora na parniku. — Ker ima ista agencija tudi v Novem .Torku agencijo za pošiljatve po vsej severni Ame-riki, dajo tudi listko za katerikoli kraj severne Amerike po jako znižanih cenah. Konečno izdajo navedena agencija tudi listke za katerikoli kraj. — Informacijo o cenah in dnevih
odpotovanja daje brez- Qnrpifimo	nrt&ilii)tVA	aH
plačno omenjena »gonoija. Opi t5J Ulllct UUJJUbnjcHVU »> 1» ^ » za katerikoli kraj toliko po morju, kolikor po suhem ter prevzinm povzdignenje in poiskanje slučajno izgubljenih ali pozabljenih kosov prtljažu o popotovanju po Ameriki in drugih krajih.
V
V A
V <fl»
V A
V
&
^

,Tržaška Hranilnica'
(Casm di Risparmio Triestina)
Sprejemtje denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsacega znesku vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. uro opoludno. Ob nedeljah pa od 10 - 12. ure opoludne. Obresti na
knjižice...........3%,
Ifačuje vHak dan od 9—12. ure opoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 100U mora ho odpovedati 3 dni in zneske preko 1000 gld pa 5 dni. Es/comptuje menjice domicilirane na
tržaškem trgu po.......3V«°.'o
Posufuje na drž. papirje avstro-ogorsko
do 10110 gld po........5°i0
Višje zneske od 1000 do 61.00 gld po 4'/,% Daje denar proti vknjiženju na posesti v Trstu. ObroHti po dog vvoru	24 — 17
T rwt, dne I. septembra 1898.
črevljarski mojster,
preložil je evojo delavnico iz h.
št. 6 v ulici Casernm v h. it. 13 iste ulice (uprav nasproti kavami Counnei cio) I. nad str.
urar, Corso štv. 39. 77—104
Prodaja In popravlja ure,
Gostilna s prenočišči
„Alla Nuova Abbondanza'
Via Torrente št. 15. (poleg obokov Cbioaza najosrednija lega v Trstu.)
Prostori ..o odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Drehorjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam bla^ovoljnoj naklonjenosti slav. nege občinstva.
104-1's	p. lavero.

Papir za cigarete
CLUB

PATENT
D. Modiano
v Trstu.
S. D. Modiano
■v Trstu.
Permanentno razpečevanje. Spričavalo analize.
Podpisani profesor pri komičnom laboratoriju trgovinske in nautično akademije izjavlja s tem, daje podvrgel mil<roskopični preiskavi papir 7.a cigarete tvidke S, D. Modiano ter je spoznal, da jo isti sestavljen iz čistega lana; pri nadaljnem preiskovanju pe jo prepričal tudi, »Ih jo popolnoma brez glicerine in da jeden kvadratni meter tehta le 9'284 gramov. — Izjavlja torej, da jo papir za cigareto tvrdko 8. D. Modiano jeden najboljših in da jo isti pupolnomn brez zdravlju škodljivih tvarij.	24—15 Trst, 19. aprila 1893. Pr0f. Avg. Vicrthaler. Je na prodaj po vseli tnbukurinih iu papirnicah
Lastnik pol. društvo „Edinost*.
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolano v Tratu.