Številka 300 TRST, v sredo 30. oktobra 1907 Tečaj XXXII. IZHAJA VSAKI DAH tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične številke se prodajajo po 3 nvč., (6 atotink) ▼ mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, •vranja, Žt Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminn, AjdovS^ini, Postojni, Dornberga, Solkanu itd. 1 ENE OGLASOV se računajo po vrstah (iiroke 73 mm, visoke '21/, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink ; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov ;'0 -"0 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-\Ijna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave r/dinosti". — Plačuje se izključno le opravi Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t NAHOČNINA ZNAŠA ta v»e leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. liimiii la linijsko rnlaije .Edinosti* staae: csioistio 15 20, sol leta 2-6« Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredniStvo lista. NefrankOTana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Gior*lo Galatti 18 (Narodni doin). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista »Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it 18. Poštno-hranllnični račun št. 841*652. ■ Telefon itev. 1157 . Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK", BRZOJAVNE VESTI. Garnizija v Sežani. DUNAJ 2!>. (P.) Kakor sem do-znal iz verodostojnega vira, dobi Sežana stalno garnizijo. Nastani se namreč tamkaj poveljstvo dopolnilnega okraja 111 pa 1. batalijon 07. pešpolka. Tudi Pazin dobi baje garnizijo. Avstrijska poslanska zbornica. DUNAJ 'J9. Predsednik dr. \\eisskircben ie otvoiil sejo ob 11. uri 10 minut. Po pre-čitanju došlih ulog je zbornica nadaljevala prvo čitanje nago ibe. Prvi je govoril mini-sterski predsednik, ki je trdil, da se zakoni iz leta 1*67 ne protivijo pogodbi, ki stopi na mesto carinske in trgovske zveze. Ker se tiče carinskih stvari, ne spadajo iste k skupnim stvarem, marveč tvorijo le predmet za pogodbeno dispozicijo. Nagodba pozna samo jedinstveno carinsko mejo, skupen pogodbeni carinski tarif. Ministerski predsednik je nagla-šal, da pogodbe z unanjimi državami podpisuje minister za unanje stvari, in s tem se pjznava, da je to čin skupne vlade. Nagodba ni tudi v nobeni zvezi z armadnim vprašanjem, kakor se je to od neke strani izjavilo. Glede zakonitega zastopanja Hrvatske pri nagodbe-nih pogajanjih, je ministerski predsednik izjavil, da se v vseh zakonih govori samo o grškem državnem zboru, ali ne o hrvatskem Eaboru. Odnošaji v Bosni in Hercegovini se za.norcjo rešiti le na temelju zakona, dogovorjenega med obema državama monarhije. Ministerski predsednik je nato obširno pojasnil vprašanje konverzije takozvanega ogrskega loka. Konečno je naglašal, da ni nužno govoriti, da bi bila Avstrija oškodovana vsled uporabe skupnih carinskih prihodkov za skupne stroške, sicer pa ni nagodba, kakor vsako človeško delo, popolna, ista je le kompromis, s katerim se je rešilo več gospodarskih potreb. Ministerski predsednik je pripravljen prevzeti za nagodbo vso odgovornost, nikdar pa ne prevzame nase odgovornost onih, ki bi hoteli motiti oziroma celo uničiti gospodarske odnošaje obeh držav. Ministerski predsednik je prosil zbornico, ki je prvi ljudski parlament, naj pretrese nagodbo, ki ima na prijateljski način za desetletje urediti gospodarske odnošaje obeh držav. Posl. Abraharno\vicz je govoril za nagodbo. Debate so se udeležili tudi še posl. straneker, Udržal, Modraček, Laginja in Iro, poslednji se je izjavil za gospodarsko ločitev od Ogrske. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 29. Preden je zbornica prešla na dnevni red, je predsednik Justh poročal, da jc cesar okreval. Predlagal je, naj zbornica tem povodom v posebni adresi lestita cesarju. (Živahna pohvala.) Predlog predsednika je bil eneglasno vsprejet. N&to e zbornica prešla na dnevni red. Keferent Pavel Hoitsy je poročal o proračunskem provizoriju. ter priporočal, naj zbornica vsprejme z ozirorn na zaupanje, ki je ima do vlade. Posl. Teodor Mihaly (Romun) je v ,menu narodnostne stranke izjavil, da predlogo odklanja, ker nima njegova stranka dc viade nikakega zaupanja. Na to je pojasnil razloge tega nezaupanja. Eden najvažnejih razlogov je, da vlada še vedno ni predložila zakonskega načrta o splošni enaki volilni pravici. V tem pogledu niso narodnosti osam- ljene : nad 80 odstotkov prebivalstva želi, da'Denarna kriza v Združenih državah, se konečno sestane ljudski parlament na te-j NEW-JORK 26. Vse banke mesta Okla-melju splošne volilne pravice. Govornik je; home so bile na ukaz guvernerja radi po-potem izvajal, da se je zastopnikom narod-i manjkanja denarja začasno zaprte, nosti ponovno kratila v zbornici svoboda ■ NEW-JORK 20. Tudi daDes je splošno govora. (Predsednik Justh: To ni res!) Gro- j primanjkovalo denarja v vsem poslo7anju. vornik je temu nasproti pokazal na afero i Dan je bil miren, ne da bi bilo prišlo do posl. Vajde, ki je sedaj pri imunitetnem' novega razburjenja. ^ odseku. Predsednik Justh : Proti poslovniku j Poslanik Lecomte. !je, ako se tukaj govori o stvareh, ki se na-; PARIZ 29. rPetit Parisien'' poroča, da hajajo pri imunitetnem odseku. Ako bo go- se poslanik in pooblaščeni minister Lecomte vornik tako nadaljeval, mu predsednik od-j ne vrne v Berolin. vendar da dobi njegovemu vzame besedo. j činu primerno mesto. Mihalv je jzjavil, da je nadaljni vzrok Ministerske spremembe v Norveški, nezaupanja njegove stranke nasproti vladi. KRISTIJAMJA 29. V mimsterskem da ni ista povodom sklepanja nagodbe z Av- I svetu, ki se je vršil včeraj, je kralj vsprejel strijo primerno varovala interesov Ogrske j ostavko ministerskega predsednika Michelsena, radi tega, kar se je kvota povišala. Govornik! vojnega naučnega in pravosodnega ministra, je zaključil: Dokler niso rešena najnujneja Istočasno je kralj imenoval dosedanjega j socijalna vprašanja in narodnostno vprašanje,! ministra za vnanje stvari Liivianda mimster-1 ne more biti tudi govora o neodvisnosti i skim predsednikom. Lovland je obdržal svojo Ogrske. ' listnico kakor minister vnanjih stvari. Posl. Koloman Thalv (stranka neodvis- U' -- h^rhpiri^ll nosti) je rekel, da ne more nobena vlada vi I\|C OU L/dl l/đl I ■ - ■ tako kratkem času pokazati toliko pozitivnih; Zadnje čase so naši Italijani s srdito del, kakor sedanja- akoravno se mora ta, zi8tematično gonjo proti nam Slovencem in vlada boriti z najtežjimi okolščinami. Stranka Hrvatom. Nobena kleveta jim ni prečrna, no- neodvisnosti ve, d& ni vsega dosegla, kar j^i^ena laž preumazana in _ preneumna, dane označala kakor ideal; to pa tudi ni naloga bi operiraii žnj0 proti uaiQi Označajo nas sedanje vlade. Nje naloga je temveč, da pri- kakor barbare in polipe, ki sesamo pravlja uresničenje teh idealov, da glaai pot k r { iz žjl đruzih narod0v. Ako bi bili res in dela temelj za bodočnost. To nalogo izvr šuje vlada in zato jej stranka neodvisnosti j zaupa ter bo glaEovala za predlogo. Posl. Supilo (Hrvat) je govoril hrvatski ter najprej izjavil, da njegova stranka odkla-, nja proračunski provizorij, ker nima do taki, kakor jih opisujejo italijanska glasila, potem bi bili celo Culukafri v primeri se Slovani pravi kulturen narod in Slovan ne bi bil več niti človek, ampak prava pravcata — beštija! Seveda stoji zavest Slovanov o lastni j vlade zaupanja, ter izjavil, da ni bila ogrska vrednosti, o opravičenosti in plemenitosti svo-vlada nasproti Ervatom odkritosrčna. Želez- jih stremljenj previsoko nad tem smradom ! niška pragmatika je atentat proti državno- strasti, sovražtva in megalomanije, da bi se pravni individualnosti Hrvatske. Odgovornost j zadete, da bi se morda opravičevali. Ne pada na ministra Košuta oziroma njegovega j _ pred tem forumom se ne bomo branili. To zlega duha državnega tajnika Sztereny-ja.> pa že zato QQj ker ti sodniki nimajo pravice, Predsednik je radi tega izraza poklical go- jda bi sodili o kulturni in intelektuvelni sto-vornika na red. pinji družili narodov, ker ravno oni Supilo : Hrvatski poslanci imajo najbolje namene; prišli so semkaj, da se z Madjari sami stoje pred sodnim stolom vsega c i * i 1 i z o v aneg a sveta ka-'; združeno borijo za skupno svobodo in skupno ;kor zločinci na škodo kulture in neodvisnost. Hrvatje so se pa v tem varali. Dejanja vlade kažejo, da zasleduje nasproti Hrvatski politiko prejšnjih vlad, le v poslabšani izdaji. Vlada mora zasledovati povsem j drugo politiko, ako se hoče zopet obnoviti sporazum med Ogrsko in Hrvatsko. (Živahni ugovor na levici.) Pred nekoliko dnevi je dunajski župtfn dr. Lueger rekeb da ni danes le deviza „Proč od Ogrske*, marveč izsesavanje Ogrske, da ne bo več na poti veliko-avstrijskemu* prodiranju proti vztoku. S Ne morem si misliti, kako se tu uresničijo i taka stremljenja, ako se ob enem vodi boj 'proti Hrvatom. Ob takih okolšČioah ne more j biti tudi govora o zopetni združitvi Dalmacije. J Dokler se ne bodo Madjari natančno držali ogrsko-hrvatskega nagodbenega zakona, ni • možen mir med Ogrsko in Hrvatsko. (Velik ropot in ugovor.) Hrvatski m. rod pride do zavesti in potem vrže od sebe to politiko in njene komisarje. (Zopet velik ropot na levi: Kako si upate tukaj govoriti ?) Le zadovoljna Hrvatska zamore biti Ogrski v podporo, kajti sicer bo Ogrska vedno v nevarnosti. (Posl. Ugron : Veleizdajnik !) Hrvatje so bili vedno za slogo ; toda provocira se jih. Svoiih narodnih pravic ne opuste nikdar. (Živahna pohvala in ploskanje pri Hrvatih.) PODLISTEK. Eden iz mnogih. Črtica iz rusko-japonske vojne. Ru oktobra IS07 zakaj dandanes vse večje države, če imajo le j je bila vsprejeta resolucija, ki so jo posebni količkaj predpogojev, gledajo, kako bi po- odposlanci izročili Košutu, s rale trgovske ter industrijalne. Industrija in „Q nanA^Avn trgovina presta roko v roki in sta večkrat OđgOVOr Ilil /&JO pap^/C\ O spojeni v enem podjetju. Ali veletrgovina je eilClKIlKO končno tista sila, ki odločuje v svetovnih go- o modernizmu je. kakor poročajo iz Rima, spodarskih in torej tudi političnih bojih v izšel v anonimni knjigi pod naslovom: „Pro-kori.t tistemu, ki jo ima v svojih rokah. Igram modernistov. Odgovor na encikliko Velikanski vzgled nam podaja v tem Pija X". Knjiga zaključuje s sledečimi bese-<-žiru angleški narod. Angleži so bili še kon- dami: „Naša prizadevanja stremijo za tem, cem srednjega veka izključno poljedelski da razširjamo nov dokaz za neminljivo delo-narod. Njih trgovina je bila v rokah nemških vanje katolicizma. Sedanja obsodba nas ne trgovskih mest, združenih v takoimenovani straši: mi hočemo, da postane krščanstvo Hansi. Angleži so bili za to celo hvaležni in zopet sila. so nemško trgovino celo podpirali z znatnimi Raielrom privilegiji. Sele koncem 16. stoletja bo se f Angleži otresli tuje trgovine, a tedaj so se t Maks.m Gorki pod obtožbo, tudi sistematično začeli razvijati kakor trgov- Iz Petrograda poročajo, da je proti Mak-ski narod. Ustanovili so mnogotere trgovske simu Gorkemu zopet uvedeno kazensko po-družbe, ki so zopet ustanovile trgovske na- postopanje radi revolucionarnih teženj in radi selbine v Afriki, Severni Ameriki in Vzhodni veleizdaje. ^ .. Indiji. V 17. stoletju se je že Anglija pod Rusko japonska rumena knjiga, izbornim vodstvom Cromwella pojavila kakor Rusko mmisterstvo vnanuh stvari je raz-trgovska sila. kateri se morata pokoriti na delilo petrograjsknn diplomatskim zastopnikom morju Holandija in Španija. Obenem se je rumeno knjigo o rusko-japonskin pogajanjih položil temelj kakor kolonijalni državi s leta 1906 in 1907. To je prvi slučaj te vrste prostranimi ozemlji v Vzhodni Indiji. V 18. ▼ diplomatski praksi Rusne. stoletju je bil že živahen promet med Anglijo Nova madjarska stranka, in Zahodno Indijo, med Angiijo in Severno Iz Budimpešte javkajo : V nedeljo se je Ameriko z zamenjavo kolonijalnega blaga za konstituirala tukaj nova radikalna deželna angleške fabrikate. Ko so se potem pojavile stranka. Navzočih je bilo 4<»0 zl.-.rovalcev. znamenite tehnične iznajdbe, takoj so se jih V resoluciji, vsprejeti z odobravanja..!, se polastili Angleži, izrabili jih za industrijo, in i glasi: Sedanja vlada je vse izvedi« kar je v mala Anglija je postala tako Velika Brita- nasprotju z njenimi obljubami. Dežela je niia, mogočna svetovna država, od katere bo ugonobijena, kvota povišan*. Kdor se pred bile nekaj časa industrijalno in financijalno vladajočo gospodo ne klanja, lega proglašajo zavisne skoraj vse dežele vsega sveta. Še za trabanta m izdajalca. I« razmere treba danes ima Velika Britanija prvenstvo kakor1 temeljito spremeniti, V vsem političnem živ-ir.dustrijska in trgovinska drŽava. Njeno kolo- j ljenju Ogrske mora nastati velik preobrat, nijalno posestvo je osemdesetkrat večje, nego ker nastanejo še le tedaj urejene, normalne mati zemlja in angleški kralj je danes vladar ] razmere. _ eni petinki vsega človeškega rodu. Iz vseh Okrožje cesarja Vileilia. delov sveta prihajajo sirovine in kolonijalno Proceg brez priinerov v zgodovini jav-blago na angleški trg, kjer se največ prede- ; življenja na Nemškem vršil se je te dni lu e in potem od tod kakor tabnkat ekspor- d berolinskim kazenskim sodiščem. General tira na vse strani sveta. Kar je srce v clo- j j^un0 von Moltke, Že pred kratkim berolinski veskem telesu, to je Anglija v svetovnem vojaški pove,jnik in miljenec cesarja Vilema, je tožil Maksimilijana Harden, urednika lista „Zukunft", najbolj nadarjenega in slavnega prometu. Vse to se ima Anglija zahvaliti eminentno praktičnemu duhu svojega prebivalstva in pa žurnalista. Obravnava je podala zanimivo kul-živemu narodnemu spoznanju,^ da šele razvita turn0 siik0 0 gr0ziviti propalosti in demoralizaciji onih krogov, ki imajo na Nemškem v svojih rokah vsa višja dvorna, vojaška in državna dostojanstva, krogov, ki imajo naj- industrija in trgovina dajeta bogastvo in moč. Rod za rodom se najvišji družbeni slojevi naravnost udeležujejo velikih kupčijskih podje ti j in sinovi prvih rodbin v deželi stopajo, ve£ vpiiva na samega cesarja in ki dajejo opremljeni z najvišjo narodno izobrazba, v | direktive nemški vnanji in notranji politiki, stan veletržcev, parobrodnikov, bankirjev in Včeraj je bila proglašena razsodba, s kolonijalnih podjetnikov. Ker imajo zveze in kater0 je bil Harden, strastni napadalec vpliv v najvišjih in vladnih krogih, ravna se Vilemove politike in njegovega okrožja, opro- po njih tudi politika. Angleška politika je že ggen> Ta razsodba je grozen udarec za v3e stoletja skoraj izključno trgovinska politika, prusk0 plemstvo, vsegamogočni r Junkertum" ; ki skuša podjetnega trgovca podpirati pri na prjzadete so osebe, kojih polnodoneča imena veliko zasnovanih podjetjih, raztegajočih se na s0 znana po vsem svetu, potrta je nadutost vsa polja gospodarskega delovanja in na vso nemgkih političnih bogov, zemeljsko oblo. Ta politika se oglaša tudi Provzročitelj tega moralnega pogroma tedaj, kadar je treba ta podjetja braniti z je Harden, berolinski enfant terrible, kojega argumenti kanonov velikanskega angleškega uvodni članki v „Zukunfc" vzbujajo vedno vo;nega brodovja. Dandanes je Anglež prvi največjo senzacijo. Harden je mojster peresa, trgovec na svetu in zato tudi dominira kakor njef;OV lahek in eleganten stil je poln pere- prva gospodarska in politična velevlast. iega sarkazma Ta slavni žurnalist. nekdanji Mudil sem se namenoma nekoliko dolgo zaupnik Bismarcka. ne spada prav za prav pri Angležih, kajti zgodovina si ni mogla do- k nobeni stranki, ali je neizprosen sovražnik misliti boljšega dokaza za produktivnost in pomen trgovine, nego se je dejansko provedel pri angleškem narodu. Seveda s tem ni rečeno, da bi mogla vsaka država, če se posveti trgovini, doseči enako velikanske uspehe. sedanje nemške politike, ki ne prizanaša m cesarju ni njegovemu okrožju. Meseca novembra lanskega leta začeli so izhajati Hardenovi članki proti tistim dvornim krogom, ki so imeli dosedaj cesarja kajti ti niso odvisni le od dobrega namena, na vrvici, proti dvorni kamarili, ki je zlorab-temveč od raznih pogojev, ki niso vselej tako j ljala svoj upliv na cesarja, da bi napolnila zbrani, kakor so bili in so pri Angležih, najvažnejša uradna mesta s svojimi kreatu Toda dejstvo ostane, da so An- rami in vodila politiko po lastni volji. Članki gleži postali po trgovini in in - s0 bili najprej prikriti z diplomatično fineso, d u s t r i j i to, kar danes v s v e t u ' a postajali so čim dalje bolj strastni in predstavljajo: občudovani pa; jaSni. Glavna oseba, ki je bila tarča tem tudizavidani. napadom, bil je princ Eulenburg. Po tem izgledu seveda najbolj koprni Princ Enlenburg bil je tedaj mogočnik: Nemčija. Tudi ona se industrijalizira, tudi polubog. Kakor oseben prijatelj cesarjev ona vidi v trgovstvu najizdatnejši vir narod- imel je na njega največji upliv. On je ustvar-nega blagostanja. Nemški eksport je v zad- jal in razdiral ministerstva, napolnjeval je njih dveh desetletjih mogočno narastel : lani najvišja mesta s svojimi kreaturami. Tudi je stala Nemčija v mednarodni trgovini z BuIoav, sedanji kancelar nemškega cesarstva, ogromno vsoto 14 V* milijard mark takoj za i je njemu dolžan za velik del svoje sreče. Ali Vndleško. torej na drugem mestu. Nemški on se je pozneje emancipiral od Eulenbur-gosnoaarski politiki so prepričani, da se mora govega vpliva in je postal njegov smrten nemška industrija in trgovina močno po- sovražnik. Ko je bil Eulenburg poslanik na vzdigniti, če hoče narodno gospodarstvo nor- Dunaju, ni imel na vrvici le nemškega ce-malno napredovati. Industrija, pravijo, mora Sarja. ampak njegov vpliv na Dunaju je bil već producirati, da se bo preživljalo vedno tudi velikanski in avstrijski Slovani so imeli rastoče prebivalstvo, in trgovec mora trgo- 1 v njem ljutega sovražnika, vino razširiti in eksport nemških fabrikatov Ta mož je bila glava oni kamarili, ki je pomnožiti, da se bo zamogel poplačati vedno imela vklenjenega cesarja v svojih kleščah, večji uvoz živil, sirovih produktov in polu- Drugi pripadniki „Okrogle mize", kakor fabrikatov. imenuje Harden to kamarilo, so bili zlasti Blagostanje Belgije vsled trgovine in grof Hohenau. cesarjev pobočnik in prijatelj industrije je znano: Belgijci so najboljši in- \z mladostnih let, von Tschirscbv, minister dustrijaici na kontinentu. Transito-promet za zunanje stvari, oba Moltke, prvi šef nem- znasa toliko, kolikor ves import, ki je v državi namenjen za konsum. Financijalna moč Belgijcev je neprimerno velika, njih kapitali delujejo skoraj v vseh državah kontinenta. škega generalnega štaba in drugi berolinski komandant, potem pa Še — in to je čudno — svetnik francoskega poslaništva Lecomte. Vso to družbo je obdolžil Harden groz- samo na Ruskem je naloženega 500 milijo- nih cin0v in Moltke-Hardenov proces je do- nov belgijskega kapitala. (Pride še.) kazal resnico njegovih obtožb. Vodje nemške Dogodki na. Otrr^kem politike, predstavitelji elite nemškega vele- 5 wg£X ĐJKdUa plemstva, imejitelji najvišjih dostojanstev, Socijalisti proti nagodbi. možje, ki so sestavljali vsegamogočno okrožje Kakor poročajo iz Budimpešte, so imeli cesarjevo, bili so — pederasti, ki so k sebi socijalisti v nedeljo velik shod, na katerem komandirali svoje žrtve iz najuglednejših so posamični govorniki zavzeli svoje stališče nemških polkov, iz cesarske garde, proti nagodbi. Obelodanitve Hardenova so treščile kot Zaupnica Košutu. strela v to družbo. Mnogo samomorov gard- V nedeljo se je vršil v Cegledu shod nih oficirjev je bila posledica; dva cesarska volilcev, na katerem je bila predlagana zaup- princa — ki sta Jobčevala v družbi Eulen- iiica Košutu. Košut da je na sklepu nagodbe burgovi — sta morala takoj oditi na dolgo dosegel vse. kar se je dalo doseči. Konečno potovanje. Eulenburg in vse njegove kreature so biii odpuščeni s sramoto. Nemški cesar je bil potrt ob polomu njegovih najljubših prijateljev : toda je bil zadosti previden, da se je takoj energično iznebil te nemoralue golazni. Edini, ki ni mogel pretrpeti svojega groznega padca, bil je general Kuno von Moltke, bivši berolinski poveljnik — njegov sorodnik Hellmuth von Moltke, šef generalnega štaba, se je rešil iz splošnega poloma, ker ni bil direktno prizadet. - General Kuno Moltke je torej tožil Hardena in proces, kakor smo rekli, je končal z oprostitvijo obtoženca. Dokazal je ta proces, da nemško pleni stvo je moralno gnjilo ; žalostno in neumevno je, da močan, napreden in kulturen narod — kakoršen je nemški — more biti vladan od takih moralnih propalic, čigar tipusi so žrtve Hardenove afere. Polubog Eulenburg, ki se ni upal tožiti, je bil v procesu javno proglašen za pede-rasta in državno pravdništvo je že uvedlo proti njemu kazensko postopanje. Oe pomislimo, grozna človeška tragedija ! Tudi cesar je neposredno prizadet. On, veliki Vilem, je vladal pod vplivom takih ljudij. Dasi, zvišen nad nenravnosjjo svojega okrožja, vendar je ta proces tudi zanj polom, in sicer polom — Vilemovega nimbusa ! Drobne politične vesti. Imenovanja sodnikov na Češkem. Češki listi poročajo, da bodo imenovanja sodnikov za Češko objavljena že pred 1. novembrom. Nove francoske vojne ladij e. Francoski listi poročajo, da je uprava vojne mornarice sklenila zgraditi v letih 1909 in 1910 šest oklopnih ladij po 20.000 do 21.OHO tonelat, ki imajo tudi glede oborože-nja nadkriliti angležko oklopnjačo „Dread-nought". Izseljevanje Srbov iz Turške* V zadnjih dveh letih se je iz Turške izselilo v Srbijo okolu 6000 Srbov. A sedaj zapušča srbsko prebivalstvo v pečskeni sandžaku svoje hiše in posestva ter beži pred nasiljem Albancev na srbsko mejo. Nasilja so tim veča, ker je bila letošnja letina slaba. Doslej so dospeli na srbsko mejo trije oddelki teh srbskih izseljencev. Srbska vlada jih na meji ustavlja in nagovarja, naj se vrnejo, toda brez vspeha. Škofom v Budejevicah je imenovan, kakor poroča brnski „Hlas", doseda-danji kapiteljski vikar rnons. Josip H u l k a. Novi škof je bil rojen leta 1851 v Velenovu in leta 1875 posvečen v duhovnika. Na adreso naše socijalne demokracije prinaša „Naš list*4 nekaj prav resnih opominov. In rečemo lahko tudi — dobrohotnih opominov. Kajti vse je pisano mirno, stvarno, sine ira et studio, o čemer priča so-sebno zaključek Članka. „Naš list" piše : rMed socijalnimi demokrati in narodnimi delavci v Trstu in Puli se vrši zadnji čas oster boj. Brezprimerni narodni indifč-r e n t i z e m jugoslovanske socijalne demo-; kracije je bil vzrok, da so se narodni delavci tržaški in istrski združili v samostojni! „Narodni delavski organizaciji". Ta mlada or--ganizacija zavzema od dne do dne večje di-j menzije, ki potemtakem upravičeno vzbuja strah in ljubosumnost pri voditeljih jugoslovanske socijalne demokracije. Dosegla je pa tudi že prav znatnih uspehov materijalnih in drugih. Največji indirektni uspeh te organiza-i cije pa je brezdvomno ta, da sta po njenem nastopu obedve socijalistični stranki, tako ju-' goslovanska kakor italijanska, takoj t e m e-j 1 j i t o i z p r e m e n i 1 i svoje stališče glede si o venskih narodnili zahtev. Pred dvema letoma je še eden glavnih vodi-' teljev jugoslovanske socijalne demokracije,1 sodrug Kopač, na nekem shodu v Trstu branil pošiljanje slovenskih otrok v italijanske šole z uprav gorostasno motivacijo, da Ita-: lijani slovenske otroke brezplačno oblačijo t^r jim tudi brezplačno dajejo hrano. In zdaj ? Jugoslovanska in italijanska socijalna demo-; kracija sta se prav odločno zavzeli za podržavljenje slovenske šole v Trstu! Vsekakor je bil ta korak socijalistov le bolj ali manj akt samoobrambe proti zmagujočemu nasto-; panju „Narodne delavske organizacije*". Prej-! šnje grehe na račun slovenske narodnosti iz-1 kušajo popraviti z momentanno pra-; vicoljubnostjo glede slovenskih narodnih postulatov ter s tem paralizovati mogočni vpliv neljube jim tekmovalke. Jasno in naravno je, da napenja zdaj socijalna demokracija vse kriplje, da ugonobi „Narodno delavsko organizacijo". Na vse možne načine izkušajo, da bi ji izpodnesli temelj. V Trstu so za enkrat obsedeli. Poiz--kusili so zdaj svojo srečo v Pulju. Kakor ' znano so socijalisti ravno v Pulju igrali naj-i sramotnejšo ulogo na zadnjih državnozborskin volitvah, in nič boljše na občinskih volitvah. Povsem naravno je torej, da je dobila tu „Narodna delavska organizacija" prav ugodnega terena. Puljskim socijalnim demokratom se vedno bolj in bolj izpodmikujejo tla in če gre tako naprej, pridejo s slovanskimi pri-i staši v doglednem času lahko popolnoma na! boben. Socijalna demokracija je izpregledala nevarnost situacije in sklenila, da na vsak način uniči „Narodno delavsko organizacijo". Ta krvava sodba bi se morala izvršiti dne 20. t, m." Tu opisuje „Naš list" znani shod socijalistov v Puli dne 20. t. m. in nadaljuje : Kdor komu drugemu jamo koplje, sam vanjo pade", pravi pregovor. Ta pregovor s-.' je v polnem obsegu uresničil nad istrskimi socijalnimi demokrati. Hoteli so ugonobiti ..Narodno delavsko organizacijo", a so sami doživeli tak občuten poraz, da ga ne prebolijo zlahka. Socijalni demokratje so imeli zdaj pač najboljšo priliko spoznati, da ogromna večina slovenskega oziroma slovanskega delavstva v Istri čuti narodno. To bo morala socijalistična stranka kakor realna stranka vsekakor uvaže-vati. Nismo nikdar bili in tudi ne bomo proti socijalni demokraciji iz principa, pač pa bomo vsikdar znali in vedeli varovati narodni čut slovanskih delavcev in naj si bo to potem tudi proti socijalistom Bamim !" „Slovenec" oprt na „Rdeči Prapor". Ne more biti drugače, nego da se je „Slovencu" jelo dozdevati, da se svojo lovsko latinščino o dogodkih in razmerah v Trstu ne pride posebno daleč. Zato se je začel opirati na rdeče sentence „Rdeč. pra-porja" kakor berač na svoje bergle. Kar piše „Rdeči prapor" o „Narodni delavski organizaciji" ali o Ricmanjih, to ponatiskuje „Slovenec" kakor sodbo, proti kateri ni apela. Kar pravi „Rdeči prapor" — iz vzrokov, ki so umevni in naravni — o „Narodni delavski organizaciji-, to blebeta za njim „Slovenec". Nu, obema skupaj dajajo odgovora — vspehi! Kar pa se tiče riemanjske afere, bodi „Slovencu" povedano, da se naša stranka kakor taka ni nikdar vtikala v to vprašanje (in da se jej je to celo mnogo zamer-jalo). In tudi naš list je sodeloval na tej aferi le v toliko, da je dajal prostora dopisnikom in mej temi po večini svečenikom iz raznih krajev Istre. Goriške in Kranjske! In mej temi je bilo tudi tacih, o katerih misli „Slovenec", da so z obema nogama v njegovem taboru. To je fakt. In če že hoče „Slovenec" vedeti, mu lahko povemo še nekaj interesantnega, kar vem > na podlagi povsem zanesljivih virov. To pa je v resnici, da * e večina duhovščine uprav boji. da bi se Rij manjci kar t ak o u d a 1 i ? ! In to ne velja samo za slovenske in hrvatske, ampak tudi za italijanske duhovnike. Javno seveda se to ne govori, ker no treba praviti, kaj bi dotičnega doletelo pod sedanjim nemškim režimom. Tudi bergle „Rdečega praporja" ne morejo izbrisati dejstva, da največo krivdo oh riemanjski aferi zadevlje posvetno in cerkveno oblast, ki sta se v svoji zaslepljenosti tako spozabila, da sta to zgolj cerkveno-adinini-strativno afero, ki bi jo bili s prvega le z malo pametne diplomacije lahko igraje rešili hoteli reševati s strahovanjem, z ; bodali in sodnimi preganjanji. A „Slovenec" partecipira pošteno na tej krivdi, ker je — mesto da bi bil pametno svaril — le sramotil Ricmanjce in hvalil nasilje. Zato mu v riemanjski aferi tudi bergle „Rdeč. praporja" ne morejo pomagati na noge. Na tem pa, da je „Slovencu" postal „Rdeči prapor" neoporečna avtoriteta, čije sentence ponavlja ljubljansko glasilo po opičje, vidi lahko naša javnost, kako komedijo se igra pri nas s tistim takozvanim „bojem za načela". Isti ..Slovenec", ki ogujem globokega prepričanja napoveduje boj stremljenju 1. po ločitvi cerkve od države, 2. po r a z p o r o k i, 3. po svobodni šoli. isti „Slovenec" gre v svoji strankarski hidro-fobiji na roko politični struji, ki ima očitno zapisano na svoji zastavi : ločitev cerkve od države, r a z p o r o k o in svobodno šolo!: Danes priseza slovesno na svoja sveta načela, jutri pa — če kaže tako korist stranke — fraternizirajo s sovražniki iđtih načel! „Slovenec" in „Rdeči prapor'" krevsata torej skupno po cesti našega slovenskega političnega življenja, a „Slovenec" je inedpo-toma izgubil svoja najsveteja načela! Komu je bolj čestitati na tei alejanci V Bo;; ve, da-li tudi celjska „Domovina" drži svojo blagoslavljajočo roko nad to zvezo ?!'. „Slovenčeva" obrekovanja. Pred 10 dnevi, povodom poroke dra. Josipa Mandit t z Josipino Kastelčevo. je ..Slovenec" na in-famen način napal gori rečenega gospoda in njegovega tasta g. materijskega župana Ga-šparja Kastelca. Ker nam od raznih strani prihajajo vprašanja, zakaj da v „Edinosti" nič ne reagiramo na lažnjive trditve in insi-nuavacije „Slovenčeve", izjavljamo, da smo dogovorno s prizadeto stranjo opustili vsaki odgovor, ker prizadeta gospoda smatrata pod svojo častjo, da bi se potom časopisov branila proti takemu časnikarskemu rokovnja>tvu in si hočeta sodnim potom iskati zadoščenja. „Narodna delavska organizacija' naznanja, da bode danes, v sredo 30. t. m. ob 7. uri in pol zvečer v društvenih prostorih via Lavatoio št. 1, I. nadstr. zaupni sestanek uslužbencev Arsenala (Lloyda). Ker je imenovani sestanek velike važnosti. so vsi členi gori navedene stroke na-prošeni, da se polnoštevilno udeleže. Vstop dovoljen samo proti izkazu knjižice. V Tratil dne okiobra 1906 »EDINOST« štev, :)U0 Stran II f C. kr. avstrijske državne železnice. Oi c. kr. ravnateljstva drž. žel. v Pragi obra-tovana krajevna železnica Jenšovfce Libocho-v"< q ae ]e 13. oktobra t. 1. občnemu prometu oddala. Ob tej priliki otvori jo se postaje : Liti »chovice, (obstoječa zvezna postaja priv. avstr. ogr. družbe državnih železnic). Budin •.a Ogri. Toplice. Mšeno, Straškov-Vodohod skupna postaja krajevne železnice Rodnire-Hospozin), Kastomlat Lipkovice, Gornje Ber-kovice za splošni promet (izjemoma raz-streljivo blago postajna nakladališča : ^aborešk. Brežan. Vrbka. Chdrvatec, Ra-činoves. Neteš, Ctinoves za osebni in ome-eni prtljažni promet ter za blagovni promet no polno naloženih vozovih, prekladališČe Pruhon za blagovni promet po polno naloženih vozovih in osebni posttjici Martinoves in Tcnšovice. krajevna železnica za osebni in »mejen*. prtljažni promet. Umetniška razstava. Kakor smo izvedeli, si misli v kratkem Ljubljana ogledati našo umetniško razstavo. Predsedništvo ».Matice Slovenske" skliče zastopnike raznih ljubljanskih društev na posvetovanje o tej stvari. Nove vsporednice slovenske ljudske šole se otvorijo takoj po praznikih, ker bodo dotlej dotični prostori pripravljeni. Toliko na znanje starišem. Natanjčneji podatki se priobčijo pravočasno. thžaSka MALA kronika . Posledice pijanosti. 36-letni javni po-strešček Alojzij U., stanujoči na Vrdeli št. ;i4. je bil piedsinočnjim — kakor je večkrat — zelo pijan. Včeraj v jutru je vstal ob ii. uri in šel od doma, a ob 7. uri se je vrnil nazaj. Prišedši domov je pa spil steklenico kafrnega špirita in pa steklenico hudičevega olja (acqua ragia). Seveda je to oboje ako izdatno sredstvo proti pijanosti, kajti Človek, ki je to dvoje spil, gotovo ni nikdar več pijan — če ne dobi pravočasno zdravnike pomoči. No. Alojzij U. ga bo lahko še pi!. kajti zdravniška pomoč mu je še pravočasno prišla se zdravniške postaje. Zdravnik mu je energično izpral želodec in potem velel, naj ga preneso v bolnišnico. A v bolnišnico Lojzek ni hotel, marveč je ostal doma. Aretovani so bili 19-letni Marcel B., 17-letni AligLieri B. in 16-letni Ivan F., ker -o vpijanili 17-letno Marijo M., stanujočo v ulici del Ponte, in jo potem zlorabili. Nesreč-nica je tudi slaboumna. Ti mili gostje iz Italije! Krojač Sig-mund Vamos, ki ima lastno krojačnico v i lici sv. Antona novega št. 2, je prijavil včeraj predpoludne na policiji sledeči slučaj ; »elal je pri njem o2 letni krojač Giovanni orina, doma iz Lecce v Italiji. Ker ni imel eedne obleke, je prosil njega, naj mu da eno na upanje. On mu je vstregeL Dal mu je pa tudi na račun nekaj denarja. Dolg za obleko in na račun dani denar iznašata skupaj 170 kron. Pred par dnevi jo je pa Corina pobrisal ir. Trsta. Hudi vozniki. Neki redar je predvčerajšnjim popoludne na trgu Carlo Goldoni aretoval 2."» letnega voznika Josipa K., ker je prehitro dirjal s konji. Ko ga je redar hotel odvesti na policijo, se mu je pa Josip K. postavil po robu, in priskočili so mu na pomoč še štirje drugi vozniki. Proti petim ni mogel rc-dar sam seveda nič opraviti. Ali prišla sta mu na pomcč Še dva redarja in na to so iretovali vseh 5 voznikov in jih tirali na policijo, kjer so jih pridržali v zaporu. Neznan tat je 37-letnemu Franu Firm, sianujočemu v ulici Ireneo št. 3, ukradel ato uro in zlato verižico, vredni 1:?0 K. Radi motenja nočnega miru s peti m, kričanjem in razgrajanjem je bilo pred->;nočnjim aretovanih 13 njih. Smešnlca. Mej dramatičnimi diletanti. A r „ laz imam vlogo blagajničarja. pa ne vem. kako bi se tej vlogi primerno obleke! — B. : 'bieci. kakor za na jako dolgo potovanje !" Koledar in vreme. I »:ine> : lvlaudij. mučenec : Slavovit: Vladika. — Jutri: Volfgang, škof; ko, Stojsava. — Temperatura včeraj ob 2. uri opoludne -j- 15*5® Celzius. — Vreme včeraj : deževno. _ Urijštveršfc vast? in zabave. Gospodje odborniki „Delavskega podpornega društva" se vabijo tem potom v /ako važno odborovo sejo j utri dne 31. tega meseca. Slovensko akademično društvo ..Slovenija* na Dunaju priredi 1. novembra zvečer ob 7. in pol v lokalu ..Zum griinen Tor* VIII. Lerehenfelderstrasse) delegatom rZa-veze lugoslov. učit. društev" slavnostni večer. Prijatelji društva in učitelj stva dobrodošli ! 111. družinski večer priredi ».Trgovsko izobraževalno društvo** prihodnji četrtek z začetkom ob 9. uri zvečer. Ako smemo sklepati po prvih dveh večenh, nam tudi ta večer jako dobro vspe, ker se veselični odsek skrbno pripravlja, da bo nudil tudi na tretjem večeru mnogo novih zabavnih prireditev. Vabijo torej vse one, ki so prišli na zadnja večera, da pridejo tudi v četrtek, seboj pa naj pripeljejo še svoje prijatelje. Da jim ne bo žal, ker so prišli, garantira veselični odsek s svojimi izbornimi močmi. Vstop prost; po dovršenem vsporedu ples. Naše gledališče- Prihodnja predstava se ne bo vršila kakor naznanjeno v soboto, dne 2. novemkra. ampak v petek, na praznik Vseh Svetnikov, dne 1. novembra in sicer se uprizori P. Ro-seggerja štiridejanski ljudski igrokaz: „Na s o d n i d a na. V soboto nebo predstave, V nedeljo pa gostuje naš emeaible v Gorici z igro : vPrvi !" Mesti iz Goriške. Bilje. — Tu je treba vzbujanja, omike. Naša mladina je vsa zdivjana. Zrairom rogo-vilijo in se pretepajo. V nedeljo so enega tako nabili, da so ga morali pripeljati polu-mrtvega v Goriško bolnišnico. Pamet, fantje, pamet ! — x Iz Kronberga pri Gorici. V nedeljo popoludne imeli smo tu poučno gospodarsko predavanje in sicer je govoril g. dr. Franko o „Goriškem kmetijskem društvu". Pojasnil ie razmere v c. kr. kmetijskem društvu, vsled katerih so slovenski členi izstopili in osnovali posebno tako društvo za slovenski del dežele. Potem, ko je prišlo c. kr. kmetijsko društvo popolnoma v laške roke. je njegov odbor skrbel le za laški del dežele, slovenski je pa popolnoma zanemarjal in se sploh Slovencev ni nikjer vpoštevalo. Ker se pa kmečki stan nikakor ne sme zanemarjati, ker je podlaga državi, marveč se ga mora vsestransko podpirati in mu pomagati, kjer je le možno, vsta-novili so prijatelji kmečkega stanu na Goriškem, ki tudi dejansko k njemu pripadajo ali so pa iz njega vzšli, novo društvo s teško nalogo, kmečki stan povzdigniti in ga dovesti do blagostanja. Društvo šteje sedaj okoli 3000 členov, a to je v primeri s slovenskim prebivalstvom dežele vse premalo. Pristopiti bi mu moral vsaki kmet in to temveč, ker je členarina jako nizka, poleg pa dobiva še jako poučen list. namreč društveno glasilo ..Primorski gospodar1*, katero jako spretno ureiuje državni potovalni učitelj, g. Anton Strekelj. C'im več udov bi imelo društvo, tem bobe je bo vpo-števala vlada in nje merodajni činitelji in mu dovoljevala večje podpore. Društvo preskrbuje 6vojim čienom tudi vse gospodarske potrebščine po prav nizki ceni, ker ne išče lastnega dobička, ter želi in hoče ratarju le pomagati. Pristopite torej vsi društvu in nagovarjajte še prijatelje in znance k pristopu, ker, čim več nas bo. tem več bomo veljali in toliko močnejši bomo. G. Strekelj je potem govoril o trtni uši in o obnovljanju vinogradov. Povedal je kake trte so najbolj ugodne za vsako zemljo in lego ter razlagal različno cepljenje trt. Prešel je po tem na gnojenje travnikov in pojasnil, kaka umetna gnojila je treba rabiti na različni zemlji. Živina je kmetu neobhodno potrebna, čim več piče pridela, toliko več živine lahko redi, ima torej tudi toliko večji dobiček. Kakor vsaka živeča stvar, je tudi živina podvržena raznim boleznim. Ako posestniku živinče pogine, je to zanj hud udarec. Da se tako škodo paralizira, se mora zavarovati. V. novim letom se oživi deželni zavod za vzajemno zavarovanje živine, pod prav ugodnimi pogoji, pri njem naj kmetje zavarujejo svojo živino. Po daljši razpravi, v katero je poseglo več govornikov, se je slednjič prijavilo za pristop brezobvezno 20 gospodarjev s čez 60 glav živine, kar zadostuje, da se po pravilih vstanovi v Kronbergu podružnica. Vlak razmesaril človeka. — Iz Gor. Vrtojbe nam pišejo : Nocoj ponoči, dne 28. t. m. je povozil tovorni vlak št. -S72 ajdovske železnice dobro-znanega Avguština Pavlin, delavca v Straši-cali, doma z Gor. Vrtojbe. Lokomotiva ga je strašno razmesarila. Glavo mu je na pol prerezala, da so stopili vsi možgani ven, truplo pa vrglo v bližnjo grapo. Možgani so viseli še na lokomotivi, ko je prišla ista na postajo v Gorico. Strojevodja je rekel, da je videl od daleč nekaj temnega na progi in da je dal hitro signal „zavore stisniti*4, ali ni pomagalo nobeno žvižganje. Vlak se je sicer ustavil, ali prepozno. Pavlin je bil že mrtev. Ponesrečenci' zapušča 3 komaj odrasle otroke in še mlado vdovo. Bilo mu je kakih 40 let. Nesreča se je zgodila na vrtojbenskem polju na prelazu ajdovske železnice. Zendarmerija je bila po uradniku južne železnice hitro obveščena in je prišla hitro na lice mesta. A ni bilo ga moči spoznati, ker je bil ves razmesarjen. Se le domačini so ga spoznali. Ajdovska železnica, nemarna in počasna, ima že nekaj človeških žrtev na grbi. Pred kratkim je občespoštovanega Mozetiča iz Orehovlj povozila na mirenski ce->ti, zdaj pa tega. Trgovina s pohištvom Trgovina s pohištuom N/VVV V V\/\/\/V Peter Jeraj ulica Uincenzo Bellini 13 fer vogal ulica Sv. Kaferine Pohištvo od navadne do najSneje vrste in po jako nizkih cenah. MACMHB & C5°. i5^^2^^^««*^ Konce-?ijonirana pisarna za Prilika ! ! Okoristite Se ! ! trgovske informacije V ulici Beccherie štev. 3 • ■ , . • . najdete v veliki izberi in lZtlfjeVanja okvirje vsake vrste in delalnico r-r?— ulica Molin piccolo štev. 8 ---za povečanje fotografij Dopisniki v vseh mestih sveta. NeniosočB fiatod KaKa aostilna v Trsti vino po 72 vinarjev kakor je toči gostilnaKante ulica Giuiia štev. 33. Prodajalnica rokovic in kravat ji. jfubmann Trst — CORSO št. 19 — Trst Ustanovljena 1865. Rokovice &la<;e I. vrste. 2 gumba od gld. 1 naprej Rokovice visoke od gld "2 naprej. Rokovice l)nute. ki ne dajo prati, 3 gumbi, gl. 1'30 ■Rokovice /. imua-kc/.e. 3 in več gumbo7. Rokovice gla<;e z dvojnim Sivom za dame in dečke Reko vic o glare z dvojnim šivom za gospode in dečke Rokovice od volne na izbero Rokovice za kcčijsže, bolgar z dvojnim .šivom gld. 2. Ma iztiera tavat zadnje novosti. izdelovanje in popravljanje rokovic v 24. urah. Prah za gos;e tvrdke KIELHAUtšEH v Gradcu« grška Oiprija po 10 nvč. zavitek ; milo COCOS. 5CST po najnižiih cenah. iGOOOGGGOGGGOOG&i Gtinlio Zanolla krojačnica TRST — ulicu Tor r c nt c 3* Izdeluje po meri. — Moderni kroj. Točna irvrSitev. — Cene zmerne. Prva trgovinska tvrdka ALBERTO COEN Trst - ulica Parini st. 4 - Trst VELIKO SKLADIŠČE JESTVIL ; Alpsko maslo po K 2 80. kg. Kav«, Sladkor, Riž. Napoijska zmes. Kakao. Čokolada. Ofje iz oljk ali bombaža itd. itd. Pošiljat ve s poštnimi zavoji, po vsej de/.eii poštnine prosto.'— Pisma naslovljati na ALBERTO COEN - - TRST. Cene najzmernejše. Kavarna in pivarna Parigi (Trst, ulica Giosne Carflucci štev. 36) Matteo German & Comp. je pred kratkim odprta in na novo opremljena. Preskrbljena je z najraznovrstnejimi in okusnimi pijačami in likerji najboljših tu- in inozemskih tovarn, kakor tudi nastavljenim pivom prvih tovarn. rzbera FoMŠtVa Pohištvo svetlo In temno, spalna In Jedilne sobe, divani, obešala, pisalne mize, železne postelje, slike zrcala, stolice, popolno pohištvo za kuhinje In tudi posamezni komadi. Trst, via Chiozza 8 (Rudače table) VITTORIO DOPLICHER | Najnižje cene. aaMPa—CMOB Tovarna pohištva TRSTU Đlisa isila Tesa i tov. 46 Piidobil sem si sposobnih pomagačev za p pravljenje vsakovrstnih inženirskih del, ter se vljudn a priporočam za sledeče : Merjanje zemljišč, razdelitev itd. in za naprav « map. Izdelovanje načrtov za građenje hiš in vse1; drugih poslopij, za napravo tovarn, za ceste, zgradn;« pri vodah itd. Napravo načrtov za stroje, vodovode, in drug'" cevovode in sploh za mehanične priprRve. Nadzorovanje, pregledovanje, in preračunjenie pri in po izvrševanju takih del, in za cenitve. Valed mojih dolgoletnih skušenj se nadejam da bom mogel vsa de;a v popolno zadovoljstvo ćr-stitih naročnikov izpeljati. Moja tvrdka ŽIVIC i dr. preskerbi tudi v-e potrebne dotične predmete za omenjene gradbe in naprave in sploh za vsako potrebo industrije, obrtnijtr in kmetijstva. Uraduje se v slovenskem jeziku. Cene primerne. V. Mat. Živic vladno pooblaščeni civilni inženjer priseženi sodnijski izvedenec. Trst. trgovinska ulica št. 2. Pekarna in sladčičarna Vinko Skerk TRST. ulica Acquedotto št. 15 s podružnico v ulici Miramar 9. I Prodaja kruh vsake vrste svež trikrat na dan. Postrežba na dom. Specijaliteta kruha zdravega ter pri pečen cev iz Karlovih Varij. Bogata izbera sladSČic crema a la glage, milanskega kruha, hlebov, dezertnih biakotinov, najfiaejih fav, napravljenih z mandeljni, fondants, in V9akvi5karij Najfineja vina in likerji ter pivo v buteljkah. \ i iz Istre. Iz učiteljskih krogov. Sedaj, ko cani je znan po deželnem zboru vsprejeti zakonski načrt, s katerim se na novo urejajo nase pravne razmere, ne moremo si kaj, da ne bi rekli svoje — izlasti z ozirom na tozadevni dopis v „Edinosti". — Komisijsko in (Mursko podjetje VEKOSLAV PLESNIČAR, Trst I ulica Gaetano Donizetti št. 5 Zastopnik z zalogo užigalic družbe sv. Cir. in Metodija, testenin tovarne Znideršič & Valenčič, čokolade, praške gnjati ter raznih drugih predmetov. : : Nova zastopstva še vedno sprejemajo : : Vdobe se tudi potom mojega podjetja najzancsljiveje informacije iz trgovskih krogov. I DOBIVA SE V VSEH 1SKABNAH. NaJvepoiBiJf tedatv IPOMVA SB V V5» revmatizmu in protin ► TEKOČINA GODINfl gjfacb Ittou, Mana jBta jbtauta fatta •t 4 Stran IV »EDINOST« štev. 300 V Trsta, dne o<>. oktobru 12 >7 HOTEL. B IIOTMj JBALiMLAH Ne epuščamo pa se v podrobnosti, temveč podajamo sledeče vrstice na pot zastopniku našega društva na sestanku na Dunaju. G. odposlancu našega društva v skupnem odboru istrskega učiteljstva, borečem se za zboljšanje nepovoljnega gmotnega stanja, izrekamo najtopljejšo zalivalo na vsem dosedanjem prizadevanju. Zajedno pa izrekamo trdno nado, da se — ne oziraje se na na-sprotstva onih, ki jih ravno sedaj, ko se ima ublažiti, posebno bode „dvojna mera" — po svoji moči zavzame za to, da vsprejeti zakonski načrt postane skoraj zakon, ki nam ustvari prehodno dobo, dokler se ne izpolnijo v znani resoluciji izražene zahteve, ki so zajedno zahteve vsega avstrijskega učiteljstva. — L'poštovaje na jedni strani vrenje, valovanje v vsem avstrijskem učiteljstvu ter klicanje po duhu časa odgovarajočih reformah šolstva v obče ; upoštevaje na drugi strani naše istrske razmere posebej : izjavljamo, da bi bilo sedaj, ko so se teška vrata deželnega zbora zaprla, vsako nastopanje proti novemu zakonu naravnost brezvestno ! V imenu več gospic tovarišic in gg. tovarišev : _ Mijo Žagar. ¥esii iz Kranjske. Shod perotninarjev v Ljubljani. V nedeljo se je ob veliki udeležbi vršil v veliki dvorani Mestnega doma I. vseslovenski shod perotninarjev in rejcev vseh malih domačih živali. Včerajšnji shod je bil velik vspeh sklicateljev, izlasti g. Lehrmana, ki je vzbuditelj naprednega perotninarstva na Kranjskem. Shod je otvoril g. Lehrman, ki je iskreno pozdravil navzoče, izlasti zastopnika deželne vlade g. vit. Laschana in podpredsednika kmetijske družbe g. Povšeta in ravnatelja kmetijske šole na Grmu g. Rohr-mana. Na to je g. Lehrman podal poročilo predsedstva. 0 higijeni perotninarstva je obširno predaval g. živinozdravnik Miklavčič. O dobivkanosnosti perutnine in malih domačih živali je predaval g. Lehrman. Ravnateljem I. državne gimnazije v Ljubljani je imenovan proiesor dr. L o v r o ; Požar, bivši ravnatelj mestne višie dekliške: šole. — Štirje spodnji razredi se postavijo pod samostojno pedagogično-didaktično vodstvo : za voditelja teh razredov je imenovan prof. dr. Aleks. Pucsko. Administrativno : vodstvo ostane pa ravnatelju I. državne gim-! nazije. _________ Vesti iz Koroške. Izkaz darov društvu „Drava™ v Be l Ijaku za podporo slov. kor. dijakov : Ured. -Slov. Narod" 2 K 12 st.; pisatelj Meško Žila 5 K; Jan. Hochmiiller v Trstu 1 K, zbirko beljaškcga omizja v Trstu 10 K ; Fr. Zupančič iz nabiralnika Zupančičeve gostilne na Martinovi cesti Ljubljana štirikrat, skupno 33 K; po istem gca Angela Zalaznikova 1KJ 20 st.: ga Zalaznikova 1 K ; gca Milka Kenda 10 stot.; ured. „Slov. Narod* zbirko 10 K : gg. Podbregur in Trole v Trstu nabrala 11 K ; g. Podbregur 2 K 50 st. ; isti nabral v Rojanu 2 K 60 >t., na narodnem plesu 6 K 66 st.: voiilo g. župnika S. Stojnika na Žili; 86 K 21 st. Skupaj 172 K 39 stot. Hvala darovalcem ! Živeli nabralci! Vest i iz Štajerske. Najden zaklad. Nedavno je posestnik B rumen v Leskovcu pri Črešnjevcu našel na oranju njive lonec srbmih rimskih denarjev. Sedaj poročajo, da so ti denarji iz zelo čistega srebra ; največ jih je iz časov rimskega cesarja Antonina, ki je vladal od leta 138 do 161 po Kristu. Najdeni zaklad je tehtal 4 in pol kg. Pregled železniške proge Kamnik-Polzela se bo vršil v ponedeljek dne 18. novembra na kranjski in štajerski meji. Na tej železnici bi bil potreben 1240 m dolg predor v kamniških gorah.__ Gospodarstvo, Železo v Dalmaciji. Pri Stonu so že pred 30 leti odkrili naslage železne rude. Mi-nolega meseca je prišla na lice mesta rudarska komisija ter se je osvedočila o vrsti in o množini železne rude in nade je, da prično v tem rudniku zopet kopati železno rudo. MALI OGLASI. Uinarska zadruga „Kletarstvo" . pri Pobegih - naznanja p. n. gg. trgovcem z vinom, go-' stilničarjem in zasebnikom, da je letos napravila 700 hektolitrov zajamčeno pristnega in izbomega vina; in sicer 500 hI črnega ozir. rdečega in 200 hI belega. Imamo še v zalogi prilično 100 hl starega burgundca in namiznega rdečega. Naše vino je pri- j pravljeno na racijonelen način ter po naj- j novejšem uzoru. Za pristnost istega jamči j zadruga. Cenik in vzorce stavimo na razpolago, j H Doreshini^ guer-no marcon TRST - ulica Madonnina štev. 8 VELIKA ZALOGA pohištva, manifaktur, ur, slik, zrcal in tapetarij. Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na izbero. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke. :: ulica jivarnslta štev 3. Priporoča svojo zalogo oglja in drv ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranj>' blagom. Prodaja na debelo in drobni . Pošiljanje na dom. Telefon št. 1664, Naznanjam P. N. slavnemu občinstvu da odprem jutri 31. oktobra j — | — gostilno „Romeo FnSri" ulica Rossetti št. 3 ter bom točil .----—------£ef Najboljša reklama za trgovce sbrtnike, rc-kodsics in zasebnike sp'oh so „KAL! 06LASI" v „Edinosti,, izurstna vipavska in droga vina Priporočam se za obilno udeležbo I^eopoid Šherbic. DPAfftf obeša,a- postelje, opra-rlUUlt ££ vo za spalno sobo naj-finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces-sion", mozaično umetniško mizico, vredno 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št. 2. Narodno podjetje ? GORIŠKA tovarna mila fl. GflBRŠČEK Izdelki in cene se ne boje konkurence. % IMins, po znanstvenih navodilih prij ravljen.i m Voda za lase ^m^ po napovedih" "sanitetnega svetnika Dr. med Eicfiiioff v Elberfeld-u. za čiščenje, hlajenje in krep<"an e kože, ra oživljanje iivt-ev. posebno tuli pr«>ri 1 '- - t trgmotjn kože in izpadanju las. Edini izlelovalee FERD. MULHENS Ces. kralj, dvorni zalagatoij = KOLOM!JA o/R — - ■ - Podružnica: DUNAJ IV, lleumiihlga - Dobi se v lekarnah, mirodilnicah in oarfimerijah. Zastopnik za Trst: Vekossav Plesniča? ulica Gaetano Donizetti št. 5. Tvrdka z iesom BBflBHHHHHi EMILI v Trstu (ulica Gioachino Rossini 2, I. n.) jO odprla sledeče podružnice: Riva Pescatori štev. 8 (vogal ulice Annunziata) in Ulica Scorzeria štev. 14 (vogal uiice Parini) kjer se dobi bogata izbera koroškega lesa po konkurenčni!* cenak. ulica S. Giovanni št. 6 in \2 Podružnica v Zadru SKLADIŠČE in avtorizovana delalnica majoličnih peči lastnega izdelka. Bogata izbera plošč za kopslji in kuhinje. solidno in elegantna S3T po zmernih cenah ""^a: Rafael© italia TRST — Via Malcanton 7 s i a 3 [ Patrizio Pittaro & Giovanni Bianchi r Avtorizovana delasnlca za električne napeljave I TRST. Largo Santorio Santorio št. 5 v začetku ulice Farneto Napeljavo elektr. zvoncev, brzojavov, telefonov 'in strelovodov. . Popolne napeljave električne luči. Motori in električna vetrila. — Postavljanje svetilk itd. Aparati baterije in potrebščine za električno zdravljenje. Delo se izvršuje hitro in natančno. - CENE ZMERNE. - CENIKI ZASTONJ. se sprejme v lukratićno narodno tov - -ško podjetje s 15—25*000 kron v.o/n ; glavnice, ki se nsjpoprej obrestujejo j dogovru, in z osebnim sodelovanjeir. ; ! zagotovljena prav dobra eksistenca. ' Ponudbe pod „SODRUŽNIK" na Inseratni oddelek Edinosti, ulica Galatti 1£ MERKUR J. ULČAKAR & Co. - Trst Telef. 1*74 — Via Nicold Macchiavelli štev. 19 — Telef. 1874 Komisije. - Zastopstva. - ]nformacije. Zaloga raznovrstnega fcolonijaliiega in druzega blaga. ------------ ZAHTEVAJTE CENIK Prodajalnica manifakturnega blaga Ploniln Da tedenste ali mesečne obroke, obleke I IcLClIU za mo-ke. blago za ženske obleke, zim-1 8, V prodajalnici rs^oSŽŽ 1 ^; gi m i £ Trst, ulica Barriera 32 v hiši lekarne Pic-ciola, sprejmejo se sedaj naročila za moške obleke in drugo potrebno za bližnje praznike Vsih Svetih in Božič proti naraćunu in plačilu na obroke. J349 Sadjerejci! Sadno drevje sadite v jeseni, re spomladi. Mnogo tisoč cepljenih jablan, hrušk in čeSenj po nizki ceni proda sadjarsko društvo v Kihembergu. 1367 7olnnO nivQ ->rotJ^iu razprodaja na debelo ^HlOOd Dlvd tudi pristna vipavska vina in briska. Sladka ribola. Za gostilničarje cene po dogovoru. I'lica Gaetano Donizetti ?t 3, nasproti centrale mlekarne Trifolium. . 1383 JD Trst, ulica Ponterosso štev. 10 VELIKA IZBERA volnenega in platnenega blaga, zgotovljenoga in svilenega perilaza moške in ženske. lianena iri tkanena pogrinjala trliž, zavese in pregrinjala, robei, moderei, ovratniki, ovratnice, pletenine, nogoviee in druge potrebščine. G—■ i HOTEL Pri zlatem jelenu v GORICI. Ugodna lega sredi trgovskega dela mesta. — Nad 40 na novo opremljenih sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, obširen vrt, veranda, klubove sobe, kegljišče. Izborna kuhinja. — Plzensko in Puntigamsko pivo. — Raznovrstna namizna vina in v butelkah. Za preč. duhovščino separatna soba na razpolago, j Za mnogobrojen obisk se toplo pripo- j roča udani & DEKLEVA. / I! 511 K J IGO VEZNIC A Tovarna trgovskih registrov Gustavo Tassin & Figlio Trst, Via Forporella St. 5 - ogel Via iella San;: PO NAiZMERNEJSIH CENAH VELIKA ZALOGA praznih buteljk Trst, vla delle Ombrelle r> Gislđ© e ligo Csesi JlOO.OOO buteljk od šampanjca za refošk Proflajujo in kupujejo se buteljke v-ake vi>".e za refošk, šampanje. bordeaux, rensko vi;.o. konjak itd. VELIKA ZALOGA liuteljk od i 1 litra in 1 in pol litra. I »amjane i/, stekla opleta ■ Prevzamejo se doposiljatve na deželo. Kupuje se razbito steklo vsake vrste.