PRIMORSKI DNEVNIK
Abb. postale i gruppo - Cena 100 lir	Leto XXX. Št. 108 (8814)	TRST, sreda, 8. maja l*-
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v 7.a-«;iižr>j«ni Evropi.
ZASEDANJE MINISTRSKEGA SVETA GOSPODARSKE SKUPNOSTI
RAZPRAVA 0 ITALIJANSKIH UKREPIH ZA IZBOLJŠANJE PLAČILNE BILANCE
Izvršna komisija EGS predlagala pomoč italijanskemu gospodarstvu - Zahod-nonemški predstavnik ostro kritiziral italijanske ukrepe o omejitvi uvoza
BRUSELJ, 7. — Tukaj so se danes sestali zunanji ministri, zakladni ministri in ministri za kmetijstvo gospodarske skupnosti in skupno obravnavali ukrepe, ki jih je sprejela italijanska vlada, da omeji uvoz predvsem potresnega blaga. Ta ukrep, kot so že ugotovili v krogu gospodarske skupnosti bo prizadel vse države EGS, predvsem pa Zahodno Nemčijo in Francijo, ki sta največja partnerja v zunanji trgovini Italije. Razumljivo je torej, da je bil današnji sestanek zelo živahen in da se je zaključil z deljenimi mnenji in stališči med Italijo, ki jo je podprla delegacija Velike Britanije, na eni strani ter Zahodne Nemčije in Francije na drugi.
Zasedanje ministrov gospodarske skupnosti se je začelo s poročilom
predsednika izvršne komisije Orto-lija, ki je predlagal, da gospodarska skupnost potrdi ukrepe italijanske vlade o pologu neobrestne kavcije za uvoz industrijskega blaga z obveznostjo, da Italija izjavi, da so ti ukrepi začasni. Obenem je predlagal, da bi morala gospodarska skupnost v najkrajšem času sestaviti svoj načrt za podporo italijanskemu gospodarstvu.
Predsednik izvršne komisije EGS je tudi predlagal, naj bi odobrili Italiji 1,5 milijarde dolarjev kredita in naj bi branili italijanske u-krepe pri vseh mednarodnih trgovinskih telesih.
Za to pomoč gospodarske skupnosti pa naj bi italijanska vlada sprejela stroge ukrepe za omejitev kreditov in za zmanjšanje svojega notranjega proračuna. Glede kmetijskih pridelkov pa je komisija predlagala, naj bi iz seznama živil, ki so podvržena novim italijanskim ukrepom, izključili osnovna živila, obenem pa naj bi ukinili podporo članicam izvoznicam živil, s čimer bi ti kmetijski pridelki izgubili konkurenčnost, ki jo imajo danes na italijanskem trgu. Na ta način bi dejansko omejili Uvoz živil v Italijo, ne da bi jih obremenili z izrednimi uvoznimi Ukrepi.
Ukrepe italijanske vlade glede u-Voza potrošnega blaga je obrazložil svojim kolegom zakladni minister Colombo, ki je opozoril, da obstaja nevarnost, da se bodo letos cene v Italiji podražile za 18 odst. ter na visok primanjkljaj, ki ga je lani zabeležila italijanska zunanja trgovina in ki je v letošnjih prvih treh mesecih ponovno znatno narasel. Colombo je povedal, da se je italijanski uvoz od februarja 1973 do februarja 1974 povečal za 87,6 odst. Odločno je zagovarjal u-krepe, ki jih je sprejela vlada in obljubil, da bo italijanska vlada sprejela še nove ukrepe za omejitev notranje potrošnje z novimi kreditnimi omejitvami, povišanjem o-brestne mere in s povečanjem davčne obremenitve.
Med razpravo je bila najbolj naklonjena italijanskim predlogom britanska delegacija, katere načelnik Callaghan je poudaril, da je italijanska vlada sprejela primerne u-krepke. Obenem pa je zagotovil svo-
jim kolegom, da Velika Britanija ne namerava slediti italijanski politiki. Zelo kritičen do italijanskih ukrepov je bil načelnik zahodno-nemške delegacije Apel, ki je poudaril, da gospodarska skupnost v sedanjem položaju ne more osvojiti italijanskih predolgov in si nakopati vse finančne posledice. Izjavil je, da niso prišli v Bruselj, da bi enostavno ratificirali italijanske notranje ukrepe, temveč zato, da bi poskusili rešiti usodo Evropske gospodarske skupnosti, čeprav je izrazil, da razume italijanski položaj, je vendar zahodnonemški predstavnik dejal, da bo morala «Italija napraviti vse sama».
Francoski zunanji minister Jobert je sicer priznal, da Italija potrebuje
podporo, hkrati pa je dejal, da je treba celotno vprašanje podrediti posledicam, ki jih bodo imeli italijanski ukrepi na kmetijskem področju. Samo tedaj, je dejal Jobert, bo lahko Francija dala jasen odgovor.
V bistvu niso prišli do nobenega konkretnega dogovora in nekatere delegacije, predvsem francoska in zahodnonemška, so vztrajale pri tem, da bo gospodarska skupnost lahko podprla Italijo potem, ko bo ta predložila v Bruslju podroben načrt o stabilizaciji svojega gospodarstva.
LONDON, 7. — Britanski ministrski predsednik Harold Wilson je sprejel povabilo sovjetske vlade, da obišče SZ. Wilson je o tem poročal v spodnji zbornici.
BERN, 7. — Poslanec Ferrari -Aggradi se je danes srečal s švicarskim predsednikom Bruggerjem, s katerim se je zadržal v daljšem pogovoru o mednarodnih političnih in gospodarskih vprašanjih. Govor je bil tudi o razvoju odnosov med Švico in Italijo ter o možnosti švicarskih naložb v Italiji.
AFERA GUILLAUME* JE BILA SAMO POVOD ZA IZBRUH KRIZE
«Začudenje in obžalovanje» v Evropi zaradi odstopa kanclerja Brandta
Novi zahodnonemški kancler bo predstavnik socialdemokratske desnice Helmut Schmidt - Nova vlada bo sestavljena v najkrajšem času
Zahodnonemški finančni minister Helmut Schmidt, ki ga je po Brandtovem odstopu socialdemokratska stranka določila za kandidata za novega zveznega kanclerja
IliilliiiiiliiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniillilllillMliHIlUlllllIlliiliiiiliiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiisii
V EBOLIJU ŠE VEDNO BLOKIRANE CESTE IN ŽELEZNICA
Vlada zagotovila gradnjo novih tovarn v dolini Sele
0 tem bo kmalu odločal medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje
EBOLI (Salerno), 7. — Tudi danes je prebivalstvo Ebolija in sosednjih občin blokiralo vse ceste in železnico, ki vodijo na skrajni Jug. Prebivalstvo demonstrira proti vladi, ki je določila gradnjo tovarne Fiat za 30 tisoč avtobusov letno v Grottaferrata v pokrajini Avellina, namesto v Eboliju pri Salernu. Po vesteh, ki prihajajo iz Ebolija, je položaj med prebivalstvom napet, saj so še bolj zaostrili cestne bloke. Ljudje niso zadovoljni z včerajšnjimi obljubami, da gradnja tovarne avtobusov ne spada v okvir ukrepov, ki so bili določeni za nerazvita področja v notranjosti Salerna. Namestnik župana Ebolija je izjavil, da je boj prebivalstva enoten in da se udeležujejo komunisti in duhovniki, ter ne bodo dovolili nobenemu provokatorju, da bi se vinil v njihove vrste.
Tudi danes je bila na področju E-
. .........lil.Illllllllllll..
SESTANEK DEŽELNIH SINDIKALNIH PREDSTAVNIKOV
Spremeniti vladno gospodarsko politiko
To stališče bo sindikalna federacija žago-varjala na prihodnjem sestanku z vlado
RIM, 7. — Na srečanju med tajništvom federacije CGIL, CISL in UIL in deželnimi sindikalnimi predstavniki posameznih strok, na katerem so govorili o prihodnjem srečanju med federacijo in vlado, ki bo 16. t.m., je bilo sporočeno, da bo federacija pred sestankom poslala predsedniku vlade Humorju pismo,
37,5 milijona volilnih upravičencev za referendum
RIM, 7, — Volilnih upravičencev za ljudsko glasovanje o odpravi zakona o razporoki je 37 milijonov 495.049, kot izhaja iz zadnjih podatkov, ki jih je danes prejelo notranje ministrstvu. Od teh je 17.889.812 moških, medtem ko je žensk skoraj dva milijona več: 19.605.237.
V vseh sekcijah, ki jih je 69 tisoč 728 (od teh je 941 nameščenih v bolnišnicah), so se že začele priprave volišč in kabin ter žar, ki jih je 141.338.
v katerem bodo točno označene zahteve sindikalnih organizacij, ki pričakujejo ,da bo vlada jasno in dokončno odgovorila.
Zahteve federacije je obrazložil deželnim sindikalnih predstavnikom
predvsem na področju cen. Zato se bodo sindikati odločno borih za spremembo vladne politike v korist delavcev.
Sindikalna federacija zahteva od vlade predvsem uvedbo denarne, kreditne in davčne politike, ki bo odločno prispevala k povečanju skupnega notranjega popraševanja, omogočila socialne reforme in nove produktivne naložbe. Sindikati pravijo, da mora gospodarska politika omogočiti razvoj socialnih storitev, obenem pa strogo nadzorovati cene in da je treba sprejeti ukrepe za določitev političnih cen za osnovna živila. Sindikati zahtevajo tudi takojšen začetek pogajanj za povezavo pokojnin na dinamiko delavskih plač, za izboljšanje pokojninskega sistema INPS, za zmanjšanje obdavčevanja delavskih plač in za odločen boj proti davčnim utajam.
Na sestanku je predstavnik federacije poudaril, da je treba že sedaj mobilizirati delavce na deželni ravni, da bodo delodajalci spoštovali in izvajali podpisane pogodbe.
Prihodnjo sredo seja poslanske zbornice
RIM, 7. — Poslanska zbornica se bo sestala v sredo, 15. maja. Razpravljala bo o nekaterih zakonskih odlokih in o zakonskem osnutku o zvezni tajnik UIL Ruffino. Ugotovil I spremembi državnega proračuna za je da je vlada začela izvajati strogo : leto 1973 Zbornica v zadnjih ted-politiko zadrževanja notranjega po- nih ni zasedala, ker so bili poslan-jjraševanja z vsemi škodljivimi posle-1 ci zaposleni v kampanji o referen tìicami, ki jih je treba pričakovati I dumu.
boli ja splošna stavka in vse šole so bile zaprte. Medtm pa j bil v Rimu pri predsedniku vlade Humorju sestanek ministrov Mancinija, De Mite in Gullottija. Proučili so predvsem položaj v Eboliju in okolici, potrdili gradnjo tovarne avtobusov v kraju, ki ga je določil medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje in ponovno izjavili, da ta tovarna ne nadomestuje sklepov, ki so bili sprejeti za dolino Sele in Sangro. Potrdili so tudi načrte o gradnjih novih industrijskih podjetij v Eboliju in drugih prizadetih občinah.
V Rimu je bila tudi delegacija iz doline Sele, ki jo je vodil ministrski podtajnik Viola (PSI). Po pogovorih s predstavniki vlade so člani delegacije izrazih zadovoljstvo za zagotovila predsednika Humorja in pristojnih ministrov, da bodo na prihodnji seji medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje odločali o gradnji industrijskih podjetij v Eboliju.
Popolnoma drugačnega mnenja pa je tajnik federacije kovinarskih delavcev Vincenzo Mattina, ki je v zvezi z demonstracijami v Eboliju izjavil, da sindikalna federacija kovinarjev ni razpravljala s Fiatom o vprašanju lokacije novih naložb, saj so v sporazumu, ki so ga podpisali s Fiatom, omenili samo tiste kraje, kjer že obstajajo Fiatova industrijska podjetja. Glede morebitne gradnje novih avtomobilskih tovarn v dolini Sele pa sindikalist ugotavlja, da je to zelo resno vprašanje, da se bodo lahko zgradile šele čez mnogo let, medtem ko je treba v dolini Sele sprejeti nujne ukrepe za zaposlitev velikega števila brezposelnih. Po njegovem mnenju bi medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje lahko hitro sklepal o gradnji tovarne dizlov, o livarni Alfa Romeo in o tovarni koles Alfa Romeo. Ti trije obrati bi zaposlili skupno 3500 delavcev. Mattina je tudi poudaril, da bi morala biti vlada vsaj toliko uvidevna, da bi o svojih programih na Jugu v zvezi z gradnjo avtomobilske industrije obvestili sindikate, ki so izbojevali te naložbe.
Jugoslavija spremlja z veliko pozornostjo dogodke na Portugalskem
BEOGRAD, 7. — Na vprašanje diplomatskega urednika Tanjuga, kako jugoslovanska vlada gleda na razvoj dogodkov na Portugalskem, je zastopnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Milan Zupan dal naslednji odgovor: «Vlada SFRJ spremlja z veliko pozornostjo najnovejši razvoj dogodkov na Portugalskem. Jugoslovanska vlada vidi teh dogodkih možnost, da Portugalska spravi v sklad svojo politiko s smotri listine in sklepi OZN in da postane konstruktiven dejavnik v mednarodnih odnosih. Jugoslovanska vlada izraža upanje, da bo sedanje vodstvp Portugalske končalo kolonialno vojno in kolonialno politiko in > priznalo polno neodvisnost narodom Angole . Mozambika. Gvineje Bissaua in Kapverdskih otokov. Gotovo je, da bi taka politika Portugalske naletela na podporo
neuvrščene socialistične Jugoslavije, kot tudi na širše mednarodno prit nanje.
Nove stranke v Portugalski
LIZBONA, 7. — Portugalska sredinska stranka, ki sta jo ustanovila Carneiro Balsamo in Magalhaes Mota, se bo odslej imenovala «Ljudska demokratska stranka». Njeno ustanovitev so danes sporočili generalu Spinoli. Istočasno so ustanovili prvo desničarsko grupacijo, ki se bo imenovala «Programa».
Predsednik nove portugalske vojaške junte general Spinola pa je danes popoldne sprejel v predsed-
BONN, 7. — Nenadni odstop Willyja Brandta s položaja zveznega kanclerja je presenetil javno mnenje in politične opazovalce ne samo v Zahodni Nemčiji ampak v vsem svetu. Sam Brandt je utemeljil svoj odstop s prevzemom popolne odgovornosti za «afero Guillaume», ki pa jo povečini ocenjujejo le kot povod, ne pa kot pravi vzrok kanclerjevega umika.
Kot je znano, je afera eksplodi-rala prejšnji mesec, ko so ugotovi-
li,	da je eden od bližjih kanclerjevih sodelavcev, njegov svetovalec za notranjo politiko Gunter Guillaume, vohunil za Vzhodno Nemčijo, od koder je bil zbežal leta 1956. Zadeva je odjeknila kot bomba v Zahodni Nemčiji ter je sprožila vrsto polemik, ki se verjetno tudi po Brandtovem odstopu ne bodo polegle.
Toda afera je izbruhnila, ko je bila Brandtova vlada že v težavah: odnosi med koalicijskima strankama, socialdemokratsko in liberalno, so se zrahljali, vzhodna politika je beležila zastoj, socialdemokratska levica je zahtevala reforme, ki so jih liberalci zavračali, vladni stranki sta doživeli vrsto pekočih porazov na deželnih volitvah. Prav zaradi takega položaja je imela afera Guillaume še večji odjek in je prisilila Brandta, da se je umaknil.
Vsekakor pa Brandtov odstop ne bo imel kratkoročnih posledic za zahodnonemško vlado. Vladni stranki sta že potrdili, da nameravata nadaljevati s sodelovanjem, medtem ko so socialdemokrati že določili kandidata za novega kanclerja: to je sedanji finančni minister Helmut Schmidt, 56-letni voditelj socialdemokratske desnice. Že jutri se bodo začela pogajanja med socialdemokrati in liberalci za program nove vlade, ki naj bi jo formalno ustoličili 16. maja, en dan po izvolitvi novega predsednika republike, ki bo liberalec Walter Scheel, sedanji zunanji minister. Demokr-ščanska opozicija je sicer poskusila izkoristiti Brandtov odstop in zahtevala predčasne volitve, ki pa jih za sedaj prav gotovo ne bo, saj razpolagata vladni stranki s trdno večino v Bundestagu, zahodnonem-škem parlamentu.
Številne evropske vlade so izrazile svoje začudenje in obžalovanje zaradi Brandtovega odstopa. Francoski zunanji minister Jobert je dejal, da pomeni Brandtov umik iz političnega življenja «veliko izgubo za Evropo», medtem ko je britanski premier Wilson ocenil, da se je z odstopom ustvaril v Zahodni Nemčiji «tragičen položaj». Tudi socialdemokratski voditelji severne Evrope so obžalovali odstop in poudarili velike Brandtove zasluge za pomiritev na našem kontinentu.
Podobne so tudi reakcije v vzhodni
niški palači italijanskega velepo- > Evropi. Sovjetske oblasti niso še slanika Girolama Messerija. 1 komentirale vesti, ki jo je tisk
objavil z zelo majhnim poudarkom, pač pa so se oglasili predstavniki Poljske in Vzhodne Nemčije. Predstavnik varšavske vlade je dejal, da so na Poljskem sprejeli vest «z začudenjem in obžalovanjem» in da upajo, da spremembe v vladi Zahodne Nemčije ne bodo imele negativnih posledic na odnose med Poljsko in ZRN. Glasnik vzhodnonemškega zunanjega ministrstva pa je poudaril, da je Brandtov odstop «notranje vprašanje» Zahodne Nemčije in izrazil upanje, da bo tudi nova bonska vlada «konstruktivno prispevala k izvajanju pogodb med obema državama ter na ta način krepila mir in varnost v Evropi». Glasnik je tudi pozitivno ocenil «realistično Brandtovo zunanjo politiko», ki da je omogočila hiter napredek procesa pomiritve v Evropi in normalizacijo odnosov med o-bema Nemčijama.
V	Italiji sta krajši izjavi o Brandtovem odstopu dala tajnika sociali stične in socialdemokratske stranke. De Martino je dejal, da je Brandt okrepil ugled ZRN in dal svoje ime veliki politiki, za katero mu mora vsak socialist in vsak Evropejec biti hvaležen. Orlandi pa je dejal, da je z Brandtovo «Ostpolitik», ki je pomenila konec hladne vojne, mir v Evropi in na svetu postal manj stabilen.
V	Jugoslaviji so vest o Brandtovem odstopu sprejeli z obžalovanjem, ker je Brandt bil pobudnik nove zahodnonemške politike, ki je pripeljala do izboljšanja odnosov z vzhodnoevropskimi državami in do normalizacije odnosov z Vzhodno Nemčijo, poleg tega pa tudi do uspešnega razvoja sodelovanja z Jugoslavijo. Zasluga kanclerja Brandta je, da je v Evropi prišlo do velikega napredka v procesu popuščanja napetosti, poudarjajo v Beogradu, kjer izražajo tudi upanje, da bo nova bonska vlada nadaljevala Brandtovo politiko in s tem še nadalje prispevala k utrditvi miru in varnosti v Evropi.
iiiiiiiimimiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii'ii’niiiiiiiiiiiii
SOVJETSKO-AMERIŠKO SREČANJE NA CIPRU
Gromiko in Kissinger o bližnjevzhodni krizi
Obe velesili zainteresirani za premostitev zastoja v sirsko - izraelskih pogajanjih
NIKOZIJA, 7. — V ciprski predsedniški palači je bilo danes predvideno srečanje med zunanjima ministroma SZ in ZDA Gromikom in Kissingerjem. Ob prihodu na Ciper je ameriški državni tajnik izjavil, da bo obravnaval z Gromikom vprašanja, ki zadevajo medsebojne sovjetsko - ameriške odnose in krizo na Bližnjem vzhodu. Pogovori med obema državnikoma so trajali približno tri ure. Ob koncu je sovjetski zunanji minister odpotoval v Moskvo.
Na vprašanje novinarjev je Gromiko dejal, da so bili stiki, ki jih je imel s svojim ameriškim kolegom, koristni in konstruktivni. Kissinger se je zadržal na Cipru nekaj več, saj se je srečal s posebnim odposlancem egiptovskega predsednika Sadata Maruanom. Tudi ameriški državni tajnik je de-
Gromiko in Kissinger med srečanjem v Washingtonu v začetku aprila (Iz arhiva Primorskega dnevnika)
V Bruslju so zunanji ministri, zakladni ministri in ministri za kmetijstvo gospodarske skupnosti razpravljali o ukrepih italijanske vlade za omejitev uvoza industrijskega blaga in živil za široko porabo. Medtem ko je izvršna komisija EGS izrazila razumevanje za italijanske težave in predlagala, naj bi v bistvu o-dobrili italijanske ukrepe, se je temu uprl zahodnonemški pred--nik, ki je dejal, naj si Ita-! a «sama pomaga». Po daljši razpravi niso prišli do nobenega konkretnega zaključka, saj sta zahodnonemška in francoska delegacija menili, naj Italija najprej predloži točno poročilo o sanaciji svojega gospodarstva, šele nato bodo razpravljali o morebitni pomoči Italiji.
Prebivalstvo Ebolija pri Salernu se ni zadovoljilo z včerajšnjimi prvimi obljubami, da jim bodo zgradili nekaj tovarn za za-
poslitev domače delovne sile. Zato so tudi danes blokirali vse ceste in železnice, ki vozijo skozi Eboli in okolico v znak protesta proti vladi, ki zanemarja te revne kraje. V Rimu se je predsednik vlade sestal s pristojnimi ministri. Sklenili so, da bodo čim-prej dali pobudo za gradnjo novih tovarn pri Eboliju. To so danes uradno sporočili tudi delegaciji iz prizadetih krajev.
Nepričakovan odstop zahodno-nemškega kanclerja Brandta je povzročil v vsej Evropi, tako na Vzhodu kot na Zahodu, splošno obžalovanje. V Zahodni Nemčiji pa so odločeni čimprej rešiti vladno krizo, ki se je odprla s
kanclerjevim odstopom. Brandtov naslednik bo sedanji finančni minister Helmut Schmidt, ki velja za najbolj uglednega predstavnika desničarske struje v socialdemokratski stranki. Že danes se bodo začela pogajanja med socialdemokrati in liberalci o programu nove vlade.
Sovjetski in ameriški zunanji minister Gromiko in Kissinger sta se sestala na Cipru, kjer sta razpravljala o krizi na Bližnjem vzhodu ter o možnostih za njeno premostitev. Obenem sta o-bravnavala teme, o katerih bodo tekla pogajanja med Nixonom in Brežnjevom ob priložnosti skorajšnjega obiska ameriškega predsednika v ZDA.
Izraelska ministrska predsednica Golda Meir je na seji izvršnega odbora laburistične stranke priznala, da obstajajo huda nasprotja med Izraelom in ZDA v zvezi s pogajanji s Sirijo.
jal, da so bili pogovori z Gromikom pozitivni in koristni ter je dodal, (ta so po njegovem mnenju storili korak naprej k ločitvi sirskih in izraelskih čet. Po izjavah nekega ameriškega funkcionarja, ki se je udeležil pogovorov, je Kissinger v zadnjih urah zabeležil napredek v pogajanjih. Treba bo vsekakor počakati še nekaj dni, da bi ugotovili ali obstaja resnična možnost sporazuma o ločitvi med Izraelci in Sirci. Sam Kissinger je izjavil, da je po njegovem mnenju Sovjetska zveza prav tako zainteresirana za napredek procesa popuščanja napetosti na Bližnjem vzhodu kot ZDA.
Po mnenju političnih opazovalcev je misija ameriškega zunanjega ministra na Bližnjem vzhodu trenutno v kritični fazi. Jutri bo Kissinger odpotoval v Damask, kjer bo izročil tamkajšnjim voditeljem nove izraelske predloge.
V Izraelu se je medtem sestal izvršni odbor laburistične stranke, na katerem so razpravljali predvsem o izjavah ministrske predsednice Golde Meir in zunanjega ministra Ebana, ki sta prvič v teku sedanjih pogajanj priznala, da obstajajo huda nasprotja med Izraelom in Združenimi državami. Meirova je izjavila, da je Izrael trenutno pred izbiro: ali doseči sporazum s Sirijo, kar bi mu zagotovilo nadaljnjo podporo ZDA, ali pa vztrajati pri svoji nepopustljivosti, kar bi nujno privedlo do poslabšanja odnosov z Američani.
Izjave izraelske ministrske predsednice jasno kažejo na napetost v krogih telavivske vlade, še zlasti v zvezi z določitvijo nove črte premirja s Sirijo na Golanskem višavju. Po pisanju večine izraelskih dnevnikov, naj bi Jeruzalem izdelal načrt, ki predvideva umik iz mesteca Kunejtre, v katero bi se lahko vrnili civilisti, ne pa sirske o-borožene sile. Načrt predvideva izraelsko nadzorstvo nad cestnim križiščem v neposredni bližini mesteca ter nad tremi griči, ki tako rekoč nadzorujejo mestece. Poleg Kunejtre bi se Izraelci umaknili tudi z nekaterih drugih področij, ki nimajo nobenega vojaškega pomena. Načrt predvideva tudi umik z vsega ozemlja, ki so ga zasedli prejšnjega oktobra, razen nekaterih pozicij na Hermonu in nekaterih drugih vzpetin vzhodno od demarkacijske črte jz junija 1967. Načrt je za Sirce nesprejemljiv, saj vztrajajo pri doslednem izvajanju resolucije varnostnega sveta, ki predvideva umik Izraelcev z vsega o-zemlja, ki so ga zasedli tako med zadnjo vojno, kot med vojno leta 1967.
Po odhodu sovjetskega zunanjega ministra Gromika iz Damaska so objavili skupno sovjetsko - sirsko sporočilo, v katerem SZ poudarja, da mora temeljiti pravičen in trajen mir na Bližnjem vzhodu na popolnem umiku Izraelcev z vseh ozemelj, ki so jih zasedli leta 1967 in na spoštovanju zakonitih pravic arabskega ljudstva Palestine. Gromiko nadalje izraža popolno podporo Siriji v zvezi z vprašanjem ločitve sil na sirsko - izraelski fronti.
Evropa brez Brandta
Ne samo v Zahodni Nemčiji, tudi v Evropi se bo poznalo, da ni več Brandta. Saj največji povojni državnik Zahodne Nemčije ni s svojim državniškim delom postavljal toliko mejnikov v razvoju njegove dežele same kot v razvoju povojne Evrope.
Z njegovim imenom je zvezano novo obdobje v urejanju evropskih odnosov. Njemu gre pripisati zaslugo, da ta Evropa danes ni več taka, kot je bila pred nekaj leti. Ni tudi preveč v prazno vržena trditev, da prav zaradi vsega, kar je storil Brandt, Evropa ne bo mogia biti več tako, kot je bila pred nekaj leti. Nobelov nagrajenec za mir Willy Brandt je z vsem, kar je storil, zaslužil to priznanje in čast. Prav tega priznanja in časti, se pravi zgodovinske vloge, ki jo je op razvil, mu ne bo mogel nihče odvzeti niti zmanjšati.
Brandtova znana politika odpiranja vrat proti Vzhodu je dejansko pomenila prelomni pojav v povojnih evropskih odnosih. Trije zgodovinski sporazumi se zlasti dvigajo iznad vseh zaslug, ki jih bo zgodovina pripisala Brandtu. Prvi je sporazum s Sovjetsko zvezo, s katerim se državi med drugim obvezujeta, da ne bosta uporabili sile pri urejanju spornih zadev. To je bil prvi kamen h graditvi mostu med Vzhodom in Zahodom, hkrati pa prvi odločilni udarec stanju hladne vojne, ki je dajala tolikšen pečat vsemu povojnemu stanju v Evropi. Drugi sporazum, ki je morda še več kot prvi prispeval k dokončni utrditvi povojne ureditve medevropskih odnosov, je bil zahodnonemško -poljski dogovor o dokončnosti zahodnih poljskih meja. Vse do tega trenutka je ostajala odprta velika praznina kot posledica sprememb med drugo svetovno vojno in po njej, praznina, ki je venomer vabila vse tiste sile, ki bi hotele Evropo vrniti na stare kolesnice sporov, k rovarjenju proti miru v Evropi. Nemški revanšl-zem je dobil odločilni udarec s priznanjem dokončnosti poljskih meja, hkrati pa je bil to eden najbolj pomembnih prispevkov k zagotovitvi dokončnosti vseh po vojni nastalih evropskih meja.
Tretji sporazum, ki gre zanj slava Brandtu, je spoiazum z Vzhodno Nemčijo. Ta sporazum, s katerim je dokončno potrjeno po vojni vzpostavljeno stvarno stanje, pomeni najbolj dragocen prispevek k evropskemu miru. Očitno je, kako je vse Brandtovo delo prevevala ena sama uglašena težnja — obrniti novo stran v zgodovini Nemčije in s tem Evrope. V tem je veličina Brandtove državniške vloge.
Tisto, kar je storil Brandt v Evropi je največ, kar je sposoben zajeti sedanji čas. Willy Brandt je umel dojeti okvire, ki jih je taki njegovi politiki nudilo splošno stanje v mednarodnih odnosih, ne nazadnje stanje v spremenjenih odnosih med velesilama, ki je kajpada odsevalo tudi na odnose med blokoma in na položaj Evrope. Evropska konferenca o varnosti in sodelovanju je v tem sklopu dejansko naravno nadaljevanje procesa, ki ga je začel Brandt s svojo vzhodno politiko.
Kako to, da je tak državnik, politik takega kova, bil prisiljen zapustiti svoje mesto ? Znana vohunska afera, ko so odkrili, da njegov najbližji sodelavec vohuni za Vzhodno Nemčijo, je samo zunanji povod za njegov odstop, nikakor pa ne vzrok. Brandt je trčil ob trden zid in se umaknil, ko je skušal uresničiti zamisli o notranji preobrazbi zahodnonemške družbe. Njegovi gospodarski in socialni načrti so naleteli na nerazumevanje in odpor celo v vrstah njegove lastne stranke.
Njegov odhod naj bi bil torej primer in dokaz, kako je bilo v'sedanji mednarodni stvarnosti mogoče s tako državniško razsodnostjo in občutljivostjo za nove pojave, kot je odlikovala Brandta, korenito prispevati k spremembi odnosov med Vzhodom in Zahodom, k utrditvi novih medevropskih odnosov, da pa ni ničesar korenitega mogoče — vsaj za zdaj ne — storiti za kakšno bistveno spremembo v gospodarskih in še posebej v družbenih odnosih zahodnega sveta.
Vendar Brandt je s tem, kar je storil kot vodja Zahodne Nemčije, zagotovil sebi vidno mesto v zgodovini povojnih odnosov na svetu. Z njegovim odhodom pa so se — kot vse kaže — za vedno zaprla vrata za njim kot vodilnim državnikom Zahodne Nemčije.
DRAGO KOŠMRLJ
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
r «T' i
8. maja 1974
ZBOROVANJE POSLANCA AMENDOLE NA TRGU GOLDONI
Glas proti odpravi razporoke je «NE» fašističnemu nasilju
Katoličanom je treba pustiti svobodo izbire
V okviru kampanje za referendum o razporoki je včeraj popoldne na Trgu Goldoni govoril član vsedržavnega vodstva KPI poslanec Giorgio Amendola, številnemu občinstvu ga je predstavil tajnik tržaške federacije KPI Rossetti, ki je poudaril pomen referenduma v tem trenutku, ko narašča fašistično nasilje in Almirante ponovno grozi z uničenjem Slovencev. Fašisti s tem ustvarjajo ozračje napetosti, ki naj bi jim pomagalo do zmage. Poslanec škerk je nato v slovenščini pozdravil prisotne. Tudi on je poudaril nujnost, da se fašistično nasilje preneha. Skupne manifestacije slovenskih in italijanskih dijakov so pokazale, da so fašisti v našem mestu popolnoma izolirani in taki morajo ostati tudi v nedeljo, ko bodo državljani demokratične miselnosti glasovali proti odpravi razporoke. Škerk je še naglasil zahtevo, da začne parlament čimprej razpravljati o zakonskih osnutkih KPI in PSI za globalno zaščito Slovencev.
Poslanec Amendola je uvodoma podal nekaj misli o pomenu in o vsebini zakona o razporoki. Dejal je, da poznajo razporoko v veliki večini držav, tako kapitalističnih kot socialističnih; poznali so jo tu di v avstro-ogrskem cesarstvu. Se danji zakon nikakor ne predstavlja razbitje družine, ampak rešitev tistega, kar se rešiti da v tistih družinah, ki so že pet ali sedem let v razkroju. Nepojmljivo je dejstvo, da želi cerkev odpravo tistega zakona, ki ga sama upošteva, saj je mogoče proglasiti neveljavnost cerkvenega zakona.
Amendola je nato orisal potek dela v ustavodajni skupščini, ko so preglasovali reakcionarne in konservativne sile, ki so hotele vključiti v ustavo nerazvezljivost zakona. To so storili zato, da bi prepustili mlajšim generacijam možnost, da same odločajo, ali bomo imeli tudi v Italiji razporoko ali ne.
Sedanja bitka pa ni le volilni boj za odpravo razporoke. To je spopad med tistimi, ki hočejo ukiniti demokratični zakon in tistimi, ki želijo, da zakon ostane v veljavi. To je boj proti fašizmu, ki še vedno rovari proti demokratičnim dejavnostim v naši državi. Poslanec Amendola je nato opomnil, da se še vedno nadaljuje proces proti Val-predi, čeorav je vsem jasno, da so podtaknili bombe v milansko banko prav fašisti. Odločno je zavrnil napade Fanfanija in poudaril, da je prav Fanfani želel referendum in se s tem neizogibno približal desnici.
Ob koncu svojega govora je A-mendola navedel pismo Gramscija, ki je iz zapora pisal; «Italija potrebuje moralno in kulturno reformo. Razporoka je del te reforme in proti njej so le konservativne fašistične sile, ki so se v Evropi ohranile le še v Španiji in v Grčiji. Sedaj se jim cedi slina po Italiji, vendar pa bo naše ljudstvo odgovorilo odločno ne!» je zaključil Amendola.
Nad 600 ljudi se je včeraj zvečer udeležilo zaključnega shoda tržaških demokratičnih katoličanov, na katerem bi moral govoriti tudi opat Franzoni, ki se je zaradi zna nih dogodkov odpovedal vsem konferencam v zvezi z razporoko, da ne bi še bolj poslabšal napetosti s cerkvenimi krogi. S tem, da so se Tržačani, kljub njegovi odsotnosti, v tako velikem številu udeležili večera, kaže na široko solidarnost med ljudmi, ki je je v teh dneh deležen don Franzoni. Ker se je zaradi mnogih posegov v diskusijo shod zavlekel dolgo v noč, bomo podrobneje poročali o posameznih govorih v prihodnjih dneh. Namesto Franzonija pa je iz njegove verske skupnosti sv. Pavla v Rimu govoril o vlogi kristjanov pri tem glasovanju laik in družinski oče Fabio Dallapè. V začetku pa sta povedala nekaj uvodnih misli za italijanske katoličane Dino Nodari in za slovenski koordinacijski odbor Igor Tuta.
PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE
Prvo trimesečje 1974. leta ugodno za industrijske obrate
Popustila le proizvodnja papirja - Marčna suša zadržala rast posevkov - Več turistov iz Italije in tujine
Poslance Škerk med govorom. Na levi poslanec Amendola
Statistični urad trgovinske zbornice je objavil pregled razvoja gospodarskih dejavnosti na Tržaškem v preteklem marcu. V poglavju o kmetijstvu pregled naglaša, da je v marcu zapadlo razmeroma malo dežja (samo 25 mm, medtem ko znaša marčno poprečje 81 mm), ves čas pa so pihali vetrovi, najbolj pogosto z vzhoda - severovzhoda. Kljub temu, da je bilo vreme pretežno sončno, je bila temperatura zraka pod poprečnimi vrednostmi. Suša je nekoliko zadržala uspavanje raznih kultur; živina je bila zdrava, krme pa je občutno primanjkovalo.
Na turističnem področju so bili v prvem trimesečju doseženi znatno boljši rezultati kakor v ustreznem razdobju lanskega leta: v hotelih tržaške pokrajine je v marcu prenočilo 109.469 gostov iz Italije (v lanskem marcu 93.545) in 44.619 | gostov iz tujine (v istem mesecu la-I ni 40.1
drobno niso v marcu nastopile po sebne novosti; posebno leno so se odvijali posli v trgovini z oblačilom in obutvijo. Nestalno vreme je zadržalo tudi popraševanje po poletnih oblekah, ki je po navadi tem času precej živahno. V drugih trgovinah so se posli odvijali z običajnim elanom. Zaloge so bile povsod obilne, kupci pa so bili na splošno zelo previdni. Cene so se skoraj na vseh področjih učvrstile: v trgovinah s prehrano in zlasti sadjem in povrtnino so zabeležili številne premike v cenah, pač po razpoložljivosti blaga glede na nastopajočo novo sezono.
Z industrijskega področja je trgovinska zbornica do konca marca prejela naslednje vesti: proizvodnja v železarni Italsider pod Skednjem se je povečala v primeri z lansko, in sicer pri surovem železu s 123.342 na 140.761 ton pri kokilah z 41.814 na 43.532 ton. Proizvodnja v petrolejski čistilnici Aquila se je v pr-
40.633). V tržaški trgovini na
PO UGOTOVITVAH MEJNE POLICIJE
Udeleženci sindikalnega tečaja za NE na ljudskem glasovanju
Delavci in sindikalisti CGIL, CISL in UIL, ki so se udeležili četrtega sindikalnega tečaja, so izdali skupno izjavo, v kateri podčrtujejo pomen in vrednost zakona o razporoki, ki nedvomno predstavlja veliko pridobitev za italijansko družbo. Obenem obsojajo poskus nekaterih italijanskih nazadnjaških političnih krogov, da bi to pomembno pridobitev odpravili z referendumom. Delavsko in sindikalno gibanje vidi v teh poskusih tudi nov odprt napad na vse tisto, kar je to gibanje s trdim in dolgoletnim bojem pridobilo. Obenem skušajo reakcionarni krogi ločiti delavski razred ter odvrniti z referendumom pozornost italijanskega naroda od veliko nujnejših problemov, kot je huda gospodarska kriza.
Delavci in sindikalisti se tako o-dločno izrekajo za NE na ljudskem glasovanju ter pozivajo tudi vse delavstvo naj se izreče proti odpravi zakona o razporoki ter s tem proti poskusom razbitja delavskega gibanja ter proti naraščajoči fašistični nevarnosti.
V aprilu vidno nazadovanje osebnega prometa z zaledjem
Manjši obisk v mednarodnem in krajevnem prometu
NA TRGU SV. ANTONA
I. Mignola (PSI) jutri o referendumu
PSI bo zaključila svojo kampanjo z zborovanjem člana vsedržavnega strankinega vodstva senatorja Tri-stana Codignola, ko bo jutri, 9. t.m. ob 19. uri na Trgu sv. Antona. Predsedoval bo pokrajinski tajnik Lucio Ghersi, v slovenščini pa bo govoril arh. Darij Jagodic.
Današnji shodi KPI za referendum
Ob 11. uri Borzni trg - G. Rossetti; ob 11. uri Trg Stare mitnice -sen. P. Sema; ob 11.30 Trg Garibaldi - G. Rossetti; ob 12. uri čistilnica Total - W. Bordon; ob 12.15 Telettra - G. Rossetti; ob 12.15 Trg republike - sen. P. Sema; ob 16.30 Barkovlje - prof. F. Monfalcon; ob 18. uri Konkonel - Stojan Spetič; ob 18.30 Trg Belvedere-Megi Pepeu s projekcijo filma; ob 18 30 Ul. Pitacco - Diego Haglich; ob 18 30 Ul. Verga - prof. F. Monfalcon: ob 18.45 Naselje S Cristoforo - G Donadel; ob 19.30 Mačkolje - M Budin; ob 19.30 šempolaj - posl. A Škerk; ob 19.30 Nabrežina - D. Lovriha in G. Depangher; ob 20. uri Korošci - C. Tonel; ob 20.30 Prebe-neg - M. Budin; ob 20.30 Prečnik -posl. A. Škerk; ob 20.30 Sesljan -D. Lovriha in G. Depangher.
• Pokrajinska federacija gradbenih delavcev je preklicala celodnevno stavko, ki jo je napovedala za jutrišnji dan. To odločitev je pogojilo srečanje med predstavniki sindikalne federacije ter predstavniki gradbe- | aprilu. Italijanskih nikov, na katerem je prišlo do razjas-1 letos našteli vsega le 508.495, med mtve nekaierih vprašanj, ki zadevajo tem ko jih je bilo v lanskem apri-delovno pogodbo.	lu 1,756.664, jugoslovanskih držav-
PREDAVANJE DR. PETRA SANZINA V SLOVENSKEM KLUBU
Osebni promet na italijansko - jugoslovanski meji se še vedno krči, in sicer tako v številu prehodov s potnimi listi kakor tudi na področju maloobmejnega prometa. Statistični urad tržaške mejne policije je objavil podatke o gibanju domačih in tujih turistov in obiskovalcev na omenjenem mejnem odseku: iz teh podatkov je razvidno, da je s potnim listom v letošnjem aprilu prekoračilo mejo 711.443 ljudi, medtem ko so jih v istem mesecu lani našteli 2,455.000. Padec je viden tako pri italijanskih državljanih kakor tudi pri tujcih. V letošnjem aprilu je stopilo čez mejo v mednarodnem prometu 332.044 italijanskih državljanov (lani 1 milijon 315.833),. in 379.399 tujcev (lani 1,139.833). Število gostov iz sosedne Jugoslavije se je skrčilo na 295.194, druge, narodnosti pa so bile zastopane v naslednjem obsegu: zahodni Nemci 14.514 prehodov, Avstrijci 9.452, Angleži 6.853, Francozi 8.710, Grki 7.076, Švicarji 7.515 in Američani 4.257 prehodov.
Število prehodov z obmejno pre pustnico se je kakor rečeno tudi skrčilo, in sicer z lanskih 2,519.578 na 760.421 prehodov v letošnjem državljanov so
Ijanov pa 251.926, medtem ko so jih lani našteli 762.914. Promet na posameznih mejnih prehodih pa je bil v preteklem mesecu naslednji: Opčine (železniška postaja) 3.470, Fernetiči 114.527, Pesek 78.235, škofije 181.284, Lazaret 46.915, Repen-tabor 46.373, Lipica 68.279 in Plavje 81.357 prehodov.
REFERENDUM 0 RAZPOROKI MED ZNANJEM IN NEZNANJEM
Goriški odvetnik dokazal, zakaj je treba glasovati NE
Znani goriški odvetnik dr. Peter Sanzin je sinoči izredno prepričljivo predaval o referendumu v Slovenskemu klubu v Ul. Ceppa. Govornika je občinstvu predstavil prof. Turina, ki je na kratko spregovoril tudi ob zaključku predavanja, ko je povabil vse, naj glasujejo proti odpravi razporoke.
Dr. Sanzin je po krajšem uvodu zgodovinskega značaja prešel k osrednji temi: orisal je zakon o razporoki, ga analiziral tudi z vidika nasprotnikov razporoke in predvsem poudaril, kako je velika večina volivcev slabo ali nič seznanjena z vsebino tega zakona. To ni naključno, nasprotniki razporoke, demokristjani in novofašisti ter reakcionarne in klerikalne sile, načrtno molčijo o vsebini zakona, saj vsak pameten in pošten človek, ki pozna zakon Fortuna - Basiini, mora glasovati tako, da zakon ostane v veljavi.
Zakon namreč ne uvaja razporoke, pač pa samo sodno ugotovi, da zakonske zveze ni več že dolgo let, ali pa da so se pripetili taki dogodki, ki onemogočajo družinsko sožitje. Na primer če je oče prisilil hčer k prostituciji, ali da jo je posilil, da je zakonec bil obsojen na dosmrtno ječo, da je umsko bolan in neozdravljiv, da se je drugi zakonec razporočil v tujini in se vnovič poročil.
V primerih, da sta zakonca sodno ločena, mora preteči od pet do sedem let od sodne ločitve, slednjo pa priznajo po mnogih letih stvarne ločitve. Tako od dne, ko se dva zakonca dokončno razideta, do dne, ko jima sodnik izreče razporoko, preteče do 20 let.
Tudi natolcevanje, češ da so zapuščena žena in otroci brez vsakega skrbstva, je laž, saj zakon točno določa obveznosti nekdanjega zakonca. Povsem drugačen pa je položaj z razvezo oz. z razveljavitvijo cerkvenega sodišča. Razveljavitev, ki jo cerkev izreče v sko-ro 400 primerih, dober del katerih je «potegnjen za lase», pa uniči vsakršno vez, tako da se žena in otroci znajdejo na cesti, brez vsa ke zakonske socialne in finančne zaščite.
Zlasti v razpravi je prišlo do iz-
raza, kako je važno, da se zakon o razporoki ohrani in zlasti da vsi, prav vsi glasujejo NE, kajti tudi en sam glas lahko pripomore k ohranitvi te pravice, ki jo odkrito branijo tudi številni ugledni katoličani in duhovniki.
ZBOROVANJE SSL V NABREŽINI
Odločna obsodba fašističnega atentata na šolo
Sinoči je bilo v Nabrežini protifašistično zborovanje, ki ga je sklicala Skupna slovenska lista. Številne simpatizerje in prijatelje SSL je najprej pozdravil občinski odbornik Antek Terčon, ki je nato predal besedo županu dr. Legiši.
Dr. Legiša je uvodoma razčlenil delovanje fašističnih prevratnikov v zadnjem času. Dalj časa je obravnaval spor o meji med Italijo in Jugoslavijo in izrazil zaskrbljenost zaradi umetnega povzročanja napetosti med obmejnim prebivalstvom.
Tajnik Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka je ponovil zahteve, ki jih je SS poslala vladi in parlamentu ter jih posredovala javnosti po časopisju in s posebnim lepakom. Nato je občinski svetovalec Bojan Brezigar z zadovoljstvom u-gotovil, da so se v Trstu Italijani in Slovenci strnili v enotno fronto in izolirali fašiste, obravnaval pa je še nekatera aktualna vprašanja, ki so tesno povezana s trenutno politično in gospodarsko krizo. Ob koncu so na predlog A. Terčona prisotni soglasno sprejeli resolucijo, v kateri po obsodbi atentata na slovensko šolo zahtevajo prijavo sodišču za Almirantejevo hujskanje in razpust MSI ter sprejem zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji.
Pokrajinsko tajništvo KD o Andreottijevih izjavah
Pokrajinsko tajništvo Krščanske demokracije v posebnem poročilu izraža svoje zadovoljstvo ob izjavah ministra za obrambo Andreottija na nedeljskem shodu alpinskih veteranov v Vidmu.
«Izjave ministra Andreottija», pravi poročilo KD, «to je pomembnega člana italijanske vlade, pomenijo v tem trenutku novo potrditev italijanskega razpoloženja do sosedne republike Jugoslavije in nedvomno prispevajo k nadaljnjemu popuščanju napetosti, ki jo je povzročil nedavni spor.» Tržaška KD se povsem strinja z ministrom Andreottijem, ko pravi, da «so razlogi za sodelovanje in prijateljstvo z Jugoslavijo absolutno prevladujoči nad vsakim razhajanjem glede posameznih zadev» in da «se morajo vsi zavedati, da zaščita jezikovnih in kulturnih svojstev narodnih manjšin ne slabi, temveč krepi narodno sožitje».
državne udeležbe in na njem bodo razpravljali predvsem o položaju v miljskem obratu Cantieri Alto Adriatico. Za to srečanje se je posebej zavzel demokrščanski parlamentarec Belci. Včeraj so predstavniki pokrajinskega tajništva KD posegli pri deželnem odborniku za industrijo in trgovino Stopperju, pri vodstvu deželne finančne družbe Friulia in pri predsedniku trgovinske zbornice Caidassiju, da bi dosegli odpravo nevarnosti stečaja pri miljski ladjedelnici. Stečaj je kakor znano zahtevala skupina upnikov družbe Cantieri Alto Adriatico.
SINOČI NA OPČINAH
Srečanje konzulte z združenji staršev
»	• ■ \c.r-	" ir-
V občinski izpostavi na Opčinah so se sinoči sestali predstavniki šolske komisije pfi, rajonski konzul-ti za vzhodni Kras ter predstavniki združenj staršev slovenskih in italijanskih osnovnih in nižjih srednjih šol. Po daljši razpravi, med katero so bili iznešeni številni problemi, ki tarejo šolstvo na tem področju, so se dogovorili za skupno srečanje z ravnatelji in profesorji ter občinsko odbornico za šolstvo Bennijevo.
vem trimesečju letos povečala za 12,4 odst. v primeri z lansko: v obratu so namreč predelali 531.534 ton surovega petroleja, medtem ko je lanska proizvodnja znašala 472 tisoč 980 ton. Tudi proizvodnja cementa v obratu Italcementi v dustrijski coni v Žavljah se je tos povečala, in sicer za 25,6 odst. v primeri z lanskim letom: v tovarni so namreč proizvedli 77.310 ton cementa, medtem ko je lanska proizvodnja dosegla 61.550 ton. Tovarne papirja pa so letos zabeležile nazadovanje (za 5,1 odst.) primeri s prvim trimesečjem lani. proizvodnja pisarniškega in časopisnega papirja se je namreč skrčila z lanskih 31.924 na 30.301 tono.
Pregled trgovinske zbornice prinaša tudi podatke o obsegu zaposlenosti na Tržaškem, vendar po sta nju na dan 28. februarja 1974. Te daj je bilo na Tržaškem v rednem delovnem odnosu 97.376 ljudi (4,5 odst. več kakor ob istem času la ni), brezposelnih delavcev pa bilo 3.176, to je 1,2 odst. manj ka kor konec februarja lanskega leta (3.215 enot).
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Henrik Ibsen
drama v treh dejanjih
Scena:	SVETA JOVANOVIČ
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Režija	ANDREJ HIENG
Danes, 8. maja, ob 20.30 ABONMA RED D — mladinski v sredo in red H — mladinski v četrtek
Prihodnjo sredo posvet o pristaniški politiki
Na sedežu deželnega odbomišt va za industrijo in trgovino (Trst, Ul. Trento 2) bo prihodnjo sredo, 15. maja, posebno strokovno srečanje posvečeno pristaniškemu načrtovanju v Furlaniji - Julijski krajini. Uvodno poročilo bo podal de želni odbornik za industrijo in trgovino N. Stopper, nastopili pa bodo številni predstavniki poslovnih organizacij in javnih uprav iz vse dežele. Zaključke zasedanja bo povzel podpredsednik deželnega odbora in odbornik za načrtovanje in proračun F. De Carli.
Ostra obsodba p.d. Kraški dom
Odborniki in člani prosvetnega društva Kraški dom z Repentabra, zbrani na sinočnji seji, najodločneje obsojajo podli fašistični atentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu in zahtevajo od pristojnih oblasti, da se dejanski krivet-inc tisti, ki se za njimi skrivajo, odkrijejo in najstrožje kaznujejo. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da je vsa-demokratična javnost obsodila gnusni'atentat, posebno pa je skupen nastop slovenskih in italijanskih študentov ter delavcev dokazal, da taka podla dejanja ne skalijo, ampak še bolj poživijo medsebojno povezanost demokratičnih sil proti črnemu terorju, ki je, še posebno od nas Slovencev, zahteval toliko človeških žrtev in ponižanj.
Levosredinske stranke o problemih ladjedelnice Alto Adriatico
Včeraj so se spet sestala tajništva levosredinskih strank, da bi proučila položaj, v katerem se nahaja ladjedelnica Alto Adriatico, ki jo je tržaško sodišče pred nedavnim podvrglo nadzorni upravi.
Tajništva petih strank so na seji soglasno sklenila, da bodo v obrambo interesov delavcev ladjedelnice ter upnikov zahtevale korenite vladne in deželne posege za popolno rešitev problema ter s tem zagotovilo proizvajalno učinkovitost podjetja ter korektnejšo upravo.
Vprašanje miljske ladjedelnice
Prihodnji torek v Rimu sestan«k z ministrom za državne udeležbe
Tržaški pokrajinski odbor Krščanske demokracije v krajšem obvestilu sporoča, da bo minister za državne udeležbe Gullotti sprejel v Rimu prihodnji torek (14. maja) člane enotnega odbora za obrambo milj-skega gospodarstva. Sestanek bo ob 19.30 na sedežu ministrstva za
iliiiiiimiiiiiiliiiiiiliiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiinnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiii
PREISKAVA SE NADALJUJE, VENDAR BREZ USPEHA
Drugo grozilno pismo fašističnih organizacij?
Izredna molčečnost preiskovalnih organov
Sodni izvedenec docent kemije na tržaški univerzi prof. Coco je dokončal analizo ostankov peklenskega stroja, ki je razdejal slovensko šolo pri Sv. Ivanu. Prof. Coco je posredoval izsledke namestniku državnega pravdnika dr. Coassinu, ki vodi preiskavo o zločinskem atentatu. Ta pa ni posredoval nobene vesti o ugotovitvah in celo prepovedal preiskovalcem, da bi karkoli povedali o izsledkih analize.
Tolikšna tajnost je verjetno povezana z dejstvom, da je bila bomba «domače» izdelave in da se v njenih drobcih lahko skriva marsikateri element, na podlagi katere ga bi se lahko odkrilo krivce. Na primer vrsta aparata, s katerim so zvarili pokrov na kovinsko cev, v kateri je bil eksploziv, vrsta same kovine in vrsta eksploziva. Eksploziv je po utemeljenih domnevah balestit ali smodnik, tako bi vsaj kazalo iz eksplozije, ki je nastala in iz vonja, ki je po eksploziji pre-vladoval v veži šole.
Preiskava se po vsej verjetnosti nadaljuje, vendar brez uspeha. Preiskovalci političnega urada kvesture so o tem izredno molčeči. Po pismu, v katerem je tajna teroristična organizacija «Ordine nero» grozila Slovencem z drugimi aten-
• Občinski upokojenci, ki so bili še v službi julija, avgusta in septembra lani. bodo lahko dvignili pri občinski blagajni v Ul. Nordio 1! predujem ki se nanaša na bodoče izboljšave.
PROVINCIA Dl TRIESTE TRŽAŠKA POKRAJINA
Razpis dražbe
V smislu člena 7 zakona 14. od 2.2.1973 se obvešča
da je tukajšnja uprava razpisala, v smislu odstavka a) člena 1. istega zakona dražbo za dela za dokončno ureditev ceste turističnega značaja imenovane «del Fucino». Tržaška občina — zasebna licitacija, in to v smislu odstotnega nižanja na ceno predvidenega skupnega izklicnega stroška v znesku 28.670.000 lir.
Prošnje za udeležbo na dražbi morajo prispeti na naslov uprave (Trg Vittorio Veneto 4 • Trst) najkasneje do 12. ure 17. t.m. 1974
Predsednik dr. Michele Zanetti
tati, dr. Coassinu pa z ugrabitvijo, so verjetno prejeli še drugo grozilno pismo. Gre za list velikega formata, po daljšem tekstu pa je narisana dvorezna sekira — simbol razpuščene fašistične tolpe «Ordine nuovo», ki se je v Trstu zbirala v nekem stanovanju v Drevoredu XX. septembra. Stanovanje je vzel v najem znani desničarski skrajnež Claudio Portolan. V tem sedežu je policija že izvedla pi
Nalezljive bolezni v tržaški občini
Prejšnji teden so v občinskem zdravstvenem uradu zabeležili kar 59 primerov nalezljivih bolezni. Še vedno je precej visoko število primerov nalezljivega vnetja jeter, ne-vare bolezni, ki je teden prej zahtevala celo žrtev. V obdobju od 29. aprila do 5. maja so namreč v tržaški občini zabeležili kar šest primerov te bolezni. Obenem je bilo v istem obdobju šestnajst primerov škarlatinke, enajst primerov ošpic, trinajst primerov noric, sedem primerov nalezljivega vnetja priušes-ne mrene, štiri primeri rdečic in dva primera srbečice.
Agenti osrednjega komisariata in letečega oddelka iščejo pet moških, po vsej verjetnosti jugoslovanskega porekla, ki so v soboto opoldne o-ropali 63-letnico Danico Sosich iz Ul. Tigor 23/2. Bilo je ob 12.40, ko je Sosicheva zapirala trgovino o-blačil «Confezioni Fulvia» v Ul. Dante 6, kjer je zaposlena. Tedaj se ji je približalo pet moških in eden jo je vprašal v srbohrvaščini, če je trgovina že zaprta. Ko se je ženska obrnila, da bi mu odgovorila, so ji iztrgali torbico, v kateri je hranila nad 600 tisoč lir. Ko je začela klicati na pomoč, so jo obdelali s pestmi in jo pahnili na tla, nakar so pobegnili proti Ponterošu.
O dogodku, ki se je pripetil v mestnem središču prav poleg menjalnice «Bolaffio» opoldne, je policija objavila vest šele po treh dneh brezuspešne preiskave.
Gledališča
KULTURNI DOM
Danes, 8. maja, ob 20.30 — Henrik Ibsen «Strahovi» za abonma red D — mladinski v sredo in red H — mladinski v četrtek.
Ponovitve: jutri, 10. maja. ob 20. uri — abonma red G in v nedeljo, 12. maja, ob 16. uri — abonma red F
SAG
Jutri, 9. maja 1974, ob 18. uri v dvorani PD «Ivan Cankar», Ul. Mon-tecchi 6/IV. nadstr. izredna predstava za dijake slovenskih višjih šol v Trstu.
Koncerti
VERDI
V petek ob 21. uri (za red A) bo v okviru spomladanske simfonične sezone nastopil gledališki zbor, ki ga vodi G. Riccitelli. Nastopili bodo solisti G. Amato (sopran), G. Betta in G. Manganotti (tenorja) in S. Bensi (bariton). Na sporedu sta Mali-pierova «Passione» za zbor in orkester ter Dvoržakova simfonija «Iz novega sveta». Koncert bo dirigiral N. Sanzcgno. Ponovitev v soboto, ob 18. uri (red B). Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni (tel. 31948).
Glasbeni kritik M. Messinis se bo jutri ob 17.30 v dvorani časnikarskega krožka v Trstu (Korzo Italia 12) s posebnim predavanjem spomnil lani preminulega skladatelja G. F. Malipiera, ki mu je bil dober prijatelj.
Zaradi nenadne obolelosti pianista Geze Ande bo na ponedeljkovem koncertu simfonične sezone nastopil znani španski pianist Edoardo Del Pueyo.
Šolske vesti
Ravnateljstvo srednje šole Simon Gregorčič v Dolini vabi starše otrok, ki obiskujejo to šolo, na roditeljski sestanek, ki bo na šoli danes, 8. maja, ob 20. urh Društvo staršev in prijateljev mladine osnovne šole in vrtca v Ul. Dona-doni organizira danes, 8. maja, ob 20.30 v šolskih prostorih diskusijski večer, ki ga bo vodil psihopedote-rapevt Staniša. Vljudno vabljeni.
Rožico in Maura Bogatea je S. maja osrečila prvorojenka LEILA «mii
PD Vesna želi mali Leili zdravo in krepko rast, mamici in očku pa iskreno čestita.
Včeraj-danes
maja
Danes, SREDA, 8.
MIHA
Sonce vzide ob 4.43 in zatone ob 19.20 — Dolžina dneva 14.37 — Luna vzide ob 21.47 in zatone ob 5.48. Jutri, ČETRTEK, 9. maja GREGORIJ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 16,5 stopinje, najnižja 12,2, ob 19. uri 15,4 stopinje, zračni tlak 1015,9 mb, rahlo narašča, veter 4 km na uro vzhodnik, vlaga 73-odst, dežja je padlo 10,1 mm, nebo 2 desetinki po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 14,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI Dne 7. maja 1974 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa 13 oseb.
UMRLI SO: 94-ietna Giulia Prinčič, 79-letni Renato Romano, 45-letni Ricciotti Giollo, 56-letni Giovanni Battista Stancich, 91-letna Lucia Spada-ro vd. Borsatti, 62-letni Mario Mat-tuchina, 85-letna Antonia Cemecca vd. Ghersini, 52-letna Emilia Leone, 55-letni Carlo Brajkcvic, 1 mesec star Stefano Dussi, 77-letni Natanie-Stroll, 77-letni Vittorio Varani, 46-letna Bruna Bertolini por. Argen-ziano.
La Cappella Underground predvaja
danes ob 21.15 «Underground settanta». Razni italijanski avtorji bod« osebno predstavili svoja zadnja dela «mas-media».
Ariston - I.N.C. 16.00-18.00-20.00 —22.00 «Family Life». Barvni film. Nazionale 16.00 «Trader Hom, 11 cac ciatore bianco». Barvni film. Excelsior 16.00-18.00-20.00—22.20 «Il
dio sotto la pelle». Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 19.30 Shod PRI, ob 21.30 edina predstava:	«La tana della
volpe rossa» in dokumentarni film v barvah «Dove volano ancora i gabbiani».
Fenice 16.00 «Il ritorno di Chen, la furia scatenala». Barvni kitajski film.
Eden 16.00-18.20-22.15 «Sesso in con. fessionale». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 15.00 «La stangata». Paul New-man in Robert Redford. Barvni film.
Aurora 16.30—19.00—22.00 «Serpico*: Barvna kriminalka.
Capitol 15.30—17.40—19.50—22.00 «Una 44 magnum per l’ispettore Calla-ghan». C. Eastwood. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Il viaggio». Sophia Loren in R. Burton. Barvni film. Impero 16.30—21.45 «La spada nella roccia».
Filodrammatico 16.30 «Africa nuda. Africa violenta». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «L'arbitro». Joan Collins in Landò Buzzanca. Barvni film.
Ideale 16.00 «Il corsaro dell’isola verde». Barvni pustolovski film. Igrata Buri Lancaster in Nick Gravai.
Vittorio Veneto 16.00 «Il conte Gracula». Barvni film, v katerem igra Christopher Lee. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.00 «Il sanguinario». Dramatični barvni film. V glavni vlogi igra Oliver Reed. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 16.30 «... e dopo le uccido». Barvni film. Igrata Rock Hudson in Angie Dickinson. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Radio 16.00 «L'implacabile omicida». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Kino Iris - Prosek 19.30 «Malo čez les» (Sesso e pazzia»). Barvni jugoslovanski film.
Razstave
V Tržaški knjigarni razstavlja Atilij Kralj najnovejše akvarele, tempere in risbe na tematiko kraških borov in smrek. Razstava traja do konca maja.
Izleti
V četrtek, 23. maja organizira zveza borcev iz Boljunca izlet na Bazo 20. Vpisovanja pri Lavri Kofol v mlekarni v Boljuncu.
Slovensko planinsko društvo priredi 19. ipaja izlet na Blegoš za planince in obisk bolnice «Franja» za turiste. Vpisovanje v Ul. Geppa 9/1 do 13. t.m. od 8.30 do 12.30.
Prosveta
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto. Ul.	Roma	16; Davanzo,
Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Vlelmetti, Borzni trg 12; Al Centauro, LI.	Rossetti	33;	Madonna	ad
Mare, Largo Piave 2; Costalunga, Er-S. Anna 10 (Kolonkovec). LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel 226-165);	Opčine	(tel.	211-001);	Prc«
sek (tel. 225-141); Božje polje -Zgonik (tel 225-596); Nabrežina (tel. 200-121):	Sesljan	(tel.	209-197);	Zav-
ije (tel. 213-137); Milje (tel. 271-124).
MM
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE, TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
insr - ul. F. FILZI 10
‘ 38-101. 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	629.—
Funt iterling	1520—
Švicarski frank	214,70
Francoski frank	128,75
Memška marka	256,50
Avstrijski šiling	34,55
Dinar: debeli	40—
drobni	40—
MENJALNICA
vseh tujih valut
SPD «Tabor» na Opčinah prireja do 12. maja v Prosvetnem domu razstavo domačih umetmkov — amaterjev. Razstava je odprta od 18. do 20. ure. ob nedeljah pa od 10 do 13. in od 17. do 20. ure.
PD Kraški dom - Repen priredi jutri, 9. t.m., ob 21. uri v prostorih občinske kopalnice v Repnu javni razgovor o referendumu. Govoril bo dr. Vladimir Vremec.
Mladinski odsek prosvetnega društva «Vesna» — Križ priredi jutri, v četrtek, 9. t.m., ob 20.30 v domu «A. Sirk» okroglo mizo c temi «Zakon o razporoki in referendum». Govorili bodo Stojan Spetič, Lucijan Volk in Igor Tuta.
Prosvetno društvo «Ivan Grbec» v Skednju vabi na predavanje dr. Karla šiškoviča :	«Mednarodna konferenca
o manjšinah v Trstu», ki bo v torek, 14. maja, ob 20. uri v društvenih prostorih. Mednarodna konferenca, ki bo od 3. do 7. junija, mora še posebno zanimati našo manjšino.
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča upokojence, da so odborniki društva na razpolago za vse informacije glede pokojninskih zadev vsak četrtek, od 16. do 17. ure na sedežu društva v Ul. Cicerone 3/b pritličje. Tedaj bodo tudi sprejemali nove člane in pobirali članarino.
V	Vremah bo v petek, 10. maja, srečanje vseh partizanskih kurirjev. Proslave se bo udeležil tudi Tržaški partizanski pevski zbor, ki bo imel ob 19. uri koncert. Vodstvo zbora poziva vse pevce, naj bodo ob omenjeni uri zanesljivo na odru.
Pripravljalni odbor za jusarske pravice v Bazovici vabi na sestanek vse jusarske upravičence, ki bo danes ob 20.30 v Bazoviškem domu.
EZSSSSMHH
V	počastitev spomina Josipa Godnika darujeta Pino in Alenka Rudež 5.000 lir za Slovensko planinsko društvo.
SOŽALJA
Delovni kolektiv Slovenskega dijaškega doma «Srečko Kosovel» izraža svoji kolegici Marti Košutovi globoko sožalje ob smrti drage mame.
Ob izgubi drage mame izreka svoji vzgojiteljici Marti Košutovi iskreno sožalje domska skupnost Slovenskega dijaškega doma «S. Kosovel».
Člani pevskega zbora «V. Mirk» izrekajo globoko sožalje svojemu članu Rihardu Kapunu ob bridki Izgubi žene.
primorski dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
8. maja 1974
2 OBČNEGA ZBORA POKRAJINSKE BOLNIŠKE BLAGAJNE ZA NEPOSREDNE OBDELOVALCE,
LE ŠE NEKAJ DNI NAS LOČI OD REFERENDUMA
Samo zdravstvena reforma lahko reši Demokratični katoličani bodo glasovali NE
številne pereče probleme zavarovalnic
Izguba bolniške blagajne je v preteklem letu znašala nad 320 milijonov lir - Najvišje breme je zahtevala bolniška oskrba
Glavno poročilo o obračunu Vzajemne pokrajinske bolniške blagajne za neposredne obdelovalce v Trstu za poslovno leto 1973 je imel na zadnjem občnem zboru predsednik bolniške blagajne Dušan Kodrič. Svoje poročilo je začel s prikazom finančnega stanja ter pri tem poudaril, da je znašala izguba v preteklem poslovnem letu 32(1.766.567 lir, kar je posledica vedno manjših dohodkov in vedno višjih izdatkov. Očitno je, je dejal predsednik, da se bolniška blagajna nahaja v kritičnem prehodnem položaju, kljub temu pa prizadevanja njenih upraviteljev težijo k izvajanju takšne finančne Politike, ki bi ustrezala stvarnim potrebam zavarovanih članov ter sploh določbam ustavnega zakona o zavarovanju.
Naloga naše demokratične uprave je predvsem v tem, je nadaljeval predsednik, da nudimo zdravstveno podporo v čim širšem merilu in da kljub vsem težavam vzdržujemo z bolnišnicami in zdravniki čim tesnejše stike. Težko pa je finančno politiko zavarovalnice načrtovati, ker jo pogojujejo najrazličnejši ter večkrat med sabo zelo nasprotujoči si dejavniki, ki jih je težko predvideti.
Kodrič je nato razčlenil oris poslovanja bolniške blagajne v preteklem poslovnem letu na posamezne dejavnosti. Glede bolnišniške o-skrbe je dejal, da je izgubo, ki je omenjena v obračunu, treba v dobršni meri pripisati prekomernemu višanju cen storitev v bolnišnicah, pri čemer so blagajne postavljene pred dovršeno dejstvo brez vsakršne možnosti, da bi pri načrtovanju bolnišniške politike tnogle posredovati. Skupno je blagajna oskrbovala 265 ljudi, ki so bili potrebni bolnišniške pomoči. Skupni stroški za to oskrbo pa so za blagajno znašali nad 93 milijonov lir.
Predsednik je ob tem pripomnil, da je Deželna zveza pokrajinskih bolniških blagajn za neposredne obdelovalce izročila deželnemu predsedniku Comelliju spomenico, v kateri je obrazložila položaj, v katerem se nahajajo bolniške blagajne iz Gorice, Pordenona, Vidma in Trsta. V spomenici je med drugim rečeno, da ne bo mogoče rešiti tega perečega problema brez ustreznega posega države. Kodrič pa je ob tem omenil tudi zakonski osnutek, ki so ga predložili v parlamentu za finansiranje zdravstvene podpore neposrednim obdelovalcem in ki naj bi znatno razbremenil blagajne.
Pri specialistični oskrbi je imela bolniška blagajna lani skupno nad šest milijonov in pol lir stroškov, stroški za splošno zdravstveno o-skrbo (zd~avniški pregledi na domu in v ambulanti, porodniška oskrba) pa so znašali nad štiri milijone in pol lir.
Potem ko je podal podroben pregled vseh dohodkov in izdatkov ter vseh deželnih podpor, ki so jih bili neposredno deležni kmetovalci in upokojenci, se je predsednik dotaknil še problemov in težav uradniškega poslovanja blagajne. 0-sebje, kj je redno zaposleno v or-ganiku pokrajinske bolniške blagajne, je sestavljeno iz petih enot, od katerih štiri upravne in ena
zd"avstvena s skrčenim urnikom, kar pa ne zadošča več potrebam blagajne. Ob tem je Kodrič dejal, da je bil že razpisan javni natečaj za sprejem še enega uslužbenca. Med rekviziti, ki jih natečaj zahteva, je znaije slovenskega jezika.
Svoje poročilo je predsednik zaključil z željo, da bi čimprej u-resničili zdravstveno reformo, ki bi bolj upoštevala zavarovalno dejavnost in jo predvsem razširila in obogatila. Potem ko se je iskreno zahvalil vsem, ki so zavzeto spremljali delovanje pokrajinske bolniške blagajne ter po svojih močeh prispevali k njeni rasti, je predsednik opozoril na najpomembnejše pridobitve blagajne v pretekli poslovni sezoni, kot je bila na primer uvedba farmacevtske podpore v neposredni obliki. «Z zaupanjem gledamo v prihodnost», je zaključil predsednik, «ter s prepričanjem, da nam bo razumevanje osrednjih
organov dalo možnost, da bomo rešili številne probleme, ki nas tarejo, v prvi vrsti pa problem uporabe slovenskega jezika pri našem poslovanju.»
Slovenski taborniki Trst — Gorica prirejajo ob 20-letnici organizacije petdnevno taborjenje od 9. do 13. maja na Proseku. Vabljeni člani, medvedki, čebelice in prijatelji'-
OB DNEVU RDEČEGA KRIŽA
Akcija za povečanje števila krvodajalcev
Današnji dan, svetovni dan Rdečega križa, je namenjen krvodajalstvu z geslom: «Podarjena kri rešeno življenje». Po vsem svetu bodo danes zastopniki Rdečega križa vabili prebivalstvo h krvodajalstvu v upanju, da bo število krvodajalcev znatno naraslo. Italijanski Rdeči križ je ob tej priložnosti pripravil v sodelovanju s šolskimi o-blastmi vrsto razstav, s katerimi bo danes v šolah, vojašnicah in nekaterih drugih ustanovah opozoril na pomen krvodajalstva.
Rdeči križ upa, da bodo ob tej priložnosti državljani, predvsem šolniki in starši, pripomogli k rešitvi perečega transfuzijskega vprašanja predvsem s tem, da opozorijo znance in prijatelje na pomen krvodajalstva in da vzbudijo zanimanje
______________ za to že pri najmlajših.
miiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiniu
V PONEDELJEK, 29. APRILA
ker hočejo sožitje in versko svobodo
Poziv demokratičnih krožkov in laičnih strank za NE
POUČEN IZLET OTROK IZ BOLJUNCA PO KRASU
Z avtobusom od Repentabra do S ti vana
Združenje staršev otrok slovenske osnovne šole v Boljuncu je s sodelovanjem učiteljstva in didaktičnega ravnateljstva organiziralo v ponedeljek, 29. aprila t.l. poučno šolsko ekskurzijo po tržaškem Krasu.
Kljub neugodnemu vremenu in razburjenju zaradi podlega napada na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, so se s posebnim avtobusom vsi otroci odpeljali na izlet. Najprej so si o-gleaali znano dolino Perčedol pri Repentabru, katere značilnosti je prikazala učiteljica Ljuba Smotlak. Nato so otroci nadaljevali pot do Repentabra. Na griču pred cerkvico jih je sprejel repentabrski župnik, ki jim je razkazal cerkvico ter podal nekaj zgodovinskih podatkov o tem kraju. Otroci so si s te točke ogledali še bližnjo in daljno okolico. Zatem so si ogledali Kraško hišo v Velikem Repnu, kjer so se med drugim tudi nekoliko ogreli pri velikem ognju, ki so jim ga ob tej priložnosti nalašč zakurili na starinskem ognjišču. Po ogledu Kraške hiše so se otroci odpeljali k Briščikom, da so si o-gledali v tamkajšnjem muzeju slike kraških zanimivosti, razne primere kapnikov in okostja nekdanjih živali našega Krasa, pa tudi posodo, orodje in orožje prebivalcev kraških jam in gracašč. Nato so si v Repniču ogledali še ostanke nekdanjega gradišča in dva kamnoloma. Nazadnje je bil na vrsti še ogled izvira reke Timave.
••iiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiniimiiiHiiiiiiiiiiiiimiiifHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiitiimiiiii
USPELA BALETNA PREDSTAVA V PIRANU
Morje, Zemlja, Vesolje
Priznanje baletni sekciji piranskega Mladinskega gledališča
Pod tem privlačnim in nenavadnim naslovom se je baletna sekcija piranskega Mladinskega gledališča predstavila 24. aprila v gledališču Tartini z novim naštudiranim baletom «Morje, Zemlja, Vesolje», ki je gledalce navdušil kakor lansko leto s predstavo «Ali se spominjaš sonca?», s katero je gostoval tudi v Trstu.
Letos praznuje piranski balet desetletnico svojega obstoja in zelo uspešnega delovanja pod spretnim vodstvom koreografinje Lidije Pogačar.
S tem delom so baletniki pokazali svojo vse bolj izklesano tehniko plesa in bilo je čuliti njihovo težnjo po še večj! ustvarjalnosti in izpopolnjevanju.
Naslov sam, preprost, a nevsakdanji, označuj” okolje in sodobnost življenja mladih. Balet je razdeljen v tri dele in pred vsakim je Andrej Jelačin prebral tekst s svojim sugestivnim in mehkim glasom, s katerim je pričaral vzdušje prizorom. Osvetlitev scen je bila prilagojena tako skupinskim kot nastopom solistov, ravno tako odlična tudi scenografija akademskega kiparja Janeza Lenassija.
V prvem delu so predstavili «Morje». Culi smo vreščanje galebov, nato so sledile scene gibov morskih živali: bile so to ribe koralnice, bele korale, morski klobuki, zvezde in vetrnice. Balet je spremljala glasba Carla Reineckeja in F. A-driena Boleldiena.
Del «Zemlja» je predstavljal Štiri letne čase z muziko Antonina Dvoraka Bizeja in Johanna Straussa.
Sledil je tretji del baleta «Vesolje» s fantazijsko zgodbo o življenju na nekem planetu neznane galaksije. In to v dveh plesih: Prebujanje in i. ivi jen je. Kot ostali spremljavi baleta je tudi tu uspešno izbrala glasbo Ana Fink. Bile
so skladbe Walter ja Coriosa In Pin-* stanov za Trbiž In Ravascletto.
cka Floyda. Ljubki in posrečeni so bili kostumi Jožice Laus.
Gledališče je bilo razprodano, kar kaže veliko zanimanje občinstva in priznanje baletnikom, še posebej koreografinji Lidiji Pogačar. Ob prazniku OF je bilo baletni sekciji podeljeno priznanje za delo.
L. K.
DELO DEŽELNIH ORGANOV
Islanovljen pododbor m brezplačno šolanje
Tretja stalna komisija deželnega sveta, ki ji predseduje svetovalec Masutto (KD) in ki je med diuvim pristojna tudi za šolska vprašanja, je prejšnje dni obravnavala zakonski predlog komunistične skupine v deželni skupščini za vzpostavitev brezplačnega šolanja na osnovnih in nižjih srednjih šolah Furlanije - Julijske krajine. V bistvu gre za brezplačno razdeljevanje učbenikov in za kolektivno rabo učil, knjižnic in didaktičnih pripomočkov. Na seji so sklenili utsanoviti poseben pododbor, ki bo podrobneje obravnaval vprašanja brezplačnega šolanja do zadnjega letnika nižje srednje šole. Člane pododbora bodo imenovali v teh dneh.
Obnovljen upravni svet turistične ustanove v Trbižu
Na predlog pristojnega odbornika Devetaga je deželni odbor na zadnji seji imenoval nove člane u-pravnih svetov neodvisne turistične ustanove za področje Arta Terme in turistično - letoviščarskih u-
Ker je bilo tiste dni veliko dežja, so otroci imeli priložnost občudovati močno bruhanje vode izpod skal. Po ogledu reke Timave in Šti-vana so se izletniki skozi mestno središče vrnili domov. Vsi so bili zelo zadovoljni, kljub utrujenosti, in čeprav je bil marsikateri čeveljček precej moker. Ekskurzija je bila za vse zelo zanimiva in otroci so ta dan pridobili marsikaj, kar bo obogatilo njihovo znanje.
Odbor združenja staršev se iskreno zahvaljuje učiteljicam, ki so ta dan kljub soli dam osti z o-stalimi stavkajočimi šolniki spremljale otroke na tej ekskurziji, ki je ni bilo mogoče preložiti.
V OKVIRU 26. VELESEJMA
Trije dnevi posvečeni lesu in lesni trgovini
Tudi v okviru letošnjega mednarodnega velesejma — na sporedu od 18. do 30. junija — bodo običajni «dnevi» posvečeni lesu in lesni trgovini, in to ob sodelovanju vidnejših osebnosti z lesnega področja iz Italije in tujine. Dne 19. junija bo 9. mednarodno srečanje o lesni trgovini, ki se bo odvijalo pod pokroviteljstvom Vsedržavne zveze trgovcev z lesom in pluto. Glavno poročilo se bo nanašalo na nabave lesa, pripravilo pa ga bo vodstvo omenjene organizacije. Naslednjega dne — 20. junija — bo na sporedu mednarodno srečanje o manj znanih vrstah eksotičnega lesa. Sodelovali bodo zastopniki Evropske gospodarske skupnosti in afriških dežel iz skupine EAMA. Les in lesna trgovina bosta v središču pozornosti tudi 21. junija, in sicer v okviru posebnega dneva, posvečenega afriškim deželam, pridruženim Evropski gospodarski skupnosti. Tudi letos bo sejem obiskalo večje odposlanstvo iz afriških dežel: obisk bo organiziral Italijanski zavod za zunanjo trgovine ICE, in sicer po nalogu ministrstva za zunanjo trgovino.	—
Mauro na obrtniški razstavi v Firencah
Deželni odbornik za obrtništvo Mauro si je te dni ogledal razstavo obrtniških izdelkov, ki jo je Vsedržavna zveza obrtnikov pripravila v Firencah. Deželnega odbornika so spremljali ravnatelj Deželne u-stanove za razvoj obrtništva Selan, ravnatelj tržaškega združenja o-brtnikov Nardelli in predsednik tržaške industrijske zveze Mediano. Odposlanstvo iz Furlanije - Julijske krajine se je pomudilo zlasti v paviljonu, ki ga je na florentinski razstavi pripravila Deželna ustanova za razvoj obrtništva ESA.
V	hotelu Enalc kongres o izseljenstvu
V	prostorih hotela Enalc pod Nabrežino se je včeraj začel 23. kongres Katoliškega odbora za mter-evropsko preseljevanje Slovesnega začetka del se je udeležil tudi deželni odbornik za finance in splošne zadeve Coloni, ki je ob tej priliki orisal desetletna prizadevanja deželne vlade za zajezitev izseljevanja iz Furlanije - Julijske krajine in za povrnitev izseljenih deže-lanov v stare kraje. Nato je ravnatelj odborništva za lelo in socialno skrbstvo dr. Moffa orisal deželne zakone s tega poiručja. Kongresa, ki ga vodi msgr. G. Ro-chchau iz Pariza in ki se bo zaključil 9. maja, se udeležujejo predstavniki Italije, Zahodne Nemčije, Danske, Avstrije, Belgije, Švice, Francije, švedske in Združenih držav Amerike.
V	sklepnem delu kampanje za referendum bosta te dni v Gorici dve pomembni zborovanji. Danes ob 21.30 bo v dvorani UGG v Gorici govoril don Sandri. Povabili so ga vsi laični, katoliški in marksistični krožki, ki v zadnjem času že dalj časa skupaj nastopajo pri raznih protifašističnih in demokratičnih pobudah. Tem krožkom so se v organizaciji današnjega zborovanja pridružile še vse laične stranke, ki se borijo za ohranitev zakona o razporoki.
Komunistična partija Italije bo imela v petek ob 18.30 na Trgu Cesare Battisti svoj drugi javni shod, na katerem bo govoril občinski svetovalec in ugledni goriški odvetnik dr. Nereo Battello.
Že poprej omenjeni krožki, in sicer AGLI, Rinascita, Incontri di frontiera aperta, Circolo per la libertà della cultura, Salvemini, prosvetno društvo Oton Župančič, Izraelska skupnost, medšolski odbor, Piccolo cineforum in Impegno cristiano pa so prejšnji večer priredili v sejni dvorani Palače hotela predavanje z naslovom: «Za odgovoren glas na referendumu».
V	uvodni besedi je okrajini sodnik iz Maniaga, dr. Crescentino Fini, najprej govoril o zgodovini družinskega prava v Italiji ter dejal, da so tiste italijanske pokrajine v Julijski krajini, ki so nekoč pripadale katoliški državi, kot je bila Avstrija, razpolagale do leta 1929 z zakonom o razporoki, ki so ga torej ohranile iz avstrijskih časov. Govoreč o besedilu zakona Fortuna -Basiini je sodnik dejal, da predstavlja ta zakon rešitev za tiste družine, kjer se je njihova enotnost že pred leti razbila. Nasprotniki zakona Fortuna trdijo, da ta zakon ne ščiti najšibkejšega zakonca. Dejansko je resnica povsem drugačna. Člen 8 zakona o prazporoki namreč predvideva o-sebna in stvarna jamstva, ki jih premožnejši zakonec mora nuditi šibkejšemu in otrokom. Ta zakon da namreč sodniku možnost, da odvzame od plače sredstva za vzdrževanje drugega zakonca in otrok. Taksnega jamstva ne nudi razpo-roka in razveljavitev pred cerkvenimi sodišči, katerih razsodbe povsem pozabljajo na varstvo šibkejšega zakonca in otrok.
K besedi se je nato oglasil predstavnik krožka Incontri di frontiera aperta, dr. Gian, ki je dejal, da mora pluralistična družba pri urejevanju položaja družine poiskati vzroke za razhajanje zakoncev, ki se nahajajo v družbi.
Predstavnica Circolo per la libertà della cultura, prof. Pellegrini, je rekla, da je treba zagotoviti uživanje pravic, ki ne škodujejo svobodnemu izražanju. Svoj NE je utemeljil tudi predstavnik krožka Salvemini dr. Devetak.
Dr. Lamberti (Rinascita) pa je dejal, da je iz podatkov statističnega urada ISTAT mogoče ugotoviti, da je zakon o razporoki saniral določene primere, ki jih ni bilo več mogoče rešiti.
Na koncu je spregovoril predstavnik Impegno Cristiano, Fedele, ki je poudaril nujnost, da demokratični katoličani glasujejo NE in na takšen način potrdijo vrednote družbenega sožitja in verske svobode, ki morajo obstajati v sleherni demokratični in pluralitični družbi.
Na pobudo P.d. «Oton Župančič» iz štandreža je bil v ponedeljek zvečer na društvenem sedežu družabni razgovor glede bližnjega referenduma o razporoki. Izčrpno poročilo o zakonu 898, ki od leta 1970 dovoljuje razporoko v Italiji, je podal dr. Peter Sanzin iz Gorice. Podrobno je predavatelj tudi prikazal posledice ukinitve tega zakona, do katerega bo prišlo, če bodo na nedeljskem glasovanju zmagali zagovorniki za ukinitev zakona. Od svoje odobritve v parlamentu do danes je zakon pripomogel številnim italijanskim državljanom, da so rešili nezaželene družinske zapetljaje in si ustvarili novo življenjsko zavetišče. Zato je v nedeljo, 12. maja, nujno treba glasovati NE, da se s tem zavrnejo klerikalne špekulacije, ki hočejo v Italiji ponovno uvesti srednjeveške metode.
Pripomniti je treba, da se je razgovora udeležilo mnogo vaščanov, med katerimi je prevladovala mladina. K besedi so se oglasile številne mlade žene iz vasi, ki so z raznimi primeri razdrtih, oziroma obnovljenih družin, dale svoj pozitiven doprinos k razgovoru.
Razprava, ki jo je v ponedeljek vodil dr. Peter Sanzin v štandrežu je le prva iz ciklusa, ki jih goriški odvetnik ima po prosvetnih društvih.
V	zvezi s prihodnjim referendumom je konfederacija treh sindikalnih skupin na Goriškem izdala tiskovno sporočilo, v katerem poziva vse delavce, naj v nedeljo, 12. maja, volijo NE.
V	tiskovnem sporočilu piše, da bi zmaga tistih, ki so volili NE pomenila uspeh napredne in demokratične Italije in bi s tem zadali velik udarec nazadnjaškim silam, posebno pa fašistom.
Napredni katoličani so za razporoko
Danes zvečer bo v dvorani UGG ob 21. uri govoril o razporoki pater don Sandri, ki je zadnji trenutek zamenjal don Franzonija, patra, ki ga je cerkev suspendirala «a divinis» zaradi svoje napredne miselnosti glede prihodnjih volitev o razporoki. Kot je znano spada Giovanni Franzoni v tisto skupino italijanskih duhovnikov, ki se je oddaljila od cerkve in njene politike. Ker pa je pater, proti mnenju Vatikana, bil za razporoko in je imel razna zborovanja, ga je cerkev suspendirala kar pomeni, da se je po legalni poti otresla nezaželenega patra.
V PRIREDBI MLADINSKEGA KROŽKA GORICA
Okrogla miza proti odpravi zakona Fortuna-Baslini
Sodelovali bodo odv. Sanzin ter novinarja Spetič in Tuta
Danes, 8. maja, ob 20.30 bo v dvorani «Simon Gregorčič», Verdijev Korzo 13, okrogla miza proti odpravi zakona Fortuna - Basiini. Uvodne referate bodo imeli odvetnik dr. Peter Sanzin in novinarja Stojan Spetič in Igor Tuta. Okroglo mizo je organiziral Mladinski krožek Gorica. Z okroglo mizo razporok: namerava Mladinski krožek prispevati svoj konkretni del boju za ohranitev zakona Fortuna-Baslini. Odbor Mladinskega krožka poziva slovensko javnost naj voli NE iz sledečih razlogov:
1.	Zakon Fortuna - Baslini je za kon, ki nikakor ne more rušiti e-notnosti družin. Družina je v krizi ker je družba v krizi. Zakon Fortuna - Baslini uredi položaj tistih zakoncev, ki so nepreklicno in nepopravljivo prekinili svojo skupno zakonsko pot.
2.	Italijanski državljani imajo pravico, da svobodno odločajo svoji lastni usodi. Nihče nima pravice, da drugemu vsiljuje svoje misli in principe. Ravno zato nima nihče pravice, da prisili razdrto družino k nekemu lažnemu skupnemu življenju. Družina temelji na ljubezni in sporazumevanju zakon cev in ne na prisiljeni in vsiljeni zvezi.
3.	Z ohranitivijo zakona o razporoki bomo dali svoj glas antifašizmu. Pod pretvezo referenduma kujejo fašisti daljnosežne in za Slovence katastrofalne politične načrte. O tem jasno govori zadnji Al-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiia
HUD UDAREC ZA OBTOŽNICO NA VČERAJŠNJI RAZPRAVI 0 PET0VEUSKEM ATENTATU
Uradni Hanci za razstreliva postavili v dvom pričevaoje «spacialisla» Malteria Di Biaggia
Branilci prijavili še enkrat višjemu sodnemu svetu dr. Pascoiija, polk. Mingarellija in kap. Chirica - Pričanje izvedenca za ugotavljanje glasov prof. Gina Sacerdotija
procesu» ne niti na zad-
Na «petoveljskem manjka presenečenj njih razpravah. Včeraj so trije u-radni izvedenci za razstreliva skoraj v celoti ovrgli tezo tožilca, njim se je pridružil izvedenec obrambe. To pomeni, da «precizne» izjave glavne obremenilne priče Walterja Di Biaggia o razstrelivu niso več tako točne, kot je kazalo.
Topničarski podpolkovnik Luigi Arvali in podčastnika Alessandro Di Prete in Fortunato Gialain se ukvarjajo z odstranjevanjem granat, razstreliva in podobnih stvari ter z ugotavljanjem vrst razstreliva ob priliki raznih atentatov. Imajo poseben laboratorij in policijski organi se obračajo nanje za ugotavljanje vrste in vzrokov eksplozij. Tako je bilo tudi v petoveljskem primeru. Prišli so v Gorico, pregledali področje atentata, pobrali vsako malenkost in jo skrbno a-nalizirali v laboratoriju ter sestavili tudi poročilo. Ugotovili so, da so se v petoveljskem atentatu po-služili «T 4».
Na včerajšnji razpravi so povedali, da jim ni bilo nikdar znano, da so «T 4» uporabljali v kakem rodu italijanske vojske ali mornarice. Na občasnih tečajih ni o tem razstrelivu govora. Imajo pa v svojem laboratoriju majhno količino
limililiiiiiitiiiiitiiiiMiiimiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHuimiiiiiuiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiif
PREDAVANJE V GORICI V OKVIRU ESP0MEG0
O VLOGI PREVAJALCA V OBMEJNIH DEŽELAH
Jugoslovanski prevajalci so Prevajalci kot tvorci miru
Med prireditvami, ki so tvorile okvir letošnjega mednarodnega vzorčnega sejma ESPOMEGO v Gorici, je goriška občinska uprava priredila konferenco z naslovom «Vloga prevajalca v obmejnih deželah».
Tema je vsekakor zanimiva in da bi bila konferenca res dobra, so povabili k sodelovanju znanega germanista - prevajalca, goriškega rojaka Ervina Pocarja, pa prof. Aldemarja Schiffkorna iz Linza v Gornji Avstriji ter še prof. Nerea Perinija z univerze v Vidmu. Zato so obiskovalci, ki so za to priložnost v soboto popoldne napolnili dvorano v palači Attems na Kornu, bili prepričani, da se bodo predavatelji držali teme in nam povedali marsikaj zanimivega o vlogi in pomenu prevajalca v obmejnih in narodno mešanih krajih.
Po pozdravu goriškega župana De Simoneja je prvi spregovoril prof. Pocar, ki pa ni zadostil temu pričakovanju ter je govoril o zgodovini prevodništva še iz biblijskih časov in o babilonskem stolpu, kjer so se jeziki zmešali. Govoril je na splošno o težavah, s katerimi se mora ubadati prevajalec, o svojih bogatih izkušnjah in o mnenju nekaterih večjih svetovnih mislecev.
Drugi je spregovoril prof. Perini iz Vidma o razvoju lingvistične vede, o semantiki in jezikoslovni vedi na splošno. S tem v zvezi je na dolgo in široko govoril o razvoju prevajalske tehnike ter prišel na konču do edinega konkretnega zaključka, da mora prevajalec temeljito poznati oba jezika, se pravi tistega v katerega prevaja in pa tistega iz katerega prevaja. Pač pa smo tudi od njega zaman pričakovali kaj več podrob nosti o vlogi in pomenu prevajalca v obmejnih in narodnostno me-
v ospredju na tem področju in sodelovanja med narodi
šanih deželah, kjer se med seboj križajo in oplajajo ne samo različni jeziki, ampak tudi različne kulture.
Morda še najbolj se je približal temu cilju tretji govornik, prof. Schiffkorn iz Linza. Govoril je o srednjeevropskem prostoru kot območju, na katerem se srečujejo narodi z različnimi jeziki in kulturnimi tradicijami. Te razlike in potrebe je tudi sam najbolje občutil in poznal že iz kroga svoje družine, oče je bil avstrijski Nemec, mati Italijanka, stara mati pa Jugoslovanka. Tako se je že v prvi mladosti seznanil s tremi glavnimi jeziki tega področja in še danes mu je žal, da ni poglobil svojega znanja slovanskih jezikov. Poudaril je vlogo prevajalca pri vzgoji mladine in odraslih, ker jim s posredovanjem medsebojnih kultur omogoča boljše medsebojno spoznavanje in s tem utrjuje tudi mir in miroljubm sodelovanje sosednjih narodov, tudi z imenjavo kulturnih dobrih, didaktičnih pripomočkov, izkušenj itd. Pohvalno se je izrazil o Jugoslovanih, o katerih je dejal, da so med njimi zelo številni poligloti in da so zelo aktivni na jezikoslovnem, oziroma na prevajalskem področju, kjer imajo lepe uspehe.
Prof. Pocar je nato še omenil svojo mladost v Gorici, kjer je gradil svojo osebnost med Italijani, Slovenci, Furlani in Nemci v mednarodno in kozmopolitsko osebnost prevajalca. Vendar pa tudi on ni posredoval iz svojih izkušenj tistega, kar je pričakoval d njega marsikdo od poslušalcev, m; katerimi so bili tudi taki, ki so prišli celo iz Trsta, da bi slišali kaj več o vlogi in pomenu prevajalca in tolmača na našem stičišču različnih narodov in kultur.	I. M.
«T 4» in poznajo njegove lastnosti, Po njihovem mnenju je potrebno imeti precejšnjo specializacijo, da se lahko pripravi to razstrelivo za praktično uporabo. S svojimi izjavami so izpodbili teze tožilca, karabinjerjev in tudi odvetnika zasebne stranke Gomirata, da se s to stvarjo lahko ukvarja tudi laik, človek, ki ima le majhno znanje o elektriki ali o mehaniki. Izvedenci so tudi povedali, da so atentatorji pripravili fiat 500 z razstrelivom na kraju samem pri Petovljah, kajti vožnja že pripravljenega avtomobila bi lahko povzročila eksplozijo. Tako je padla teza obtožnice, da so avto z razstrelivom pripravili v Mez-zoranovi baraki v Ul. Giustiniani.
Priče so tudi povedale, da ne poznajo razstreliva «T 4», ki bi bil navzven temnorjave in znotraj zelenkaste barve. Razstrelivo je enobarvno tako znotraj kot zunaj, njan-se barv gredo od belopeščene do svetlorjave. O zelenkasti barvi je na sodišču «učeno» govoril Di Biag-gio. Ta je tudi pravil, da je treba to razstrelivo hraniti v temperaturi od 12 do 18 stopinj. To velja za razstreliva, ki imajo v sebi nitroglicerin, so dejali izvedenci, ne pa za «T 4», ki eksplodira šele pri 50 stopinjah. Povedali so tudi, da hranijo detonatorje v zabojih, ki so podobni valjasti posodi marmelade.
Odvetnik De Luca je skoro eno uro «zasliševal» izvedence. Hotel je vedeti, kako so pripravili svoje poročilo, kako so prišli do zaključkov in kako je prišlo, po njihovem mnenju, do eksplozije. Ti so dali zelo podrobne odgovore in rezultat vsega je, da je bila v petoveljskem atentatu uporabljena količina eksploziva «T 4», ki ni bila večja od enega kilograma. Tudi tu obstajajo nasprotja z izjavami Di Biaggia, ki je trdil, da je v Resenevem stanovanju skril pet kilogramov razstreliva.
Branilci so poklicali pričat tudi svojega izvedenca, upokojenega ma-rešala topništva Guida Bizzarria, ki se 35 let ukvarja z razstrelivi in ki je sodni izvedenec sodišč v Milanu in drugih večjih italijanskih mest. Med drugim je Bizzarri izvedel tudi analize o razstrelivu pri znanih atentatih na Banca dell’Agricoltura v Milanu in ob priliki Feltrinellijeve zagonetne smrti. Bizzarri je povedal, da je moral «eksplozivni avtomobil» pripraviti precej spreten izvedenec, da se za pripravo take «avtomobilske bombe» porabi najmanj pol ure.
Še prej je pričal prof. Gino Sacerdoti od turinskega inštituta Galileo Ferraris. Poklicali so ga branilci, da bi dal svoje mnenje o ugotavljanju identitete glasov obtoženega Badina z neznancem, ki je karabinjerjem telefoniral 31. maja 1972. Prof. Sacerdoti je izvedenec mednarodne vrednosti (danes bo v Parizu na nekem simpoziju), dolgo vrsto let se ukvarja s tem poslom, med «odjemalci» ima velike banke, velike tovarne, sodišča v večjih mestih. Dejal je, da ni u-radni izvedenec evidentiral dejstva, da je neznanec govoril z močnim in vznemirjenim glasom, ostelli priporniki vključno z Badinom pa z normalnim glasom. Izključil je tudi, da bi bil neznanec govoril s ponarejenim glasom. To ni razvidno iz analize spektruma njegovega glasu. Iz njegove analize se skoro v celoti izključuje možnost identitete glasu neznanca z glasom obtoženega Badina.
Prišlo je nato do spora med predsednikom, branilci, javnim tožilcem in odvetniki zasebne stranke. Bra nilci so namreč hoteli postavljati prof. Sacerdotiju vprašanja, sedanji zakonski pravilnik tega ne do-
voljuje. Nič niso pomagala sklicevanja odv. De Luce na republiško ustavo in na evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Odv. Pascoli je trdil, da hočeš nočeš, velja še vedno zakonik Rocco (ta je fašistični). Sodniki so se umaknili in nato le prebrali celotno Sacerdoti-jevo poročilo.
V začetku razprave, brž ko so sodniki stopili v sodno dvorano, je odv. De Luca prečital dolgo vlogo, ki so jo poleg njega podpisali tudi odvetniki Battello, Maniacco in Bernot. Ta vloga sledi tisti letošnjega 8. aprila, ko so prijavili višjemu sodnemu svetu polkovnika karabinjerjev Dina Mingarellija in državnega pravdnika dr. Bruna Pascoiija. V včerajšnji vlogi trdijo branilci, da je iz poteka razprave razvidno, da so preiskovalci spregledali važne stvari, da niso izvedli preiskave kot bi bili morali, da obstaja sum, da so pričo Tuntarja prisilili, da je podpisal zapisnike o zasliševanju (zaradi drugačnega pričanja na procesu je bil Tuntar obsojen). Nadalje obtožujejo javnega tožilca, da ni, tako kot bi bil moral, nastopil proti priči Walter-ju Di Biaggiu, ki je na razpravah Manero, Tuntarja in Furlana obtožil raznih kaznivih dejanj. Odvetniki obtožujejo tudi kapetana Chirica ker je v poročilu 5. maja 1973 navedel razstrelivo, ki naj bi bilo shranjeno v skladišču v Petrinate, kar ne odgovarja resnici. Skratka branilci postavljajo v dvom celotni potek nreiskave.
(«orican obsojan zaradi političnih izpadov
Sodnik za prekrške v Novi Gorici je prejšnji dan obsodil na deset dni zapora goriškega trgovca Gio-vannija Sajovica, ker je v nekem javnem lokalu nekje na Vipavskem s političnimi izpadi v zvezi z mejo kalil javni mir in red.
Giovanni Sajovic je po poklicu trgovec, stanuje v Ul. Blaserna, tr-trgovino z gorivom in gradbenim materialom pa ima v Ul. Cavour 6. Sajovic, ki so ga ob prekršku aretirali, prestaja zaporno kazen.
mirantejev govor v Trstu. Fašistični kolovodja je prišel v Trst, da bi govoril o razporoki, a je svoj shod izkoristil za odkrito protislovensko gonjo. Rezultat Almirante-jeve kampanje proti razporoki je tudi bomba v slovenski šoli pri Sv. Ivanu.
STALNO SLOVENSKO GLEDA LIščE V TRSTU — SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
Henrik Ibsen
STRAHOVI
drama v treh dejanjih
Scena:	SVETA JOVANOVIČ
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Rezija:	ANDREJ HIENG
Jutri, 9. t. m., ob 20.30 v gledališču Verdi v Gorici. Abonma RED A (mesto, okoliški in ndadinjki).
Predavanja
Prosvetno društvo «Briški grič* iz števerjana priredi jutri, 9. maja, ob 20 30 na sedežu na Valerišču predavanje o razporoki. Predaval bo odvetnik dr. Karel Primožič.
Naturalistično društvo «Alvise Come!» v Gorici priredi v petek, 10. maja, ob 21. uri na društvenem sedežu, Korzo Italija 44, konferenco na temo «Mikološko rastlinstvo v Furlaniji - Julijski krajini». Predaval bo prof. Ferruccio Pascoli, predsednik botaničnega oddelka «A. Cornei». Predavanje bo opremljeno s številnimi diapozitivi.
Izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica priredi v nedeljo, 19. maja, prvi letošnji spomladanski izlet na Polda-novec. Izlet bo veljal za eno prisotnost «planinstvo in šport za vsakogar».
Razna obvestila
Mladinski krožek Gorica priredi danes, 8. maja, ob 20.30 v klubski dvorani, Verdijev korzo 13, okroglo mi-proti odpravi zakona Fortuna -Baslini. Sodelovali bodo odv. Peter Sanzin ter časnikarja Stojan Spetič in Igor Tuta.
Kino
Zlata medalja CRG dr. Canduttiju
Na sedežu CRG (Goriškega zelenega križa), ki šteje 3.000 članov ter pol stoletja opravlja, ob pomoči javnih ustanov, požrtvovalno delo v korist občanov, so se v soboto sestali številni predstavniki oblasti, katerim je predsednik ustanove Galliani opisal delovanje ustanove, potem pa je predsednik deželnega nadzornega organa Bon podelil dolgoletnemu voditelju ustanove dr. Canduttiju zlato medaljo s pergamentom za njegovo delo pri ustanovi.
Gorica
VERDI 16.30-20.30 «I 10 comanda-menti». C. Heston. Barvni film.
CORSO 17.00-21.30 «L'ultimo spettacolo». T.	Bottons in J.	Brigg. Barvni	film.	Prepovedano	mladini	pod
18. letom.
MODERNISSIMO 17.00-21.30 «Tom Jones». A. Finney in S. York. Barvni	film.	Prepovedano	mladini	pod
14. letom.
VITTORIA 16.30-21 3“ «De Sade 2000». P. Miller in S. Nordal. Barvni	film.	Prepovedano	mladini	pod
18. letom .
CENTRALE 17.00-21.30 «L’odore delle belve». M. Ronet in J, Ca-plin. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Tržič
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Un tram che si chiamava desiderio». Barvni .film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Mondo erotico». Barvni film.
/Voz« Gorica
SOCA «Vesele zgodbe», ameriški barv-ru film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Kraljica za 1.000 dni», angleški barvni film ob 18.00 in 20.00,
DESKLE «Trgovina s seksom», francoski barvni film ob 19.30.
RENČE Prosto.
PRVAČINA «Mačke iz visoke družbe», ameriški barvni film ob 20.00.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Sabrina Gregorin. Elisabetta Sutto, Lorenza Blason, Daniele Libertini, Enzo Sdrigotti, Laur* Cosani, Rudi Camozza.
SMRTI: 77-letna upokojenka Maddalena Romano por. Zuch.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci, tel. 2268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicolò, Ul. 1. maja, tel. 73328.
V goriški bolnišnici je preminil 4,'Metni
LUDVIK MARUŠIČ
s Peči
Pogreb bo danes ob 16. na Peč.
Gorica, Peč, 8. maja 1974
Pogrebno podjetje Prescheren, Gradišče
uri iz mrtvaške kapele na pokopališče
Žalostno vest sporočajo žena, sin, mama, brat, sestre, tašča, neveste, bratranci, sestrične, nečaki in drugo sorodstvo
PRIMORSKI DNEVNIK
4
8. maja 1974
POROČILO DIREKTORJA JURIJA KUFERSINA NA OBČNEM ZBORU SGZ
V zadnji poslovni dobi je združenje poživilo dejavnost z novimi pobudami
Upravno poročilo o delovanju Sl ovenskega gospodarskega združenja v pretekli poslovni dobi je podal direktor Združenja Jurij Kufersin.
Uvodoma je omenil spremembe, ki so nastale v zadnjem času pri ureditvi gospodarskih dejamosti, p redvsem v zvezi z davčno rejormo, osrednji del svojega poročila pa je razdelil na 12 točk, ki jih je posamezno ocenil. Povzemamo ta del poročila in nekaj zaključnih misli ter s tem zaključujemo naše poročanje o letošnjem občnem zboru SGZ.	-------
NA FILMSKIH PLATNIH
Peter Bogdanovich:
«THE LAST PICTURE SHOW»
Usluge IVA
Po enoletnem delovanju in po začetnih težavah, na katere smo naleteli, smo le uspeli organizirati dobro službo, ki je sedaj kos vsem problemom in lahko nudi visoko kvar lificirane strokovne nasvete in u-sluge. To pa je istočasno dokaz, kako vsa dejavnost združenja stremi po čimvečji in čim širši prilagoditvi vsem novostim, ki nekaj let sem vedno bolj bremenijo poslovno življenje naših operaterjev in ki jim sami ne bi bili, v večini primerov, kos. Uspehi pri službi IVA se kažejo tudi v številkah:
1.1.1973	smo vodih 55 registrov IVA;
1.1.1974	smo vodili 76 registrov;
1.5.1974	pa jih vodimo že 82. Te številke se nanašajo na registre, ki jih imamo v popolni oskrbi, to pomeni, da nam člani dostavijo samo fakture in inkase, za vse ostale o-peracije pa poskrbimo sami. Številke, ki sem jih komaj navedel, se same po sebi morda niti ne zdijo tako pomembne. Če pa dodam, da 80 registrov pomeni približno 11.000 vknjižb mesečno, kar znaša na leto preko 130.000 vknjižb, poleg tega pa še 5 letnih prijav z relativnim obračunom in še vsa konzulenca, potem si lahko brez dvoma ustvarimo pravo sliko o tej dejavnosti, ki je postala ena izmed najbolj kvalificiranih izkaznic našega delovanja. Temu moramo nadalje dodati še 80 prijav, ki jih obračunavamo za račun članov, ki si registre vodijo sami doma in nasvete, ki jih dajemo vsem, ki to potrebujejo in se ra nas obrnejo.
Davčna konzulenca in usluge
Tudi na tem področju smo se morali soočati in še bolj se bomo morali v bodoče, z reformo. Kar se tiče bodočnosti, se bomo morah poglobiti v preučitev vseh norm in normativnih fines, ki jih tak zakon vsebuje in skušati organizirati posebno kvalificirano službo. Kar se tiče dela, ki smo ga opravili do danes lahko omenim, da smo v prejšnji poslovni dobi sestavljali prizive za družinski davek, prizive za direktne davščine ter v zadnjih 3 letih 948 letnih davčnih prijav.
Splošne usluge
Te usluge, ki so bile pred leti eden izmed glavnih stebrov našega delovanja, so danes postale le komplementarnega značaja. To sicer še ne pomeni, da jim ne polagamo zadostne pažnje ali oa niso več tako številne. Nasprotno. Vendar so nas obveznosti IVA prisilile, da se ne moramo z njimi več toliko vbadati kot v preteklosti. Kljub vsemu pa obnavljamo vsako leto okoh 135 licenc za javne lokale, skrbimo za vse formalnosti, ki so potrebne pri trgovinski zbornici in pri občinah kar se tiče licenc oziroma administrativnih dovoljenj, sestavljamo kupoprodajne in najemninske pogodbe, urejamo zadeve pri bolniških bla-gajnih, posredujemo v poslovnih sporih in v sodnih zadevah, obnavljamo najrazličnejša dovoljenja kot so SIAE in monopol, pos-edu-jemo posojila in kredite posebno za obrtnike. Na splošno lahko rečemo, da smo člancm na razpolago za vsakršno njihovo potrebo. Med te usluge bi nadalje omenil tudi delo v zvezi z ureditvijo urnikov, tedenskim počitkom za javne lokale in vse tiste probleme, ki zadevajo tako posameznika kot tudi celotno določeno kategorijo.
Če hočemo označiti vso to dejavnost s številko, ne pretiravam če rečem, da smo imeli opravka z najmanj 000 takimi uslugami letno.
Konzulenca v zvezi s plačilnimi knjigami
Trenutno vodimo 84 plačilnih knjig. Ta številka je za nekaj
enot nižja od one na katero smo bih vajeni do pred tremi ah petimi leti, ker smo v zadnjih letih zabeležili rahlo nazadovanje, predvsem zato, ker so člani ostali brez delovne sile. Pri tem pa moram tudi omeniti, da je. tudi ta sektor doživel reformski pretres, ki je popolnoma spremenil dosedanjo prakso (tela. Problem delovne sile je pereč tudi v vseh dejavnostih in bo moralo združenje tudi v bodoče napeti vse sile, da izposluje pri odgovornih organih take zakonske določbe, ki bodo dovoljevale uporabo tuje delovne sile, ki je trenutno še edina razpoložljiva za določena dela. V preteklosti smo že sprožili
Direktor SGZ, Kufersin, med branjem poročila
tako akcijo in smo tudi dosegli delne uspehe. Vendar je to še vse premalo.
Pri tem poslovanju smo zabeležili tudi izredne primere, ko smo morah posredovati pri oblasteh. Pri tem je treba opozoriti člane, da si je naše združenje pridobilo u-gled pri forumih, kot so INPS, INAIL, sodišče, Inšpektorat za delo.
S'iki z oblastmi in dragimi organizacijami
To delovanje je bilo v zadnji poslovni dobi morda najširše od ustanovitve združenja pa do današnjih dni. Ne štejemo več vseh vlog, prošenj in zahtev, ki smo jih naslovili na odgovorne oblasti Pa tuoi osebno smo večkrat obiskali teko občinske kot tudi po krajinske in deželne odbornike, pristojne za gospodarska vprašanja, ter prefekturo in druga forume, kot so Trgovinska zbornica in podobno. Rezultati so bili majhni, vendar kažejo na določen nap edek v primerjavi s preteklostjo. Uspeh smo priti v seznem tistih organizacij, ki jih morajo obtine in dežela po zakonu poklicati k sodelovanju pri vseh vprašanih), kj zadevajo ttgovske dejavnosti; uspeli smo priti — četudi začasno - - v pokrajinsko konzultivno komisijo ze cene pri prefekturi; uspeh smo dobiti svojega člana v od nor u Pokrajinskega konzorcija za jamstvo kreditpv malim trgovskim podjetjem; svoje člane imamo v Pokrajinski komisiji za obrtništvo, v deželnem odboru za obrtništvo, v konzul-ti za zunanjo trgovino pri Trgovinski zbornici, kjer smo prejšnji mesec dobili tudi podpredsednika; cdoor nike imamo nadalje tudi v vodstvu mešane italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice in v drugih ustanovah.
Se vedno pa msmo uspeli priti do odgovornejšega mesta v odboru
Trgovinske zbornice, v Pokrajinskem odboru za cene, v upravnih odborih ustanov kot je deželna ustanova za razvoj obrtništva; nismo nadalje zaznali vidnejših rezultatov kar se tiče sodelovanja z deželnim odbomištvom za obrtništvo, kljub temu, da smo bih večkrat na razgovorih in da smo jasno postarili naše zahteve.
Kar se tiče odnosov z italijanskimi sorodnimi organizacijami, smo v pretekli poslovni dobi tudi naredili korak naprej in smo vzpostavili konsš-uktivno sodelovanje posebno s trgovinskimi organizacijami, s katerimi stalno vodimo skupne akcije v odnosu do oblasti in pri ureditvi problemov, ki so skupnega značaja.
Splošne politično-načelne akcije
Pod to točko sodi vse delovanje združenja, ki je splošne narave oziroma tisto, ki ne zadeva posameznikov ampak določeno kategorijo, ali bolje vse kategorije ali širši krog naše manjšine. Med važnejšimi pobudami moram omeniti vprašanje ustanovitve slovenskega industrijsko - tehničnega zavoda, vprašanje gorskih skupnosti, vpadnice v Barkovljah, avtoporta pri Fernetičih, ki je še vedno odprto in zelo pereče vprašanje, posebno kar se tiče odškodnine že obstoječim gospodarskim dejavnostim in pa razlastitve zemljišč.
Članstvo in delovanje na terenu
Kot sem uvodoma dejal je članstvo osnovna kamponenta našega delovanja in zaradi tega smo se v zadnji poslovni debi stalno soočali s tem vprašanjem in si jasno postavili kot colj povečanje števila članov.
Pri tem vprašanju pa moram o-ceniti kot negativno tudi dejstvo, da samo članstvo ne kaže več v zadnjih časih — razumljivo z določenimi izjemami — tisto živo zanimanje do organizacije, ki bi bilo primemo in potrebno. Ne vem kje so razlogi. Morda v današnjem načinu življenja, ki nas vedno bolj zapira same vase; vendar smatram, da bi se moral vsak posamezni član v večji meri zanimati za delovanje organizacije in ji pomagati z nasveti in tudi s kritikami.
Stiki s tujino
i i t
V	to dejavnost prištevamo stike, ki smo jih imeli in jih imamo z gospodarskimi krogi v Sloveniji o-ziroma v Jugoslaviji. Stalne stike imamo predvsem z Gospodarsko zbornico SR Slovenije, občasne pa s hrvaško zbornico in drugimi krajevnimi upravami. Odnosi so dobri in posebno v zadnjih časih kaže, da se bodo lahko še o-krepili in se tudi kvahtetno izboljšali. V pretekli poslovni dobi smo nadalje organizirali tudi predava nja o viTutamem stanju v Jugoslaviji in smo imeii obisk gospodarskega atašeja pri jugoslovanski ambasadi v Rimu. Taki stiki so zelo koristni in jih bo potrebno v bodoče še ojačiti.
V	pretekli poslovni dobi smo imeli tudi začetne razgovore z gospodarstveniki. Slovenci iz avstrijske Koroške. Z njimi smo načeli vrsto skupnih vprašanj, ki jih bo potrebno v bodoče rešiti, v obojestransko korist.
Promocionalna
dejavnost
V	to skupino spada delovanje v obliki obveščanja in proučevanja gospodarskega stanja in v ustreznem n (kazanju novih poti dela in novih možnosti za investicije. To delovanje ni še doseglo vidnejših uspehov ker je šele v začetni in poizkusni fazi. Že sedaj pa moremo misliti na možnost združitve raznih dejavnosti. V mali trgovini bomo morah pomisliti na ustanovitev večjih obratov, supermarketov, z delom in sodelovanjem večjega števila sedanjih jestvinarjev; več obrtnikov iste st-oke bi se lahko združilo in ustanovjo večjo in kva litetnejšo dejavnost. To sta le dva primera — in še zelo generična — o tisti novi poti dela.
Tisk in tiskovine
Tudi ta dejavnost je zelo pomembna, saj preko tiska in tiskovin lahko ustvarjamo določeno miselnost pri naših članih in ker tudi na zunaj pokažemo, da smo Slovenci prisotni tudi na gospodarskem področju. Stalno objavljamo članke o našem delovanju in o splošnih gospodarskih problemih tako na dnevnem časopisju kot tudi na periodičnem. Na listu Gospodarstvo imamo svojo stalno rubriko, izdali smo tudi nekaj številk našega lista, Vestnika SGZ.
Druga dejavnost so tiskovine. Gre tu za slovenske ah dvojezične napise, ki jih združenja daje članom na razpolago. V prejšnji poslovni dobi smo poskrbeli za tiskanje 15 različnih dvojezičnih napisov, urnikov trgovin, cenikov in drugih, ki so po zakonu obvezni. Nismo pa še uspeh tiskati prevoda navodil bolniške blagajne trgovcev, ki pa je še vedno v teku in bo dokončan, upamo, v kratkem.
Delovanje izven tržaške pokrajine
Ustanovili smo delovno komisijo za Kanalsko dolino in smo obiskah vse slovenske gospodarstvenike v Trbižu. Začeli smo razgovore za ustanovitev delovne komisije v Slovenski Benečiji. Zavzeh smo se za odprtje delovnega sedeža organizacije v Gorici.
Vse to delovanje je za našo organizacijo obvezno, saj imamo status deželne organizacije in moramo zato razviti svojo dejavnost v vseh tistih pokrajinah kjer Slovenci živimo in delamo. Uspeh smo v Kanalski dolini; nismo pa še uspeli v Gorici in to nas precej greni, saj je to bila ena izmed temeljnih točk našega delovnega programa in ker menimo da je odprtje sedeža v Gorici neodložljiva nuja. Nadaljevati bomo morali pritiske na oblasti in doseči popolno priznanje statusa manjšinske strokovne organizacije, ki nam ga trenutno še odrekajo in ki je predpogoj za boljši nastop do oblasti. Oblasti se morajo končno zavedati, oa imamo pravico do vseh reprezentančnih mest ne samo kot predstavniki manjšine ampak in tudi zaradi naše pomembnosti, zaradi vloge, ki jo lahko imamo posebno v odnosih do sosednje Jugoslavije in končno zaradj ekonomskega potenciala, ki ga predstavljamo. Povezovati se bomo morah z vsemi tistimi silami, ki napredno mislijo in ki se potegujejo ali vsaj niso proti okrepitvi naše manjšine. Bolj aktivno bomo morah skrbeti in se zavzemati za razvoj našega gospodarstva ter biti pobudniki takih akcij, ki naj ga dvignejo s sedanje ravni, istočasno pa bomo morali paziti, da ne izgubimo niti ene same pridob Ijene pozicije.
Nekateri kraji na svetu so res nesrečni. Na Filipinih, v njihovih južnih pokrajinah so se neverjetno razmnožile podgane. Razglasili so izjemno stanje. Požrešni glodalci povzročajo veliko škodo. Kakšna je, še ni ocenjeno.
Obstoji zanimiva skupnost, imenuje se «Hribovski pevci». Posveča se reji in vzdrževanju petelinov z izjemnimi sposobnostmi. Njena pravila med drugim pravijo, da mora rekordni petelinji kikiriki trajati petnajst sekund. Pri oceni treba upoštevati tudi ton in melodičnost.
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ugoden razvoj vseh vaših poslov. Pokažite zanimanje za načrte in vprašanja najmlajših.
BIK (od 21. 4. do 21. 5.) Nepričakovan zaslužek vam bo omogočil uresničitev važnega posla. Morali boste organizirati neko potovanje ali izlet.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Za sedaj se zadovoljite z manj pomembnim mestom. Ne sprejmite naloge, ki bi vas zaposlovala zvečer.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Manjše težave ne bodo vplivale, da bi v kratkem ne dosegli uspeha. Upoštevajte želje in okuse drage osebe.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Dan je posebno primeren za špekulacije in finančne posle. Zaupanje osebe, ki vas ljubi, vam bo v uteh \
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V teku jutra boste rešili neko kon-fuzno situacijo. Prejeli boste neko zelo prijetno vabilo.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) S pomočjo prijateljev boste v kratkem uresničili neki vaš načrt. Srečne ure v družini.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 20. 11.) V splošnem bo dan uspešen, čeprav boste v teku jutra morah premagati nekatere težave. Počivajte.
STRELEC (od 21. 11. do 20. 12.) Odložite na jutri neko važno odločitev. Družinsko vzdušje bo nekoh-ko napeto.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Pri reševanju nekega denarnega vprašanja, ne prepuščajte to slučaju. Krotite svoje živce.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) U-trudljiv, toda v denarnem pogledu zelo uspešen dan. Ne zaupajte vaših načrtov osebam, ki jih komaj poznate.
RIBI (od 23. 2. do 20. 3.) Bodite potrpežljivi in vztrajni, ne obstanite že pred prvimi težavami. Pomanjkanje realizma bi utegnilo zaplesti preproste stvari.
Državni kinematograf nam je končno tudi v Trstu nudil možnost, da gledamo ameriški film Petra Bogdanovicha «.The Last Picture Show» (L'ultimo spettacolo, 1971). O Bogdanovicha smo že pisali, ko smo ocenili filma «Ma papà ti manda sola?» in «Paper Moon». Z razliko od obeh je «L’ultimo spettacolo» po mnenju nekaterih bolj pretenciozno delo, po našem mnenju pa bolj občuteno, saj se tu režiser otrese dobesednih citatov. V vsem film ne u-spe, konec je npr. premalo u-činkovit, a raje imamo napake takega filma, ki tvega v iskanju povezave med filmskim svetom in interpretacijo realnosti kot pa uglajenost prejšnjih del, ki so bila najpogosteje samozadostna. Le v «Paper Moon» je bilo namreč nekaj iskanje ekonomske determiniranosti posameznika.
«The Last Picture Show» se vključuje v «nostalgično» smer a-meriškega filma, a tokrat je obdobje - objekt nostalgije že zelo blizu: leto 1951, tik pred vojno v Koreji. Nostalgija je predvsem v osebah, kar daje filmu precejšnjo doslednost. Vsi imajo za sabo neuresničene želje, dejanja vseh temeljijo na iskanju erotičnega srečanja. Film nam ne pove, kateri so vzroki te realnosti in v tem se precej razlikuje od drugih recentnih ameriških filmov, a zaradi tega še ni manj zanimiv.
Kaj pa odnos med realnostjo in njeno reprodukcijo? «The Last Picture Show» nam prikazuje moment, ko začenja televizija prevladovati nad filmom, ko kinematograf ameriške vasi zapira. Odnos med filmom in realnostjo je ponekod zelo zadet (najlepši je morda paralel med prizorom iz Hawksovega «Red River» z živino, ki jo peljejo čez reko, in naslednjim prizorom iz realnosti, ko protagonist zagleda živino zaprto na kamionu, ki je povozil mladega vaškega bedaka), drugod pa je odnos lolj mehaničen. Navsezadnje zanimiv film, ki ga oboga-tuje čmobela fotografija Roberta Surtessa (Bogdanovich je danes edini, ki v Ameriki ni prisilno vezan na barvne filme) ter interpretacija Timothyja Bottomsa, Jeffa Bridgesa («Fat City»), Cybill Shepperd idr.
Filmski tedniki pred
referendumom
Smo že pisali o avtoritativnem značaju filmskih tednikov, delu kinematografskega sporeda, ki si ga gledalec ne more izbrati: Najpogosteje so ti -tedniki sestavljeni ’ iz naključnega izbora novic, mnogokrat iz pravih propagandnih o-glasov, ki so prekriti in zato še toliko bolj nesprejemljivi. Večkrat smo že pisali, da bi se morale napredne organizacije odločno zavzemati za odpravo filmskih tednikov, bolj kot za njihovo izboljšanje. Dejstvo, da je danes med temi samo eden v rokah socialistične stranke, vsi ostali pa so več ali manj reakcionarni, se nam zdi dovoli zgovorno.
Pred referendumom o razporoki potrjujejo filmski tedniki svojo reakcionarno vlogo: njihova propaganda za «da» je očitna in obenem prebrisana. Predstavljajo nam npr. člane odbora za odpravo razporoke kot «izvedence vprašanja razporoke»: ti izvedenci se seveda ustavljajo ob groznih rezultatih zakona in na koncu jasno vabijo h glasovanju za njegovo odpravo. Z zadovoljstvom smo brali, da je tudi Umberto Rossi v «l’Unità» opozoril na sedanjo vlo-
go filmskih tednikov. Od tega pa bo treba preiti, tudi ko bo sedanji trenutek že mimo, k odločnemu in trajne: : boju proti obstoju tega sredstva dominantne ideologije.	Sergij Grmek
Potvarjanja zgodovine
Bolgarska enciklopedija o Jugoslaviji
(Od našega dopisnika)
SOFIJA, 6. — V Bolgariji je za prvomajske praznike izšla v iz daji bolgarske akademije znanosti nova enciklopedija, ki podobno kot številne druge publikacije v Bolgariji netočno prikazuje posamezna zgodovinska dejstva o narodnoosvobodilni borbi Jugoslavije in nacionalni zgodovini makedonskega ljudstva. Tako se na primer v poglavju o «domovinska vojna Bolgarije 1944-45» trdi, da je bolgarska armada osvobodila Makedonijo, južno Srbijo in Kosovo in da so v teh vojaških o-peracijah «sodelovale tudi enote jugoslovanske osvobodilne vojske». Tendenciozno se prikazuje tudi današnja Jugoslavija, tako da či-talec sploh nima prave slike o Jugoslaviji in njenem razvoju, niti ene besede ni o zunanji politiki, neuvrščeni politiki Jugoslavije in o njenem mednarodnem položaju. Zamolčuje se, da v Jugoslaviji živijo Makedonci in da je tudi makedonski jezik uradni jezik. Rin-denska vstaja iz 1803. leta je po trditvi bolgarskih znanstvenikov nacionalna osvobodilna vstaja bolgarskega prebivalstva v Makedoniji, a vsi znani makedonski revolucionarji so prikazani kot bolgarski revolucionarji. Makedonija se v enciklopediji prikazuje samo kot zemljepisni pojem, pa še tu se zamolčuje, da se poleg Makedonije v Jugoslaviji in e-gejske Makedonije nahaja tudi pi-rinska Makedonija v Bolgariji. O-čitno je, da tako netočno prikazovanje zgodovinskih dejstev Jugoslavije v publikaciji, v kateri so sodelovali bolgarski znanstveni publicisti in tudi nekateri člani centralnega komiteja bolgarske komunistične partije, ne more služiti krepitvi dobrososedskih odnosov med Bolgarijo in Jugoslavijo.
B. B.
Mednarodno srečanje o pesniku Petrarki
Akademski odbor za slovansko -romanske študije> .meduniverzitet-nega centra v Dubrovniku ter Inštitut za znanost in književnost Filozofske fakultete v Zagrebu bosta od 6. do 9. novembra letos organizirala v Dubrovniku mednarodno zborovanje pod naslovom «Petrarka in petrarkizem» v slovanskih deželah. Zborovanje bo ob priložnosti 600-letnice smrti velikega pesnika. Poleg jugoslovanskih, kažejo veliko zanimanje za to prireditev tudi mnogi inozemski strokovnjaki.
V vasi Milijaniči, med Bdečo in Nikšičem, živi Janiča Milijanič, ki ima nič manj kot 120 let. Verjetno je danes najstarejša Jugoslovanka. Pravi, da je bila stara štiri leta, ko je prišlo do znane Grahovske bitke med Črnogorci in Turki 1. 1858. V njej je padel tudi njen oče. V svojem življenju je Janiča rodila osem otrok, od katerih danes živita šemo še 86-letni Milan ter sin Jakov, ki mu je 81 let.
Pogled na udeležence In goste odeneva »bora
SREDA, 8. MAJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 — 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost: Manierizem
12.55 Anketa o poklicih
Namen današnje oddaja je prikazati različne tipe turistične dejavnosti, kjer se lahko uveljavlja poklic turističnega operaterja, katerega današnje značilnosti in bodoče možnosti so bile obravnavane v prejšnji oddaji. Oddaja je bila posneta v nekaterih znanih turističnih središčih, kot Neaplju, Capriju, Bellagiu, v Salsomaggiore, Genovi in Palma de Majorci. Poudarek je predvsem na organizaciji tako imeno-novanih «turističnih naselij» in na značilnostih tako imenovanih «letalskih potovanj vključno z vsem». V oddaji je nadalje govor o socialnem turizmu, se pravi o turizmu, ki ga posebej preučujejo za zadovoljitev najširših kategorij ljudi: starejših oseb, delavcev, dijakov. In končno je v oddaji govor o velikem pomenu mestnih turističnih organizacij, ki ga zlasti v zvezi s tujimi turisti le te imajo v velikih mestih. Oddaja stremi za tem, da prikaže, kako ni več vloga turističnega operaterja izključno v tem, da turista oziroma gosta sprejema in mu nudi vse potrebne informacije, ampak tudi, da ga v vsakem pogledu turistično «vzgaja».
13.25 Vremenska napoved
13.30	DNEVNIK
14.00	— 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše Lutke in risani filmi
17.45	Program za mladino
18.45	Poljudna znanost Biologija morja
19.15	Italijanske kronike Kronike dela in ekonomije Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Tribuna o referendumu
Srečanja med predstavniki PRI, PSI, MSI in predstavniki tiska
21.45	Športna sreda
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45	Športni dnevnik
19.00	Varietejski program po želji
20.00	LA PROVA Baletna prireditev
20.30	DNEVNIK
21.00	TRIO ŠTERN - ROSE - ISTOMIN Izvaja Beethovna
Ta koncert za klavir, violino in čelo je Beethoven skompo nirai na pomlad 1. 1811 in so ga prvič izvajali 1. 1814. Po svečen je bil nadvojvodi Rudolfu Habsburškemu, prijatelju in zaščitniku bonskega mojstra. Govoreč o tem delu, je Wilhelm von Lenz, muzikolog in med prvimi kritiki Beethovna. dejal: «To je čudež glasbe, je ena tistih stvaritev, ki se pojavi enkrat od stoletja do stoletja...»
21.45	TOTÒ STORY
Princ Antonio de	Curtis,	z	umetniškim imenom	Totò, je umrl
15. aprila 1. 1967,	ne da	bi	mu uspelo do konca	odigrati svojo
vlogo v filmu D	padre	di	famiglia, ki ga je	režiral Nanny
Loy. Leto dni kasneje	je	kinematografska industrija njemu
v čast izdelala «Totò story», nekakšen povzetek njegovih nastopov v številnih filmih, kjer so najbolj prišle do izraza njegove igralske sposobnosti in značilnosti. Antologija «Totò story», ki je bila posredovana kinematografskim dvoranam, je vsebovala devet epizod, povzetih iz sedem filmov. Verzija tega dela, ki jo je pripravila TV, pa je zaradi pomanjkanja časa nekoliko skrajšana tako glede dolgosti epizod kot njihovega števila. Prikazane so samo štiri epizode, in sicer iz filma «La banda degli onesti», ki ga je 1. 1956 režiral Carpino Mastrocinque ; «Totò, Peppino e la malafemmina», takisto iz leta 1956 režiserja Mastrocinque; «Signori si nasce», ki ga je 1. 1960 režiral Mario Mattoli; «Tuttotruffa», ki ga je takisto posnel Mastrocinque 1. 1962.
Skušati v kratkem izvlečku povzeti v nekako osredotočeni obliki prikazati kvalitete nekega igralca, je bolj ali manj podvig, obsojen na neuspeh. Zlasti to velja v primeru Totòja, umetnika tisočerih odtenkov, ki jih je ustvaril v stotinah svojih nastopov na odru in na platnu. Potemtakem, seveda, ne gre pričakovati, da bi v delu, posvečenem njegovemu spominu, bil v polnosti prikazan njegov umetniški lik. Navzlic temu pa bo z njim moč osvežiti spomin na pokojnega velikega komika, morda zadnjega velikega komika na italijanskih odrih in na filmskem platnu.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10	do 15.30 TV šola:
Meteorološka organizacija, Matematika, Rastlinstvo, Jugoslavija, Aktualnosti, Lug, Marksizem, Norveška, Ribe.
17.40	BELI KAMEN Serijski barvni film
18.10	Obzornik
18.25 Od zore do mraka: Ob dvojnem jubileju
18.55 Mozaik
19.00	Glasbene minute
19.20 Ne prezrite: Koncertni atelje DSS
19.45	Risanka
19.50 DNEVNIK
20 25 Rotterdam: Nogometni finale za pokal prvakov
22.15	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.30 Nogomet: Rotterdam, prvenstvo za pokal pokalnih prvakov
22.00	Zabavno glasbena oddaja
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.50 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert.
TRST
7.30 Deželne kronike; 14.45 tretja stran; 15.10 Glasbeno - govorni spored; 16.15 Koncert.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Majhna dela velikih mojstrov; 9.30 Minghettijev show; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Prijateljica Vanna; nasveti in glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Praksa samoupravljanja; 16.15 Poskočnice; 17.00 Mladi izvajalci; 17.45 Poje Miško Kovač; 18.00 Oddaja progresivne glasbe; 19.00 Iz priljubljenih o-per; 20.00 Prijeten večer ob glasbi; 21.00 Berite z nami; 21.15 Razvedrilo ob glasbi.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Otroške igre; 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja; 12.10 Znane melodije, znani orkestri;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Čajkovski: prizor L dejanja opere «Pikova dama»;
14.30	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Violončelist Matija Lorenz; 16.00 «Loto vrtiljak»; 16.45
Sodobna oprema prostorov; 17.10 Iz repertoarja zbora Slovenske filharmonije; 17.45 Jezikovni pogo- ■ vori; 18.15 Pop ansambli; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jug. pevci zabavne gk.sbe.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 19.00, 21.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Najlepše plošče; 12.1, četrti spored; 13.23 Glasbeno - govorni spored; 14.40 Radijska nriredba; 15.10 Za vas mlade; 16.00 Sončnica; 17.05 Plošča za poletje; 17.40 Program za mladino; 18.00 Glasbena priredba;
19.50	Neve plošče; 20.40 Tribuna
za referendum:	2.00 Ponovno na
sporedu z Mino.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 18.30, 19.30, ZZ.SO Poročila; 7.40 Zabavna glasba; 8 40 Kako in zakaj; 8.55 Operne arije; 9.35 Radijska priredba; 9.50 Plošča za poletje; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Opravljivci; 13.35 Zabavni program;
13.50	Kako in zakaj; 1!.C) Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored;
17.50	Telefonski pogovori; 20.00 Plošče.
III.	PROGRAM
8.25 Jutranji koncert; 9.30 Radio za šolo; 10.00 Koncert; 12.20 LrJ. sodobni glasbeniki; 13.U Glasba skozi čas; 14.33 Bachove skladbe; 17.10 Lahka glasba; 17.25 Enotni razred; 18.05 Glasbeno -govorni spored: 18.25 Francoske popevke; 18.45 Mali planet; 19.'i Večerni koncert; 21.30 Puccini ob 50-letnici njegove smrti.
PRIMORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORT
KOLESARSTVO
«ALPE ADRIA»
Popolnoma spremenjena lestvica po tretji etapi
Včerajšnjo etapo je osvojil Zanchet-ta, ki vodi tudi na skupni lestvici
RAVASCLETTO, 7. — Današnja ®tapa od Lignana do Ravascletta na mednarodni amaterski kolesarski dirki Alpe-Adria je popolnoma spremenila položaj na skupni lestvici. Jugoslovani, Avstrijci in Madžari so izginili s prvih mest ter so bdi prisiljeni prepustiti vsa tri prva mesta Italijanom.
Na 174 km dolgi etapi so morali kolesarji voziti preko dveh težkih prelazov. Leček, ki je včeraj vodil, ter Kuvalja, sta zaostala že na prvem, ko je tekmovanje motilo močno neurje. Precej tekmovalcev Pa se je tudi poslužilo motorne yleke. Najboljši med Jugoslovani je tako Puljčan Cvijetko Bilič, ki je ostal na četrtem mestu, vendar Pa ima skoraj dve minuti zaostanka in je težko, da bi ju lahko nadoknadi v jutrišnji etapi, ki se bo zaključila v Ljubljani.
Po mnenju večine prisotnih je bila današnja tretja etapa precej nepravilna, na koncu pa so se nekateri pritoževali, da ni bila izvedena kontrola antidoping pri zmagovalcih. Pri tem pa namigujejo na italijanske kolesarje, ki so zasedli vseh pet prvih mest in to z majhnimi presledki, medtem ko je Bilič, ki je trenutno v odhčni formi, zabeležil kar dve minuti in pol zamude. Zanchetta, ki je osvojil e tapno zmago, se je povzpel tudi n? prvo mesto skupne lestvice, od blizu pa ga zasledujeta Qualizza in Bonan. Razen Biliča pa so Jugoslovani popolnoma zginili z vrha lestvice, saj je Vidmar štirinajsti, Kastelic pa devetnajsti, z večmi-nutno zamudo.
Vrstni red na cilju:
1.	Zanchetta (Tono Vittorio Veneto) 4.51 T6” s poprečno hitrostjo 36,400 km na uro
2.	Logantino (Pesaro)
3.	Bonan (Supermercato PN)
4.	Qualizza (Pontoni Pascolo)
5.	Dassiè (Tonem)
6.	Bilič (Siporex Pulj)
Skupna lestvica po 3. etapi:
1.	Zanchetta
2.	Qualizza
3.	Bonan
4.	Bilič
Radi
KOŠARKA
Prof. Mari ni več trener Sorvolane ............ *
Profesor Mario Mari, bivši trener Bora, ki je zelo priljublj,^ v slovenskih športnih krogih, zaradi svojega navdušenja in požrtvovalnega dela pri razvoju naše košarke, ni več trener Servolane. Mari je letos treniral škedenjsko moštvo, saj je bila Servolana večji del prvenstva pri vrhu lestvice. Po končanem prvenstvu D lige je predlagal odboru Servolane, da bi moštvo že na turnirju «Casa della Lampada» nastopilo izključno z mladimi igralci, ki bi bili ogrodje za prihodnje prvenstvo. Vodstvo Servolane pa ni bilo tega mnenja, zaradi česar je Mari kot trener dal ostavko.
Po telefonu nam je dejal: «že v tem prvenstvu sem uvidel, da je bilo nemogoče uspeti z igralci, ki so dveh mentalitet. Mislim na starejše, kot so D'Azzara, Friedrich in Simsig, pa na mlade kot so Barbotti, Bocchini in drugi. Bilo je nemogoče ustvariti zadovoljivo skupno igro, zato sem se odločil za športno politiko mladih. Te mlade pa bi lahko poskusil že na turnirju «Casa della Lampada». Žal, pa društvo ni bilo tega mnenja in tako sem dal ostavko.»
b. 1.
DEČKI
LLOYD A — POLET S3:28 (44:13)
POLET: Sosič 10, Leniša 9, Bri-šček, Malalan 2, Danev 4, Ferluga 2, Piccini, Petje 1.
PROSTI METI 2:10.
Poletovci so po predvidevanju zgubili tekmo proti Lloydu Adriaticu A, ki je v tej skupini še nepremagan. Kljub visokemu porazu pa naši košarkarji niso povsem razočarali, saj je bil nasprotnik res boljši. Poletovci so se požrtvovalno bo-
rili yse do tedaj, ko sta morala zaradi petih osebnih napak z igrišča ključna igralca Sosič in Ferluga. Med posamezniki je poleg Valterja Sosiča zadovoljivo opravil svojo nalogo tudi Leniša.
INTER 1904 — BOR 78:53 (47:18)
BOR: Bruno Furlan 22, Udovič 22, Race 5, F. Mazzucca 4, Mesesnel, Trevisan Zlobec, Dovgan, Gruden, Pegan.
PROSTI METI 6:12.
V	A skupini so borovci igrali proti prvemu z lestvice, proti Interju 1904, ki je po predvidevanju zmagal in je tako še v večji meri ojačil svoj ugodni položaj na vrhu lestvice. Borovci so odigrali proti močnemu nasprotniku eno svojih boljših tekem.
V	prvem polčasu so sicer igrali dokaj slabo in obetala se jim je prava katastrofa. Gostje so namreč povedli s kar 47:18. V drugem delu igre pa so si naši košarkarji le o-pomogli, s Furlanom, Udovičem in Mazzucco, so uredili svoje vrste ter so ohranili poraz v dostojnih mejah.
b. L
NA OBČNEM ZBORU SZ GAJA V GROPADl
NOGOMETAŠI GAJE ODSLEJ TUDI V ČLANSKI KATEGORIJI
Društvo je bilo v preteklem obdobju zelo aktivno ■ K. Grgič potrjen za predsednika
V soboto je bil v Gropadi občni zbor ŠZ Gaja, na katerem so po dolgi diskusiji prišli do sklepa, da bo to društvo, ki je od svojega obstoja dalje gojilo le mladinski nogomet, s prihodnjo sezono nastopalo v tretji amaterski (članski) ligi. Do tega sklepa so na občnem zboru prišli potem, ko je skupina 15 bivših mladincev Gaje poslala občnemu zboru pismo, naj uvedejo tudi članski nogomet, da bi tako fantje po osemnajstem letu starosti še imeli možnost nastopanja. Res je sicer, da obstajajo druga društva, ki se bavijo s članskim nogometom, vendar pa so v njih Padričarji in Gropajci zapostavljeni.
Kaj pa bo z mladinskim nogometom Gaje? Mladinsko ekipo bodo v prihodnji sezoni razpustili, v upanju, da bodo lahko mladinci nastopali pod okriljem Sloge ali pa kakega drugega društva.
Na ozkem prostoru, ki gre od Bazovice do Trebč, bodo tako odslej obstajala tri nogometna društva s članskimi ekipami. Po eni strani naša društva tožijo, da nimajo dovolj igralcev in morajo zato segati po pomoč med italijanske nogometaše, po drugi strani pa prihajajo na dan nove ekipe, namesto da
bi težili za združevanjem in se skušah kakovostno izboljšati.
Občni zbor Gaje je odprl delovni predsednik Cveto Grgič, nakar je predsednik Karel Grgič podal svoje poročilo, ki je bilo razdeljeno na tri dele. V prvem se je dotaknil gradnje objektov, ki jih je združenje zgradilo v tem zadnjem obdobju. Tako dograjujejo objekt v Gropadi, dokončali pa so skoraj tudi gradnjo slačilnic na Padričah za balinarje ter košarkarje in odbojkarje. Ogradili so nogometno igrišče ter teniški igrišči in uredili razsvetljavo, tako da nogometaši lahko trenirajo tudi zvečer. Za prevoz tekmovalcev pa so kupili mah avtobus.
Drugi del Grgičevega poročila je obsegal udejstvovanje na športnem področju. Gaja je priredila izredno uspeh športni teden, nato so ob 5. obletnici ustanovitve združenja priredili kulturni program, na katerem so tesno sodelovali z domačim prosvetnim društvom.
Gaja se je v tem obdobju u-kvarjala z mladinskim in naraščaj-niškim nogometom, odbojkarice pa so nastopale pri Slogi. Lep uspeh so zabeležili tudi balinarji. Pred tremi leti so začeli gojiti še tenis, ki je organiziran v samostojni
sekciji. Ta prireja vsako leto tudi tečaje za najmlajše ter razne turnirje. Kot vedno, pa je tudi tokrat Gaja nastopala na slovenskih športnih igrah.
Predsednik Gaje je zaključil svoje poročilo z željo, da bi pritegnili še več mladih športnikov in razvih pri starejših rekreacijske športe. Ob koncu pa je ostro obsodil bombni fašistični atentat na slovensko šolo prav v trenutku, ko so slovenski športniki proslavljali petdesetletnico slovenske športne zveze v Kulturnem domu v Trstu.
Po poročilu tajnika Aleksandra Možine, ki je podrobno razčlenil delovanje društva v minulem obdobju in po krajšem poročilu blagajnika, in nato še teniške sekcije, so na občnem zboru soglasno sprejeli resolucijo, ki smo jo že objavili in v kateri ostro obsojajo fašistično divjanje.
Po dolgi diskusiji so izvolili novega predsednika in novi odbor.
L TROFEJA «SKI-JADRO» NA NEVEJSKEM SEDLU
Zakonca Benčič osvojila prvi del tekmovanja
V mladinski kategoriji sta zmagala K. Rebula in M. Terčon ■ Jadralna regata bo 19 maja v Sesljanu
Zakonca Benčič sta zmagovalca nedeljskega smučarskega tekmovanja v veleslalomu na Nevejskem sedlu v mešanih dvojicah za 1. trofejo «Ski-jadro», ki sta ga organizirala kulturni krožek Devin-Štivan in slovenski pomorski klub Cupa. Naj omenimo, da bo treba za končno zmago tekmovati še na jadralni regati, ki bo 19. maja v Sesljanskem zalivu. Prevala, ki je po zimskem smučarskem vrvežu zadnje tedne mirno čakala na poletno sezono, je v nedeljo kljub megli in metežu zaživela in imela v gosteh tržaške Slovence. Tudi koča Gilberti je bila nabito polna veselo razpoloženih gostov, številni spremljevalci, ki so želeli prisostvovati zanimivemu kombiniranemu tekmovanju so skupno s harmoniko, trobento in klarinetom napravili v koči pravo slovensko planinsko vzdušje. V koči so po kosilu tudi objavili rezultate tekmovanja.
Proga je bila začrtana za vse enako. Za prave tekmovalce je bila prekratka in tehnično lahka.
TOKIO, 7. — Jugoslovan Stipančič je zmagal na mednarodnem namiznoteniškem turnirju v Tokiu, po- I Tekmovalci, kot predvideva pravil-tem ko je v finalu premagal Corda- nik so bili razdeljeni v dve katego-ša s 3:0.	| riji in sicer na mladince do 14.
leta in starejše. Startalo je 24 mešanih dvojic. Pri mladinkah si je priborila zmago Marinka Semolič. Katja Rebula, prva v svoji kategoriji na zimskih športnih igrah v Piancavallu, je zasedla drugo mesto, na tretjem je presenetila 6-letna Veronika Logar, ki je vozila zelo odločno med vratci. Njej sledijo še Katja Škerk, Patricia Škerk in Aleksandra Škerk. če bi prvouvršče-ni mladinec Adamič redno treniral na snegu, bi brez dvoma precej napredoval. Odličen čas je zabeleži! drugouvrščeni 8-letni Mitja Terčon, sledijo jima še Velussi Dario. Gianni Rebula, Roberto Candotti in Dario Zidarič.
Lestvica mešanih dvojic pri mladincih:
1.	Katja Rebula in Mitja Terčon 2’07”5
2.	Marinka Semolič in Gianni Rebula 2’08”9
3.	Katja Škerk in Dario Velussi 2’18”7
4.	Veronika Logar in Dario Zidarič 2,21”5
5.	Patricia škerk in Dario Adamič
2'43’’7	'	- '	•
6.. Aleksandra Škerk in Roberto Can-
liiiiHiiliniliiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiijiiiNiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiinniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiittifiiiiiiiiiiiiii itiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiriMiiiMiliiiiiiiiilliiiliiiiliiiiiilliiiiiiiMliHiiiiiiii
V NARAŠČAJNIŠKI LIGI
ATLETIKA
TRŽAŠKO POKRAJINSKO PRVENSTVO NIZJESOLCEV
Malo upanja za naše dijake
Krmec med najboljšimi v skoku v daljino - V predtekmovanjih štiri zmage
Danes bo na stadionu na Kolonji sklepno tekmovanje za dijake nižjih srednjih šol iz tržaške pokrajine. V finalne borbe so se uvrstih najboljši iz 4 predtekmovanj, ki so bila 22. aprila (od slovenskih šol Levstik in Gruden), 23. aprila (Kosovel in Ciril - Metod), 2. maja (Cankar in Erjavec) in 3. maja (Gregorčič).
Podroben pregled rezultatov vseh štirih predtekmovanj nam, žal, odkrije neprijetno dejstvo o nezadostni udeležbi dijakov slovenskih šol.
Najboljša je v tem smislu prose-ška šola «F. Levstik», ki je zabeležila 16 nastopov med dekleti ter 22 med fanti in je stortala tudi v obeh štafetah. Openski «Kosovel» je zadovoljil le pri fantih (20 nastopov 'in štafeta), slabo pa je bilo žensko predstavništvo? Obe štafet# je uspelo sestaviti le še šoli «Ciril - Metod», ki je imela poleg tega 13 nastopov med fanti in 10 pri dekletih. Sledijo nato šole «S. Gregorčič» (10 fantov in 7 deklet), «L Cankar» (6 fantov in 8 deklet), «L Gruden» (6 fantov in 4 dekleta) ter «F. Erjavec» (2 fanta in 6 deklet).
Slovenski dijaki so posamezne zmage dosegli na prvem in drugem tekmovanju.
Med prvim dnevom sta bili uspešni na 60 m Sonja Antoni (Gruden) in Alma Gruden (Levstik) na 800 m, najhitrejša pa je bila tudi ženska štafeta iz Nabrežine v postavi Semolič, Demoli, Terčon in Antoni. V drugem dnevu je v skoku v daljino zmagal David Krmec (Ciril-Metcd), smolo pa je imel v finalu na 60 m čez ovire Aleksander Bi-gatton (Ciril - Metod), ki je bil zaradi napake komaj tretji, medtem ko je imel v predtekih najboljši čas. V tretjem dnevu sta nastopali dve številčno šibkejši šoli. na zadnjem tekmovanju pa je prišlo bolj skromno predstavništvo iz dolinske občine, ki ni dalo posebnih tekmovalnih uspehov.
Poglejmo sena] rezultate slovenskih dijakov za vsak dan (v oklepaju rezultat zmagovalca):
22. APRILA
60 m ovire ženske (10”4) — Verginella Marta (Levstik) 11"6 60 m ovire moški (10”3) — Prašelj Andrej (Levstik) 14”5, Milič Andrej (Levstik) 15”, Purič Valter (Levstik) 16"7 višina ž. (125) — Purič Darma (Levstik) 110 cm
krogla ž. (8,59) — Tavčar Irena i Krevatin Aljoša (Kosovel) 12”4 (Gruden) 8,05, Žerjal Suzana | krogla m. (11,33) — Husel Boris (Levstik) 6,75, Štoka Patricija (Kosovel) 10,09, Budin Bogdan (Levstik) 6,54, Starec Vivjana 1	(C-M) 9,82, Stojkovič Darij (Ko-
(Levstik) 5,86, Tretjak Nadja (Levstik) 5,54
daljina m. (5,07) — Ostrouška Ciril (Levstik) 3,95, Rebula Jordan (Levstik) 3,76, Starc Klavdij (Levstik) 3,68, Majovski Kazimir (Levstik) 3,65
krogla m. (9,89). — Sedmak Mauro (Levstik) 9,53, čuk Mauro (Levstik) 9,01, Košuta Miran (Levstik) 7,95, Skupek Zdravko (Levstik) 7,30
višina m. (150) — Ban Marko (Levstik) 130 ^
daljina ž. (3,B2j — Semolič Marinka (Gruden) 3,70, Bracelj Veronika (Gruden) 3,2oi Škrlj Nevenka, (Levstik)rr3,lS!, Semolič Loredana (Gruden) 3,09, Franchi Liljana (Levstik) 2,97, Sedmak Loredana (Levstik) 2,68
80 m m. (10’'2) - Husel Velko (Levstik) 11”, Štoka Vasilij (Levstik) 11”, Cupin Robert (Levstik) 11”, Devetag Boris (Gruden) 11”1
60 m ž. — Antoni Sonja (Gruden) zmagovalka z 8”6, Milič Erika (Levstik) 9”4, Milič Nada (Levstik) 10", Gabrovec Natalja (Gruden) 10 T, Košuta Rožica (Levstik) 10”
800 m ž. — Gruden Alma (Levstik) zmagovalka z 2’51"6, Semec Lori (Levstik) 2'56”4, Košuta Ildegarda (Levstik) 3’08”4
1000 m m. (2’59”4) — Guštin Mauro (Levstik) 3T5"4, Perini David (Levstik) 3'24”3, Rupel A-drijan (Levstik) 3'24"6, Adamič Mario (Gruden) 3’35”3, Gruden Valter (Gruden) 3'35"4, Regent Nevio (Levstik) 3’40”, Lasič Jurij (Gruden) 3’53"2
4x100 m ž. — «Z. Gruden» (Semolič, Demoli, Terčon, Antoni) zmagovalka z 59”6
4x100 m m. (52”3) — «Levstik» (Cupin, Sedmak, Štoka, Husel) 56 sekund 23. APRILA
60 m ovire ž. (10”) _ Castellani Franka (C-M) 15"7, Ozbič Erna (C-M) 11"9, Zoch Franka (C-M) 14 sekund
60 m ovire m. (10”6) — Bigatton Aleksander (C-M) 10”5 v pred-teku, Andolšek Andrej (Kosovel) 12”3, Lesina David (Kosovel) 12”2, Canciani Igor (C-M) 15”2,
sovel) 8,37, Sosič Valter (Kosovel) 7,24 daljina m. — Krmec David (C-M) zmagovalec s 4,87, Štoka Valter (Kosovel) 4,35, Kocjan Franko (Kosovel) 4,28, Vitez Boris (Kosovel) 4,11, Koren Franko (C-M) 3,42, Kralj Darij (Kosovel) 3,00 80 m m. (10T) — Kralj Marko (Kosovel) 10”8, Bukavec Karel (C-M) 11”2, Grgič Klavdij (Kosovel) H"3, Malalan David (Kosovel) 12”, Cibic Alfred (Kosovel) 11”8, Dovgan Fulvio (C-M) 12 sekund 9 desetink 60 m. ž. (8”5) — Kahn Silva (C-M)
: 10VS,Milič Anita (Kosovel) 9”5, Kralj. iNataša (Kosovel) 10"4, Dovgan Adrijana (C-M) 10"5, Lazar Sonja (Kosovel) 10"3, Debeljak Nadia (C-M) 10”3, Počkar Tereza (C-M) 9”9 krogla ž. (8,48) — Kalc Barbara (Kosovel) 7,24, Fornazarič Eva (C-M) 5,73
1000 m m. (2’58”5) - Grgič Davorin (Kosovel) 3’08' 7. Pertot Egon (C-M)	3'28"6, Arduini
Marko (C-M) 3'31"8, Ferluga Pavel (Kosovel) 3'30”8 800 m ž. (2’45”5) - Grgič Neva (C-M) 2’51”9, Levstik Tatjana (Kosovel) 3'39"6
daljina ž. (4,33) — Foschini Marina (Kosovel) 3,76, Crissani Ticjana (Kosovel) 3,58 višina m. (165) — Grgič Maks (Kosovel) 135, Bukavec Sergij (C-M) 130, Lozej Boris (C-M) 125 4x100 m (52”1) — «Kosovel» (Kralj, Malalan, Grgič, Husel) 55”5, «Ciril-Metod» (Lozej, Budin, Bigatton, Krmec) 57"4 4x100 m ž. (54”) - «Ciril Metod» (Zoch, Debeljak, Počkar, Maz-zaroli) 65”4, «Kosovel» (Lazar, Kralj, Foschini, Crissani) 66”
2. MAJA
60 m ovire ž. (9”7) — Korošec Barbara (Cankar) 11'2, Orel Marina (Cankar) 14”6, Košuta Erika (Cankar) 10"9, Valli Laura (Cankar) 14"5
krogla m (10,68) — Furlan Bruno (Cankar) 9,51, Uršič Mauro (I. Cankar) 8,77
60 m ž. (8”6) — Župančič Irena (Erjavec) 9”3, Baša Anamarija (Erjavec) 9”7, Tomšič Dora
(Cankar) 10”2
krogla ž. (9,15) — Furlan Tanja (Cankar) 4,90
80 m m. (10’2) — Sedevčič Adri-jan (Cankar) 11”5, Bajc Borut (Erjavec) 13” Kreševič Robert (Cankar) 12 ”2
daljina ž. (4,06) — Pertot Aleksandra (Erjavec) 3,42 daljina m. (4,49) — Trevisan Mauro (Cankar) 3,61
višina ž. (130) — Kosor Ana (Erjavec) 110
1000 m. (3’09”1) — Kocjančič Pavel (Cankar) 3’51”8 800 ž. (2’26”7) — Lovrenčič Suzana (Erjavec) 3’4”5, Sosič Mira (Erjavec) 3’46”6, Cupin Kristina (Cankar) 3’46”1 3. MAJA
60 m ovire ž. (10"1) — Slavec e- Ksenija (Gregorčič) 13”2, Kocjančič Danica (Gregorčič) 12”3 60 m ž. (8'T) — Hrvatič Neda (Gregorčič) 9”8, Ražem Anamarija ("Gregorčič) 9”6, Berdon Katja (Gregorčič) 13”5, Žerjul Adrijana (Gregorčič) 10”4 80 m m. (10”6) — Zubin Marino (Gregorčič) 11”7, Labian Igor (Gregorčič) 12”3, Ražem Andrej (Gregorčič) 12”4
višina ž. (130) - Štefančič Jelana (Gregorčič) 125
krogla m. (11,14) - Sancin Zoran (Gregorčič) 7,58, SmoHak Saša (Gregorčič) 5,97
daljina ž. (4,51) — Komar Sonja (Gregorčič) 3,14, Purger Davorina (Gregorčič) 2,86 800 m ž. (2’38”6) — Veljak Laura (Gregorčič) 3’35”2 Od slovenskih dijakov, ki so se uvrstili v današnji zaključni del prvenstva, ima realne možnosti za zmago samo David Krmec v skoku v daljino. Pred njim so tokrat samo trije skakalci, razlika za prvim pa znaša samo 20 cm. Med prve se lahko uvrstijo še metalka krogle Irena Tavčar, srednjeprogašici Alma Gruden in Neva Grgič ter metalec krogle Boris Husel.
Tekmovanje se bo začelo ob 15. Po vrstnem redu bodo na sporedu-dekleta: višina, 60 m ovire polfinale, 60 m polfinale, 800 m, daljina, krogla, 60 m ovire finale, 60 m finale, štafeta 4x100 m
fanti: daljina, krogla, 60 m ovire polfinale, 80 m polfinale, 1000 m, višina, 60 m ovire finale, 89 m finale, štafeta 4x100 m.
k. b.
Prva zmaga Juventine pred tujimi gledalci
Zaslužen remi Primorja - Sodnik oškodoval Union
PIED1MONTE — JUVENTINA 1:2
(1:1)
JUVENTINA: Maraž, San Filippo,
Mikluš, Paškulin, Bajc, Plesničar,
Bevčar, Tavčar, Mučič, Faganel,
Ferčič.
PIEDIMONTE: Sošol, Okretič, Le-ghissa, Negrini, Monello, Ipavec,
Bagozzi, Nanut, Terčon, Bruno,
Vončini.
STRELCI: 10. min. Bruno, 25. min. Faganel, 15. min d.p. Plesničar.
Juventina je na igrišču v Podgori izbojevala svojo prvo zmago v gosteh. Napadala je skoraj, vsp teji-mo, vendar blatno igrišče ni idovo-lilo lepe igre. V vodstvo so prišli Podgorci, in to—pa -zaslugi Bruna, ki je izkoristil nesporazum štan-dreške obrambe. Mladi juventinci se niso vdali in so s Plesničarjem ter Faganelom večkrat ogrožali vratarja Sošola. Po dolgem nada-du se je v 25. min. Faganelu ponudila priložnost, katero je lepo izkoristil in izenačil, štandrežci so prišli v vodstvo s Plesničarjem v 15. min. drugega polčasa, ko je izkoristil lepo podajo Mučiča. Treba je še omeniti vratarja Maraža, ki je v zadnjih minutah tekme zelo lepo ustavil prosti .-.trel Ipavca.
ZAULE — PRIMORJE 1:1 (1:0)
ZAULE: Paniconi, Boschin, Lego-vich, Cociani, Morresi, Carini, Ba-bich, Prandi, Frangini, Montrone,
Milanese.
PRIMORJE: Purič, čok, Štoka,
Kralj, Timeus, Trobec, Milič, Mae-strutti. Albi, Guštin, Persi, 13.
Verša.
STRELCA: za Primorje Persi, za Zaule Morresi.
Na blatnem igrišču v Miljah so naraščajniki Primorja zasluženo remizirali z Zaulami, najboljšo enajsterico prvenstva.
Enajsterici sta bili vso tekmo povsem enakovredni. Prvi polčas se je zaključil z golom prednosti domačinov, ki so izrabili negotovost «rde-če-rumenih» in prišli do gola. V nadaljevanju se je Primorje bolj potrudilo. Do zasluženega gola je prišlo sredi drugega polčasa, ko je Persi izkoristil podajo Timeusa in neubranljivo izenačil. Po prejetem golu so domačini skušali reagirati, a kmalu bi «rdeče-rumeni» podvojili, če bi Guštin (sam pred vratarjem) streljal točneje. Dobro je | dveh tekmah, igrala sredina igrišča, kjer se je1
izkazal Timeus.
V	nedeljo bodo Prosečani odigrali zadnjo tekmo prvenstva z Edero.
H. V.
Union — Triestina B 0:3 (0:2)
UNIOU: Deros, Uršič, Malalan, Kos, Benčič, čepak, Ancona. Sassi, Lizzi, Colja, Stulle.
TRIESTINA B: Mora. Sistanno, Nešič, Rebec, Majcen, Bossi, Verbič, Vicini, Muiesan, Ferfolja, Mon-tenesi, 13 Lupidi.
STRELCI: v 5. in 17. min. p.p. Muiesan in Vicini v 20. min. d.p.
Tudi naraščajniki Uniona so v nedeljo doživeli poraz proti prvouvr-ščeni ekipi Triestine B, kateri je dobra igra in slabo sojenje pripomoglo k zmagi.
V	vsem prvem polčasu so Tržačani pritiskali na Unionova vrata. Omeniti je treba, da je bil izključen vratar Uniona Deros in da je nastopil v vratih Lizzi. V drugem polčasu je Union zaigral bolje in je večkrat ogrožal vrata Triestine, toda brez uspeha. Hitri protinanadi gostov v drugem polčasu so večkrat spravili Unionovo obrambo v zadrego. Do tretjega in zadnjega gola je prišlo iz protinapada.
Mauro
V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI
Zadnje kolo 14. maja
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — Tekmovalna komisija združenja prve zvezne lige je na priporočilo izvršnega odbora nogometne zveze Jugoslavije sklenila, da bo 33. kolo prvenstva, ki bi moralo biti jutri na sporedu, v nedeljo, a zadnje kolo v torek, 14. maja. Zaradi dežja prekinjena tekma 33. kola med Vojvodino in Zagrebom bo ponovljena v četrtek, 9. maja.
Disciplinsko sodišče združenja klubov prve zvezne lige je kaznovalo trenerja Hajduka Tomislava Iviča zaradi udeležbe pri neredih na tekmi Hajduk - Crvena zvezda z dvema mesecema prepovedi o-pravljanja funkcije trenerja. Na istem sestanku sta bila kaznovana in izključena igralca Crvene zvezde Karasi s prepovedjo igranja treh in Ačimovič s prepovedjo igranja na
B. B.
dotti 2'58”2
V	starejši ženski skupini je Lučka Hrovatin z lahkoto premagala Beu-čičevo in Terčeljevo. Sledijo še Kostnapfel, Kosmina, Franko. Rebula, Terčon, Prešel, Rolič, Legi-ša, Logar in Frančeškin.
V	moški kategoriji je bil velik dvoboj med Borutom Deškom. ki je imel tretji najboljši čas na zimskih športnih igrah in Borisom Markovičem. Le za desetinko sekunde je Deško prehitel Markoviča, ki vsekakor predstavlja pravo presenečenje. Pri njem smo videli veliko sproščenost in stabilnost pri tekmovanju. Sledijo jim še Benčič, Rebula, Guštin, Kosmina, Terčon, Škerk, Logar, Rebula, Rudež, Rolič in drugi.
Skupna lestvica starejših mešanih dvojic:
1.	Zakonca Benčič r29"7
2.	Lučka Hrovatin in Edi Guštin 1'29”8
3.	Borut Deško in Katja Kostnapfel 1’35”6
4.	Zakonca Kosmina 1’41”7
5.	Darinka Terčon in Bruno Škerk 1'51”8
6.	Zakonca Terčon 1'58”1
7.	Zakonca Rebula 2’08"3
8.	Rožica Franko in Bogo Rudeš 2T6”7
9.	Lia Legiša in Boris Markovič 2’23"3
10.	Alenka Frančeškin in Drago Rebula 2'43”8
11.	Zakonca Logar 2'46”2
12.	Zakonca Rolič 2’59"6
13.	Marija Brecelj in Gianni Gruden 3’01”0
ODBOJKA
DOM B DRUGI
S tekmo Dom B - Libertas A, se je zaključilo prvenstvo 2. moške divizije, B skupina.
Prvo mesto je zasedla ekipa Li-bertasa A iz Gorice. To moštvo je pravzaprav za stopnjo boljše od vseh ostalih, saj je zgubilo v celem prvenstvu le en set z Gradom. Vse ostale tekme pa je osvojilo s čistim izidom 3:0.
Drugo mesto je zasedla slovenska šesterka Dom B iz Gorice, ki se je tako uvrstila v polfinale v go-riški pokrajini, skupno z Liber-tasom A.
Mladi domovci so bolje igrali v prvem delu prvenstva: zmagali so proti Pierisu in Gradu. V povratnem delu pa so popustili, zmagali so le proti Pierisu.
Toda neposredni tekmec za uvrstitev v pplfinale Grado, se je spotaknil pdžv1 v zadnjem kolu, ko je nepričakovano klonil proti Pierisu. S tem porazom si je Grado zapravil vse možnosti napredovanja, čeprav je po predzadnjem kolu imel mnoso boljšo razliko v setih od domovcev.
Izidi povratnega dela prvenstva:
3:1 1:3 3.0 3:0 3:1 0:3
divizije B
6	6	0	18	1	12
6	3	3	9	10	6
6	2	4	8	12	4
6	1	5	4	16	2
Dom B - Pieris Grado - Libertas A Grado - Dom B Libertas A - Pieris Pieris - Grado Dom B - Libertas A Končna lestvica 2. skupina :
Libertas A Dom B Grado Pieris
Libertas A in Dom B sta se uvrstila v polfinale II. moške divizije za B skupino; za A skupino pa Olympia in AGL
I. K.
ROTTERDAM, 7. — Jutri zvečer se bosta ob 20.30 pomerila v Rotterdamu Milan in Magdeburg v finalu nogometnega tekmovanja za pokal evropskih prvakov. V kolikor bi se srečanje končalo z remijem (tudi po podaljških) bodo srečanje ponovili v petek.
TONE
SVETINA
Napeto so spremljali Pavlin vzpon in poizkus. Prejšnje loto se je stena ubranila z dežjem in tudi Pavla je zdrsnila na težavnem ostenju, o katerem so menili, da je ključ smeri. Toda kljub temu ni odnehala.
Tudi Joža in Miha	sta bila	pod steno.	Spremljala sta
poizkus in bila nared, da bi šla reševat, če bi bilo treba. Tu	so se srečali z nemškima	plezalcema.	Miha	jima je
povedal, da	Pavla	in Gostiša zdelujeta steber v	zgornjem
delu. Szalay	ga	je	žalostno pogledal in skomignil	z rameni
__ s Prusikom sta prišla prepozno... Bosta napravila pa
kaj drugega. Saj je stena dovolj široka. Tega mnenja je bil tudi Prusik,	ki	je	bil znan kot izreden tehnični	plezalec.
Že takrat, ko so naši v glavnem plezali še prosto, je že spretno uporabljal zanke, lestvice in dobro premišljene manevre z vrvjo.
Tudi Sloki je bil	z njimi.	Odkar sta	se z	Aleksom
ponesrečila, je bil mnogo previdnejši. Rane na telesu so se mu	celile naglo kakor	psu, ne	pa duševne	rane.	Nikomur
ni povedal, da	sta	nameravala v tem delu stebra	potegniti
svojo prvenstveno smer, toda radovedneži so vseeno izvedeli, kaj se je zgodilo. Aleks ni mogel molčati. Ko se je napil, |e Izrazil dvom, če ni Sloki prerezal vrvi... Govorice so «e razširile in med plezalci se je šušljalo, da se je vrv
nekam skrivnostno pretrgala. Vse to se je povezovalo z neljubo nesrečo v Kamniških Alpah, ko se je soplezalec Slokega v podobnih okoliščinah smrtno ponesrečil.
Ves dan so bili pod steno in zrli navzgor z daljnogledi. Najbolj je plezalcema trda predla že onkraj skalovja, ki so ga imenovali Sodi, in	ko sta se	spravila	že	skoraj čez
Hlebec. Sodi so bili videti kot trebušasti pomoli, štrleči nad globino. To	je bila tri raztežaje	vrvi visoka	skala,
gladka, s težkimi	prehodi, s stolpiči	in	počrni; čez	Hlebec
pa se je vlekla drobna špranja, ki se je iz dna zdela nepreplezljiva.
«Ni izključeno, da bo Pavla omagala,» si je mislil Sloki, želel je, da bi se vsaj ustavila, da ne bi mogla nikamor naprej in da bi jo reševali. Tako bi ostala še ena možnost, da bi dobil novega soplezalca in preplezal smer. Ker pa sta bila tu Nemca in	Szalay, je	spremenil	svoje	mnenje.
Bolje, da pridejo	tja «skalaši» kot	Nemci! Teh ni imel
najrajši, čeprav se je	pogovarjal	z njimi	in	se	dal od
njih poučiti o najnovejši vrvni tehniki.
Joža čop pa se je	zbal za Pavlo. Nebo	se	je	temnilo,
pripravljalo se je	neurje. Razmišljal	je,	ali bi jima	šli na
pomoč. Pavla bo odklonila in klela. Naročila mu je, naj se nihče ne prikaže za njo, četudi ji bo migal samo še en prst. Sklenila je, da bosta z Gostišo steno po vsej sili preplezala, tudi če bi morala v njej spati šest dni. Hrane sta imela dovolj in dobro sta bila opremljena.
V skrbeh so bili tudi drugi. Ves dan sta premagala borih sto petdeset metrov višine in pred njima je bila — tudi če bi uspešno premagala smer — še grozljiva Ladja, pod njo pa še mnoge druge neznanke.
Nemca, na videz hladna in vzvišena, sta pokazala dovolj spoštovanja do uspeha	«skalašev».	Medtem	ko	so	se oči
Pavlinih prijateljev upirale v navezo, ki je obstala, se je Prusik zagledal v desno izbočeno visoko podlogo stene, ki je
tvorila podstavek dna in se strmo spuščala nazaj na levo, k ostenju osrednjega stebra. Dolgo je gledal, potem pa dejal prijatelju :
«Poglej, tamle bi se dala izpeljati imenitna smer!»
Oba sta se nenadoma zazrla v skalovje, se odmaknila od skupine in se tiho menila.
«Pravi tiči so ti Nemci,» je dejal Sloki. «Prišla sta in si ogledala steno, pa že mislita, da bosta zmagala! Ne bo šlo tako gladko... Naj si kar delajo utvare, jih bo že minilo, ko jo bodo pošteno skupili!»
V	oblakih je votlo zagrmelo, na vrh Triglava se je prilepila črna gmota. Na Luknji so se odprle zapornice in nenadoma je meglena lava začela zalivati steno. Plezalca sta se kmalu znašla v njenem objemu ...
«Miha, kaj bo z njima?» je zaskrbelo Joža. «Naj gremo gor na pomoč? Težko bosta preživela nevihto!»
«Prepozno,» je dejal Miha, ko je pogledal razbesnelo nebo. Ognjeni	jeziki so	treskali v skalovje, potegnil	je veter	in
zavrašalo je v drevju. V trenutku se je shladilo. Potegnili so kapuce čez glave in odšli. Se preden so prišli do polovice poti h koči, se je usul dež in jih premočil do kože.
V	jedilnici je oskrbnik zakuril peč. Preoblekli so se, se
pogreli	in skoraj	molče povečerjali. Pritajena	skrb jih	je
navdajala s slabo voljo. Nebo je še in še rohnelo, strele so besno švigale. Stekla so švenketala in dež je neutrudno lil, kot bi se utrgal oblak.
«Saj	ju mora	voda odplakniti s stene, če	nista našla
kakšnega zavetja,» je dejal čop in odložil žlico.
«Ne bo ju! Pavla bo že našla kakšno lopo ali previs, da bosta šla podenj,» je tolažil Miha
Tudi	Sloki, ki	je prisedel k njima, je menil, da so	v
gornjem delu stene votline, kamor se bosta pred dežjem lahko umaknila.
Nihče ni rekel, toda vedeli so vse : če jima ne uspe
priplezati do votlin, ju bodo naslednji dan iskali mrtva...
Nemca sta kmalu po večerji odšla spat. Z njima se niso marali zapletati v razgovor, zakaj imel asta načrte, ki o njih nista hotela govoriti. Bili so pač tekmeci in v borbi za steno so na tihem že nekaj let nadzorovali drug drugega.
Da bi čas hitreje minil, so vrgli karte. Sloki je bil mojster v igri. V glavnem je on dobival, Miha in Joža pa sta izgubljala.
«Dokler ne neha dež, ne gremo spat!» je rekel Joža. «Ne bi mogel zatisniti očesa, če, pomislim, da Pavlo in Gostiša v steni jemlje hudič, mi jima pa ne moremo pomagati,» je dodal in položil karte na mizo.
Sloki je pomedel z mizo kiip dinarjev, ko je vstopila Karmen v tesno oprijetem puloverju, Id so ga prsi izzivalno napenjale. Sloki jo je zagledal, še preden je prišla k mizi, in roka, ki je mešala karte, je omahnila. Ni,mogel skriti občudovanja.
«Gospodična Karmen, za vas sem hranil stol, da boste sedli k meni!»
«K vam pa že ne, gospod Sloki! To mi še na misel ne pride!»
«Zakaj ne?»
«Bojim se vas! Vi ste ženskam nevarni!»
«Kdo pa vam je to natvezil? Jaz se žensk bojim!»
«Ne pretvarjajte se, profesor! Me ženske to slutimo! Raje bom sedla k čopu, če nima nič proti! Njemu bom pomagala, da ga ne boste preveč obrali!!»
Sedla je k Jožu, ki ji je prav rad napravil prostor.
Dekle, ki ni skrivalo simpatije do njega, mu je bilo všeč. Odkar ju je Sloki seznanil, sta se nekajkrat videla, plezat pa še ni šla z njim. Toda vsakokrat je znova rekla, naj ne pozabi, da jo bo ob prvem lepem vremenu peljal čez steno. Dekle mu je počasi zbudilo gorečo željo, da bi se odločila čimprej.
(Nadaljevanje sledi)
Uredntžtvo, oprava, oglajnl oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» y	Posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.—
letno 180. din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poitni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaSkega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	8. maja 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ^	^ ZTT Trst
RESNA ZASKRBLJENOST ZA ŽIVLJENJE UGRABLJENEGA SODNIKA
UGRABLJENI SUSSI POZIVA JAVNOST NAJ PODPRE ZAHTEVE NJEGOVE ŽENE
Genovski prefekt je Sossijevi ženi sporočil, da «država ne more storiti nič več» - Maria Grazia Sossi še vedno upa na pogajanja
GENOVA, 7. — Napetost zaradi brezobzirnega izsiljevanja samozvanih «Rdečih brigad» v ligurskem glavnem mestu, kakor tudi v prestolnici, narašča, zaradi skrivnostne grožnje zločincev, ki so zahtevali izpustitev osmih pripadnikov skupine «22. oktober» Maria Rossija in misovca Van-dellija, ki je organizirala ugrabitev Sergia Gadolle in krvavi rop v zavodu za ljudska stanovanja, kjer je bil s strelom ubit čuvaj Floris.
Državna oblast in osebno predsednik vlade Rumor z notranjim ministrom Tavianijem so že napovedali, da se ne nameravajo pogajati z ugrabitelji, kar je — seveda — takoj vzbudilo protislovne reakcije: na eni strani je Sossijeva družina, predvsem žena Maria Grazia, ki je pismeno prosila predsednika republike Leo-neja in papeža Pavla VI., naj pomagata rešiti njenega moža, na drugi
pa politična predstavništva, ki menijo, da državna oblast ne sme kloniti tako grobemu izsiljevanju skupine provokatorjev.
Predsednik republike Leone je Sossijevi ženi sporočil, da je bilo storjeno vse, da pa država ne more storiti «nič več». Pretresljivo novico je Sossijevi ženi osebno sporočil genovski prefekt. Sossi je, v bistvu, prepuščen na milost in nemilost u-grabiteljem, skupini poklicnih provokatorjev, ki je — pod krinko «rdečih brigad» — že večkrat pomagala, v predvolilnem boju, skrajno reakcionarnim silam. Le nekaj dni manjka do glasovanja 12. maja in javnost je zaskrbljena za to, kar bi se utegnilo zgoditi. Primer Feltrinellijevega u-mora dokazuje, da gre za ljudi, ki ne poznajo ne usmiljenja, še manj pa moralnih predsodkov.
Res se je Sossi, očitno po ukazu
aiiiiiiiiiiiiMiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiumniiiiiiinniiiii,n,m,,!,
PRIPRAVE NA DRUGI KROG PREDSEDNIŠKIH VOLITEV
Izredno negotov izid tekme za Elizej
Predvolilne ankete prisojajo Mitterrandu in D’Estaingu približno isto število glasov
PARIZ, 7. — čeprav se je po prvem krogu predsedniških volitev javna volilna kampanja nekoliko polegla, so bili glavni štabi strank, ki so angažirane v bitki, zelo aktivni. Kandidata, ki se bosta borila za mesto predsednika, si skušata pridobiti tiste volivce, ki v prvem krogu niso glasovali zanju, pač pa so podprli ostalih sedem kandidatov. Izid tekme je zelo negotov in se bo odločil le v zadnjem trenutku kot kažejo tudi rezultati anket, ki so jih izvedli zavodi za raziskovanje javnega mnenja. Po anketi, ki jo je objavil list «L’Aurore», naj bi Giscard D’Estaing dobil 50,4 odstotka glasov, za Mitterranda pa naj bi se izreklo 49,G odstotka volivcev.
Politične komentatorje je nekoliko presenetil desničarski kandidat Ro-
GL0BA
«G0L0N0G0METAŠEM»
Nogometna zveza Kenta je kaznovala s 50 funti šterlingi (okrog 75 tisoč lir) globe enajsterico Gravesenda, ker so nogometaši pred nekaj tedni, ko je bila moda goloteka na vrhuncu, pritekli popolnoma goli na igrišče in igrali v Adamovem, kostumu dobro polovico prvega polčasa. Zveza se je odločila, da kaznuje enajsterico z globo, češ da je s svojim nastopom škodovala nogometu.
Tajnik Gravesenda pa je s svoje strani komentiral kazen: «Da plačamo globo, bomo morali prodati še oblačila in bomo zares goli.»
SEDEM LET ZAPORA ZA 120 LIR PLENA
Perujcu Josue Orillu Mele-vanu, kljub najboljši volji ne bi mogli dodeliti diplome v gospodarskih vedah: za rop, ki mu je nesel osem soles (120 lir) so mu sodniki prisodili kar sedem let zapora. Sodniki so bili tako strogi, ker je Soles napadel 70-letnega reveža na cesti in mu odnesel ves denar, ki ga je imel: 8 soles. Nov kazenski zakonik, ki so ga odobrili pred kratkim, predvideva namreč izredno stroge kazni za tovrstne prekrške.
yer, ki je javno podprl finančnega ministra. V tej zvezi je poudaril, da je Giscard D'Estaing vključil v svoj program vrsto reform, ki mu jih je on predlagal in ki zadevajo vladno strukturo, upravno decentralizacijo, zakon proti trustom in preosnovo družinskega prava.
Proti finančnemu ministru in posredno za Mitterranda pa so se izrekb «svobodni republikanci» Phi-lippa De Gaulla, sina pokojnega francoskega predsednika. Le-ti so obtožili D’Estainga, da bi s svojo zakrknjeno reakcionarnostjo privedel državo na rob državljanske vojne. V svojem proglasu mu očitajo, da je izdal generala De Gaulla in pribijajo, da bi prav tako lahko izdal tudi Francijo in skušal uvesti totalitaren režim.
Poziv pristašev Philippa De Gaulla verjetno ne bo imel velikega vpliva na volivce, je pa očiten dokaz, kako «pravoverni» degolisti ostro nasprotujejo finančnemu ministru. Sama UDR se je proti volji odločila, da podpre DEstainga. Vsaka od treh strank, ki sestavljajo gibanje, bo vodila kampanjo na lastno pest, kot je poudaril generalni tajnik Sanguinetti, ki je pribil, da bi enotna zborovanja ne koristila finančnemu ministru.
Na degoliste, na katerih delno podporo upa Mitterrand, se je o-brnil tudi komunistični tajnik Mar-chais. Lahek premik glasov bo nam-
reč odločilno premaknil tehtnico na eno stran ali na drugo. Spričo negotovosti komentatorji nestrpno pričakujejo sklep radikalcev Servana-Schreivera, ki bodo v petek izbrali med Mitterrandom in Giscardom D’Estaingom.
Omenimo naj v tej zvezi, da po neki anketi je 12 odstotkov volivcev, ki je v prvem krogu podprlo Cha-bana Delmasa, naklonjenih Mitterrandu, 68 odstotkov pa Giscardu D’Estaingu. Chaban Delmas je prejšnjo nedeljo dobil nekaj več kot 15 odstotkov glasov.
Bil je eden najbolj znanih, slovenskih izseljencev v ZDA
»O / «(»»VIT»
Janko Rogelj umrl v Kranju
KRANJ, 7. — Davi je na Primsko-vem pri Kranju umrl Janko Rogelj eden najbolj znanih slovenskih izseljencev v Združenih državah A-merike. Kot publicist in prizadeven družbeni delavec med slovenskimi rojaki v Ameriki je bil tudi eden najožjih sodelavcev pokojnega a-meriškega pisatelja slovenskega rodu Louisa Adamiča. Za svoje delo v korist rojakov v Ameriki in za sodelovanje pri zbiranju pomoči in širjenju resnice o novi Jugoslaviji, je Janko Rogelj prejel letos tudi republiško priznanje osvobodilne fronte. Pogreb pokojnega Janka Roglja bo v četrtek popoldne v Kranju.	D. K.
svojih ugrabiteljev, takoj oglasil, tokrat s kar dvema sporočiloma. Enega je naslovil ženi, drugega pa tisku in preko tiska javnemu mnenju.
Ženi, v bistvu, pravi, naj «bo trdna», naj skrbi za mater in hčere, naj moli za vse, ki trpijo. V pismu je tudi stavek «že zdavnaj bi bil moral prisluhniti tvojemu rotenju». Sporočilo tisku pa je naslednje: «Podpirajte mojo ženo v pravičnem boju. Država, ki me je pustila brez zaščite in me izpostavila hudim osebnim nevarnostim za dolgo obdobje, ima sedaj moralno dolžnost, da me zaščiti in z menoj zaščiti moje drage. Samo tako bo država zadostila za to, česar doslej ni storila. To dopušča tudi zakon, saj ne dopušča, da bi zločin bil izvršen do skrajnih posledic. Nočem plačati za napake drugih. Država, kateri sem vedno služil, naj me zaščiti in z menoj tudi samo sebe. Pri tem bo izpolnila moralno in pravno dolžnost. Mario Sossi.»
Sporočila so našli po običajnem telefonskem pozivu uredništvu genovskega «Corriere mercantile» in preiskovalci ne dvomijo, da jih je zares napisal Sossi. Komentarji sodnih krogov iz Genove pa so megleni: državni pravdnik Coco je, na primer, dejal, da zakonik dopušča izpustitev na začasno svobodo le, če to odobri poseben sodni zbor in na zahtevo branilcev obsojenih. «Sam», je dodal, «ne bom nikoli zahteval kaj takega.»
Na vprašanje, kako misli, da je mogoče rešiti Sossija smrti, je Coco odgovoril, da samo s preiskavo in odkritjem zločincev. Sicer pa se je že zgodilo, je dejal, da so ugrabitelji umorili svojo žrtev tudi tedaj, ko so jim zadostili in dali to, kar so zahtevali. Naj se pa zavedajo, da bodo v takem primeru sojeni kot morilci in ne kot ugrabitelji.
Vse kaže, da se samozvani provokatorji «rdečih brigad» ne zmenijo za take grožnje. Tudi včeraj so agenti preiskali kakih 40 stanovanj, a brez najmanjšega rezultata.
Po srečanju z ligurskimi poslanci in senatorji je Sossijeva žena registrirala poziv, ki ga bo oddajala švicarska teleyi^ija,uV njem je resna kritika zadržanju ministra Tavia-nija. «Upam», je dejala gospa Sossi, «da je Taviani govoril v lastnem i-menu, ker menim, da si mora odgovornost sprejeti vsa vlada». Dodala je še, da je sprejela sporočilo predsednika republike, da nikakor ne more poseči v njeno korist in pristavlja, da je «sedaj sama v obrambi svoje družine prav v trenutku, ko se na trgih toliko govori o enotnosti in sreči družin».
Sindikalna federacija za genovsko pokrajino je za petek, 10. maja, napovedala «dan boja v obrambo demokracije, proti ugrabiteljem, ki se vključujejo s svojo dejavnostjo v okvir prevratniških pustolovščin». To bo, v bistvu, odgovor delavskega razreda Genove, ki postavlja na zatožno klop provokatorje samozvanih «rdečih brigad», za katere je značilno prav sklicevanje na boj delavskega razreda.
N
C
kv	-,
Z včerajšnje obravnave na procesu Valpreda: milanski anarhist in Gargara elli
Zeuli (desno)
(levo) ter predsednik sodišča
PREDSTAVNIKI ZASEBNIH STRANK VZTRAJAJO PRI POSKUSU ZAVLAČEVANJA PROCESA VALPREDA
Danes pomembno pričevanje agenta Ip-politija, vohuna v krožku «22. marec»
CATANZARO, 7. — Predstavniki zasebnih strank na procesu Valpreda, ki so s svojim prizivom kasacijske-mu sodišču že sprovocirali razsodbo o združitvi procesov Valpreda in Freda — Ventura — Pozzan, so na današnji obravnavi proti milanskemu a-narhistu in ostalim članom krožka «22. marec» nadaljevali s svojo ob-strukcionistično taktiko. Podprli so zahtevo javnega tožilca in generalnega pravdnika pri kasacijskem sodišču, naj sodni zbor prekliče pogumno razsodbo, s katero je odredil nadaljevanje sodnega postopka v nasprotju z odločitvijo vrhovnega sodišča.
V tej zvezi je odvetnik Azzariti -Bova razlagal dobro uro sodnikom, zakaj je po njegovem sklep, ki so ga sprejeli v soboto, zgrešen. Odvetnik je nato večkrat s «kilometrskimi» posegi zavlačeval delo sodišča in s takim vedenjem izzval zelo ostre proteste branilcev.
•iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiitTniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiuniitiiiiiiiiiiiiiiniitmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
ŠOLSKI AVTOBUS SE JE PREVRNIL S CESTE
DESET OTROK IN NUNA UTONILI V VODAH KANALA PRI GODEN IGU
Šoferju in nekemu ribiču je uspelo rešiti iz hladnega objema smrti dva otroka
PADOVA, 7. — Enajst je smrtnih žrtev strašne nesreče, ki se je pripetila v kraju Conche di Codevigo, kjer se je šolski avtobus z otroki nekega otroškega vrtca, last župnijske ustanove «Sv. Maria Goretti» prevrnil in pogreznil v štiri metre globok kanal za namakanje. V kalnih vodah kanala je utonilo deset otrok in z njimi spremljevalka, nuna Elvira (Franceschina Bettinato, stara 45 let). Rešil se je samo šofer šolskega avtobusa, brivec Va-nes Bettini (38 let), kateremu je le uspelo, s pomočjo ribiča Luigija Bartelle (36 let) rešiti iz hladnega objema smrti dva otroka: petletne Marianne Bozzatto in štiriletnega Ettoreja Lazzara.
Šolski avtobus je zavozil po cesti ob kanalu «Nuovissimo», ko je bila ura štiri popoldne. Deco so peljali domov po končanem pouku v župnijskem vrtcu. Iz za sedaj neznanih vzrokov se je šolski avtobus nenadoma prevrnil in zdrknil po nasipu v kalno vodo.
Nekaj metrov stran je ribaril Luigi Bartella, ki je z grozo opazil, kako se avtobus z otroki pogreza v vodo. Iz avtobusa se je rešil šofer, ki je priplaval na breg in zamrmral: «Vsi so utonili.» Tedaj je ribič opazil v vodi črni plašč nune in dva otroka. Oba sta se pognala v vodo in s težavo rešila iz objema valov otroka. Ko sta bila na bregu se je nuna že pogreznila. Voda je bila v tistem mestu globoka več kot štiri metre.
Otrokoma je ribič pomagal z u-
uiiiiiiHiiniimiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Kako Nemci ocenjujejo italijansko gospodarstvo
r ^ v ' "	' ^ ^
W	* L’-*
Italijanske noči
«Die Welt», Hamburg
metnim dihanjem, takoj nato pa je še stekel do gostilne, oddaljene več kot dva kilometra in klical na pomoč. Od tod so obvestili gasilsko postajo, od koder je prišla, a žal prepozno, prva pomoč. Otroci in nuna so že utonili in ni jim bilo pomoči.
Na kraj nesreče so kmalu zatem prihiteli obupani starši otrok z župnikom, ki je poskrbel za identifikacijo. Zbrali so se na nasipu in brez besed, s tišino, ki jo je pretrgalo le zamolklo ihtenje, sledili usmiljenemu delu gasilcev. Iz vode so izvlekli šolski avtobus in trupelca otrok ter nune. Med žrtvami strašne nesreče je bil tiidUsm staršev, ki so si ga želeli dolgih 24 let.
Ko so izvlekli iz vode šolski avtobus so gasilci in policija našteli deset košaric za malico in pet torbic. Iz tega se da sklepati, da je bilo v avtobusu petnajst otrok, če bi to bilo res, je v kanalu utonilo 13 otrok. Nerazumljivo je, kako da župnik in vodstvo vrtca ne vedo povedati, koliko otrok», se je prevažalo v šolskem avtobusu. Gasilci so nemudoma napeli v doljnjem delu kanala zaporne mreže v upanju, da bo mogoče izvleči še tri trupla, če bi se izkazalo, da je bilo v avtobusu petnajst otrok. Na breg kanala so pripeljali tudi močne reflektorje, ki bodo razsvetljevali gladino, če bi trupla priplavala na površje.
Predsednik republike Leone je prizadetim staršem poslal sožalno brzojavko.
Šest španskih časnikarjev pred sodiščem zaradi sindikalne dejavnosti
MADRID, 7. — Danes se je v Madridu začel proces proti šestim televizijskim časnikarjem, obtoženim nedovoljenega združevanja in prevratniške propagande. Obtoženci so se zavzemali, da bi imeli vsi uslužbenci španske televizije pravico do socialnega skrbstva in da bi vse sprejeli v službo z zakonito pogodbo.
ročila, da si odslej pridržuje, da sama odloča o «pomilostitvah». Doslej so to pravico imeli tudi okrožni vojaški poveljniki.
«Pomiloščeni» so bili naslednji na smrt obsojeni aktivisti U.P.: dijaka Fuente Araos in Balagued Jara, kmeta Vargas in Gonzales ter ravnatelj ustanove za kmečko reformo Gonzales Poblete.
Genovski finančni stražniki
zaplenili 130 kg hašiša
GENOVA, 7. — „ Končni stražniki so snoči zaplenili 130 kg hašiša, ki je bil skrit v tovornjaku, last 18-letnega Američana Larryja Blackwella iz Pennsylvanie, ki pa živi v Hanovru. Fant se je vrnil s potovanja po Indiji z ladjo «Tigre». Komaj so raztovorili dostavno vozilo z ladje, so finančni straž-
niki opazili, da je fant skril pod pod vozila vrsto lesenih zabojev, v katerih je bilo mamilo, katerega vrednost presega 300 milijonov lir.
Ko je mladi Američan videl, da so stražniki našli mamilo, se je z nekim izgovorom oddaljil
Ukradli so zlata in draguljev za 100 milijonov
PESCARA, 7. — Zlatar in zastopnik v trgovini z dragulji Oliviero Scarpetta je prejšnjega večera šel z ženo na večerjo k teti. Ko se je, malo pred polnočjo, vrnil domov je opazil, da so v njegovo stanovanje vdrli tatovi. Z varilno napravo so vdrli v železno blagajno in odnesli zlata ter draguljev za skupno vrednost sto milijonov lir, iz enega predala pa še pol milijona lir v bankovcih.
Ko je sodni zbor zavrnil zahtevo odvetnika Bove, je predsednik Zeuli poklical predse dr. Umberta Improto. funkcicnarja političnega oddelka rimske kvesture za časa pokola na Trgu Fontana in danes načelnika omenjenega oddelka. Policijski funkcionar, visok in močan, precizen in večkrat polemičen, je dve uri in pol odgovarja! na vprašanja predsednika sodišča, tožilca, predstavnikov zasebnih strank in branilcev. Plaz vprašanj, ki se je usul nanj, je spravil včasih v zagato odvetnike in sodnike, ne pa priče, ki je vedno ohranila mirno kri.
Dr. Improta je najprej govoril o preiskavah, ki so jih po atentatih vodili v desničarskih izvenparlamen-tarnih krogih, o svojih odnosih z Merlinom in Valpredo ter ostalimi člani krožka «22. marec». V tej zvezi je poudaril, da Merlino ni bil nikoli obveščevalec policije, čeprav ga je on osebno k temu silil. Govoril je tudi o preiskavi, ki so jo vodili proti Stefanu Delle Ghiaieju, voditelju rimskih fašistov, ki je bil nekajkrat obtožen protizakonite poses ti razstreliva. Dr. Improta pa je v tej zvezi poudaril, da viri, ki so trdili, da je Delle Ghiaie povezan s «črno internacionalo» in da je skupaj s to organizacijo skoval načrt za a-tentate, niso bili verodostojni in da so zato preiskovalci kmalu zanemarili to sled.
Proti koncu svojega pričevanja je policijski funkcionar hladnokrvno priznal, da je osebno arhiviral pismo, s katerim mu je urad za tajne preiskave notranjega ministrstva poročal o rezultatih tehničnega pregleda torb, v katerih so bili peklenski stroji. Re-zultat pregleda je kot je znano pobijal Rolandijevo izjavo, pismo pa ni nikoli prišlo v roke sodnikom. Dr. Improta je poudaril, da se mu pismo ni zdelo tako pomembno, in ga je zato arhiviral. Priznal pa je, da ga je le bežno prebral, ker da je imel polne roke dela, poleg tega pa — je dodal — je bila dolžnost kolegov z ministrstva obvestiti sodno oblast
Po dr. Improti je predsednik Zeuli poklical predse Fieno Segre, ki j* potrdila, da je v nedeljo 14. decembra srečala Pietra Valpredo pri njegovi stari materi, medtem ko tožilec trdi, da je bil anarhist v Rimu. Kot je znano je rimski preiskovalni sodnik Cudillo obtožil Valpredovo mater, sestro in staro mater lažnega pričevanja, ker so potrdile anarhistov alibi. Danes pa so vsi sprejeli pričevanje Segre je ve kot resnično, ne da bi ji oporekali.
Proces se bo nadaljeval jutri, ko bodo zaslišali agenta Salvatoreja Ip-politija, ki je vohunil v krožku «22 marec».
................................. ■MMitiuniiiiMiiiimnimminti .................................im..........................
NAPAD NA OKLOPNI POLTOVORNJAK S ČUVAJI
V Čilu «pomilostili» pet na smrt obsojenih
SANTIAGO DE CHILE, 7. - Vojaški poveljnik okrožja San Fernando je «pomilostil» pet na smrt obsojenih aktivistov bivše vlade «Ljudske enotnosti» in spremenil smrtno obsodbo vojaškega sodišča v «dosmrtno prisilno delo». Očitno so to storili zaradi pritiska javnega mnenja, toda vse kaže, da je junti generala Pinocheta tudi ta sklep šel na živce, saj je takoj po tem spo-
.............................
BILI SO ENA NAJBOLJ ZNANIH USTANOV HOLLYWOOD A
SflOVIT POŽAR UNIČIL STUDIE G0LDWIN
LOS ANGELES, 7. — Ogenj je danes ponoči požrl enega od spomenikov Hollywooda: sedež studiov Goldvvin, ki so zgoreli tri mesece po smrti njihovega ustanovitelja Samuela Goldwina. Od studiov, kjer so posneli nekaj zelo znanih filmov ni ostalo drugega kot očrnelo železno ogrodje.
Človeških žrtev na srečo ni. I-gralci in tehnično osebje, ki so bili zaposleni s snemanjem televizijske oddaje, so zbežali pravočasno, le usoda treh delavcev je še v dvomu. Domov se niso vrnili z dela, a njihovih trupel tudi niso našli med
počrnelimi ruševinami.
Ko je izbruhnil siloviti požar, so snemali v studiu dve televizijski oddaji. Snemanje televizijskih oddaj je postala že zelo pomembna dejavnost hollywoodskih studiov in prav zaradi teh se nekdanja Meka svetovne kinematografije še drži na nogah. Vojne med kinom in televizijo je konec in mali ekran je postal eden od temeljev ameriške filmske industrije.
Vzrok požara ni še znan, domnevajo da gre kot običajno ali za kratek stik ali pa za neugasel cigaretni ogorek, ki ga je kdo nepre-
vidno odvrgel. Kakor koli že ognjeni zublji so se razširili na studie z bliskovito naglico in «požrli» izredno vnetljiv scenski material. Točnega obračuna škode še niso naredili, vsekakor pa gre za milijone in milijone dolarjev.
Na kraj požara je prihitel ves o-dred losangelskih gasilcev s 25 brizgalkami. Posegli so tudi posebej izurjeni oddelki s helikopterji, a zaman. Gasilcem je pomagal v boju proti požaru tudi znani filmski igralec Steve McQuin, ki je pravkar snemal kartkometražni film, v katerem je igral vlogo nekega po-
veljnika gasilcev.
Vraževerci, in teh v ZDA ni malo, so takoj poudarili, da je požar posledica prekletstva nad studii Goldwina. Ogenj je bil od ustanovitve pravi Damoklejev meč za to podjetje, ki ga je ustanovil eden od začetnikov in pionirjev svetovne kinematografije, če se omejimo le na najhujša: požar, ki je pred leti popolnoma uničil «set» glasbenega filma «Porgy and Bess», pred dvema letoma pa je ogenj «požrl» restavracijo in poslovno poslopje, kjer je imel svoj urad med drugim' tudi Frank Sinatra.
Krvava ropa in streljanje v predmestju Milana in v Genovi
10 milijonov plena pri ropu v nekem rimskem supermarketu
MILAN, 7. — Lombardijska prestolnica je zadnje dni kot «italijanski Chicago» dvajsetih letih. Skoraj ne mine dan, da se ne izve za roparske izpade, kraje, vdore v banke in streljanje, ki jih tradicionalno spremlja.
Tako se je zgodilo tudi tokrat, v prvih dopoldanskih urah. Trije roparji so namreč vse jutro sledili oklepnemu poltovornjaku z zapriseženimi stražniki, ki so vnovčevali blagajniške izkupičke velikih milanskih magazinov. Danes so namreč vnovčili izkupiček treh magazinov in «Stande». Ura je bila 10.15, ko je eden izmed treh zapriseženih čuvajev začutil krč v želodcu. Bili so na južni periferiji Milana, okoli osamljene hiše z barom in dvoriščem so bila obdelana pšenična polja, le v razdalji, onkraj polj, so se belili nebotičniki metropole. Poltovornjak so čuvaji ustavili pred barom in izstopili .Eden, 33-letni Nicola Cortazzi, je ostal v kabini poltovornjaka, ostala dva (Giorgio Giussani in Antonio Setti) pa sta se napotila v prazen bar. V njem je bila le gospodinja, medtem ko je lastnik pometal dvorišče za hišo. Tedaj je Cortazzi, ki je čakal v kabini, opazil tri mladeniče. Na obraz so si potegnili volnene krinke. Bili so oboroženi. Eden je Cortazzija mahnil po glavi z očitnim namenom, da bi ga o-mamil, Cortazzi se je naredil nezavestnega. Mladi roparji so tedaj planili k vratom bara, naperili samokrese in zakričali:	«Stojte,
to je rop!» Skoraj v istem trenutku je Cortazzi skočil iz kabine poltovornjaka in oddal nekaj strelov. Tedaj sta reagirala tudi čuvaja, ki sta v baru pila kavo. Streljali so nekaj minut, najprej v baru, nato pa še na dvorišču.
Ko se je streljanje poleglo in je enemu izmed roparjev uspelo, da je zbežal skozi pšenično polje, sta dva izmed roparjev lešala na tleh hudo ranjena. Ranjena sta bila tudi dva čuvaja, medtem ko je nedaleč stran ležal elektromehanik Luigi Corradini, star 50 let. Zadela ga je krogla enega izmed ro parjev B,!ru bara je bil zarad' opravkov. Ko je zaslišal streljanj«
je sedel v svoj avto in pognal. Tedaj mu je svinčenka prebila glavo, da se je zgrudil na mestu mrtev.
Na kraj ponesrečenega ropa in streljanja je prihitela policijska ob-hodnica, takoj zatem še karabinjerji s helikopterjem in psi. Začeli so iskati izginulega roparja, ranjence pa so nemudoma odpeljali v bolnišnico, čuvaja (člana zavoda «Città di Milano») bosta okrevala v treh tednih, oziroma mesecu dni, medtem ko je stanje ranjenih roparjev obupno. Nujno so ju morali operirati, toda eden (33-letni Giovanni Francioli iz Milana) je zaradi strela v glavo v komi, medtem ko je drugi, 36-let-nj Riccardo Lomeo, iz Neaplja, ranjen v črevesje.
Na dvorišču bara-gostilne, last Andrea Sidolija, so policisti našli najmanj deset praznih tulcev in samokres španske izdelave «astra», ki je pripadal enemu izmed ranjenih roparjev.
Policija išče medtem, pod vodstvom namestnika državnega pravdnika dr. Alessandrinija in kve-storja Massagrandeja, tretjega >z-med roparjev, ki mu je za sedaj uspelo zabrisati za seboj vsako sled.
V Milanu so medtem aretirali
«PORODNIŠKI DOPUST» ZA UGANDSKE OČETE
Nekatere kategorije ugandskih delavcev bodo odslej imele pravico do tedna dni «porodniškega dopusta» v času, ko so njihove soproge pred porodom.
Prvi tovrstni sporazum na svetu je bil včeraj podpisan med sindikatom ugandskih časnikarjev in tiskarjev ter ravnatelji družb «Mulbox» iz mesta Jinja (v zahodnem delu države) in «Sebior Printers» iz Rampale. Vodja sindikata u-gandskih časnikarjev Hum-phrey Luande je v tej zvezi izjavil, da upa, da bodo «porodniški dopust» priznali vsem ostalim ugandskim delavcem moškega spola.
skupino treh roparjev, starih od 16 do 18 let, ki so v enem večeru napadli štiri osebe in se polastili njihovega denarja. Odpravili so se z ukradenim fiatom 128 v mestni center, ko se je zvečerilo. Ropali so kar po vrsti: obkolili žrtev, ji zagrozili s samokresom in noži ter zahtevali, naj izroči ves denar, ki ga ima pri sebi. Agenti so avto ustavili, a se jim je izmuznil. Po nekajminutnem lovu je avto trčil, roparje pa so aretirali, ko so izstopih.
O ropu s streljanjem poročajo tudi iz Genove, kjer so trije roparji vdrli v agencijo italijanske kreditne benke. Klientom in uradnikom so ukazah, z južnjaškim naglasom, naj dvignejo roke. Grabili so denar, ko je v banko, nič hudega sluteč, vstopil 40-letm špediter Enrico Paganini. Opazil je roparje pri delu, se obrnil in poskusil zbežati. Tedaj ga je eden opazil. Baje je ropar špediterja ujel za suknjič in izstrelil vanj z razdalje 15 centimetrov.
Roparji so takoj nato zbežali z desetimi milijoni plena. Hudo ranjenega špediterja so nemudoma ocpeljali v bolnišnico, kjer so ga operirali. Prognoza je za sedaj strogo pridržana, ranjenčevo stanje pa je izredno resno.
Deset milijonov je tudi plen ropa v rimskem supermarketu v Ul. Ojetti. štirje roparji s samokresi in puško so okradli lastnika in nato zbežali na modrem fiatu 128.
Pri Turinu, v kraju Orbassano, so trije roparji vdrli malo pred poldne v neki poštni urad ter odnesli tri milijone in pol lir. Komaj 800 tisoč lir pa je plen ropa nekje pri Frasca-tiju (Rim), kjer so trije zhkovci vdrli v poštni urad. V obeh primerih so zločinci zbežati z ukradenimi avtomobili.
NORMBERG, 7. — Tovorno letalo DC-6 islandske letalske družbe je snoči strmoglavilo med pristankom na nurmberškem letališču. V nesreči so trije člani posadke izgubili življenje. Malo preden je strmoglavil, je pilot letala sporočil kontrolnemu stolpu, da motorji ne delujejo pravilno.