Jatraala *matm\m ZZLttnffla i mm, i m« ik n. iipnti mi Ceaa 4 vfaarfe. Letnik xun. Jutrmaia iaaaja v Mmblpaa«: rsc leto...............K 12"— pol leta............... 6*— !etrt leta...............w 3*— tu mesec.............. „ 110 Dopisi naj se trankirajo Rokopisi se ae vt»čs>o UresTatštvs: Kaafteva alica st i. (i prilik j« le«sL teleta« št. 14. Izhaja ¥tak dam zjutraj. ŠMnm 4 vtaar|* laser ati: 65 mm stroka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserdji po dogovou. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. \\m izdala po posti za Avstro-Ogrsko: wA vse leto............... K 18 — pol leta............... „ 9-— četrt iett............... „ 4 50 na mesec...........m. . . . „ 160 Za inozemstvo celo ieto.........„28 — Lpravnistvo: Kaaflova ulica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št.85. Najnovejše vesti. — Brzojavna in telefonska poročila „Slov. Narodu11. \\ atrijski tear ni Is i I naprošen, da posreduje pri papežu ratli spora tinti s an*ko i i, \ .: t i k.t norn. San SebaMjan. 13. avgusta. Mi- i ister zunanjih zadev je izjavil nasproti časnikarjem, da ne odiro\ :ir jaj«> vt^ti. glasom katerih je >pan -ka kraljica vdova naprosila avstrij-skejra eesarja Frana Josipa. Iti. in 17. septembra kot -«—t nadvojvode Friderika udeležil Tamošnjih lovov. CM tam se p*»da i.emški e»-sar naravnost na Dunaj, da jHi^ti na^ga <-c^arja. Cehi na mednarodni lo\ski razstavi na Dunaju. Praga. K5. a\gusta. Dunajski: i »dieija je zagotovila prireditelje nameravanega izleta praških CVhov na dunajsko mednarodno lovsko raz-»tavo. tla je ukrenila najoboiriiiiit varnostne odredt»e. tako da se Ce-1 * »nt ni bati na Dunaju prav ni«-, da bi >e jini kaj žaleča storilo. Vsled _ t so se prireditelji tudi odločili, ila se kljub hujskanju dunajskih nemških nacijonalcev vendarle pri-i etli izlet in da se torej že naročeni j- -♦•lihi vlak ne odpove. Praški Cehi se odpeljejo iz Prage v noei od sobote na nedeljo in pridejo na Ihinaj v nedeljo dopoldne. Srbski ministrski predsednik od. stopi. Ilelcrad, Ki. avjrusta. V |>olitie-nih krojili s»- zatrjuj*. da namerava odložiti ministrski predsednik Pa-MĆ svoj |*ortfelj in se odtegniti |*di- lienetnu življenju. Imenuje se tudi njejrov«'fra naslednika in sieer Pn »tiea. Bolgarski iilK-žniki \i M akedonije. Sofija, Ki. avarust:*. Bolararski • /111 k i iz Makedonije se proti vi jn sprejeti od l»oljrar*ke vlade jim |w>-' -.'.[• no delo in zahtevajo, da se jim iz|>o*luje. da irredo nazaj v Makeike nijo. kjer lahko ostanejo na svoji /••liliji. Tudi zahtevajo od vlad**, da jim zajr*»to\ i. da s#* lahko brez vsai- - »ga nadaljneara zasledovanja in h rez vsake kazni vrnejo v Makedonijo. Bolgarska vlada namerava radi te zaileve |Me*red<»vati pri |*>rti in • dgovora. ki jra dobi ihI turške \ iade. je *hI\ i^*n natlaljni razvoj te-^ra vprašanja. (,ro/o\itipsti * Makedoniji. II. — Skopi je. V\. avirusta Z vseh strani |n>roeajo. da ii|ranjaj<» tnrtti v*»jaki neverjetne jrroznvitoftti - krš/;m-kim prebivalstvom. V kn-an«iv>kem okraju -o lwij** vee k me tort ki tii^» takoj hoteli izroeiti orož-■ «. miieili. njihove heerke pa /lora-' Prebivalstvo s#* j«- uprlo in navalilo na vojake. Prišlo je do boja, v ka- terem ni kmetje se\ eda }m»ille^li. — Prebivalst\ t» truuioma 1n*/.i deloma v IV d jursko. deloma \ Srbijo. Med ljudstvom nevarno \ r»-. liati se je najhujšetra. S|Mipadi med turškimi orožniki in u<»t;:škiiiii i-etami. 1 S«dun. a\jrusta. Da bi zasle-. -\ j ; ; ••-!■•, • ke ' bili raz p« »slani h. deželi |n»saimzai tnldelki turških orožnikov. Kn tak inhielek orožni- \ <>k«'iiei ^kopija na pailii. prišlo je do lioja med oInmiiu Brankama in pri tem m» ustaši ustrelili dva orožnika. Kadi te^ra j»' oja-(ila turška vlada tamošnje eete s lu hatal>uii vojakov in dvema gorskima to|iovoma. da 1n» tem !ažje ukrotila - zadnje vstaške eete. Španski |Nis|anik v \ atikanu pride v Marijine vari. San Se Kast ja n. KI. avfrusta. Španski fM^lariik na pay»**škem dvoru <>jeda je doš>'l veeraj zjutraj v San Sebastjan in >e tukaj doljro easa po-- etoval ^ šjianskim ministrom zunanjih zadev. Poslanik Ojeda s#* je popoldne odpeljal v zdravilišee Marijine vari Postopanje proti k lerika leem na Španskem. Pariz, KI. avjrusta. Iz Madrida brzo javlja, da j^» >pan-ka vlada t a r« h'-\ la ilržavnim pravdu ištvom, naj kar r r../.!«• ;>*^:opajo proti duhovnikom, kateri so raz prižnieo h nj^ka I i ljudstvo proti dinastiji in vladi. Tudi je vlada odredila, da naj m ti duhovniki takoj zapro v preiskovalni zapor radi \eleizdaje in radi hujskanja k staji, sfdoh naj se z voditelji prothlmastienih io protivlad-nih ch'inon- aeij faistoi « kar najstrožje. Izfirememb« na perzijskem prestolu. i^rolin K». a\^ust«i fz Teherana m* poro« da nam« rava s«'datiji TOletni re^» t /a llMetneira šafia odstopiti od - oj**jr;i dosedanjega vladanja v imi nu mladega šaha in ta |iomI prepustiti trdnejši'inn nasledniku. \o\ rekord pri letalnih miskiisih na % išino. L.iitarak. K'». avirn^ta. Pri vee rajšnih tekmah z letalnimi stroji na - t . il<»M'^'l ji m ♦* r i k a n*** * Trestel nov rekord. S svojim aeroplanom m dviimil nainree fV>7'» «*»\ I je v visoko. To je dosedaj najvišje dosežena višina pri letalnih |s»skusih z letalnimi stn»ji. toda vprašanje. koliko easa ho fKiTiienjala rekord, ker na |»o-ljii a vi jat i ke doživimo skoraj vsak dan nova pr**-enefVnja in nove rekorde. 11 rožen zim" i it. Madrid, KI. avgusta \a ravnost lie^t ijalen zloein ^e j*' odigral v bližini mesta. Nek mazae j** odre frankov je bil tudi priprav-tj--ti takega otrok;« lndniku preskr iHfti. Ta vsota se mu je izplačala. Zato j** presenetil nekega sedemletnega d*V-ka pri kopanju, jra ujel. dal v vreeo in prinesel \ lioinikovo iušf>. Tam se mu je pri živem telesu |ire-ImkIIo sree, vroea kri Vaf - ra je curljala iz rane. j»« ..... \ Koz.Ui in to kri je potem bolnik pil v nadi, da nemudoma ozdra\ i. Nato je mazae še raztelesil deeka in izioeii iz telesa sree. katero je tudi moral bolnik zavžiti. Popolnoma razmesarjeno deekovo truplo s<> potoni vr^li v bližnji prepad. Vsi na tej afera udeleženi mi že jmmI kljiieein. razen trlav-ne/^a zloeinea, namree rnazaea. ki se m >se j»ra\oeasno z heroin žetev letos h« srednje dobra. Vzrok za to je seveda skrajno ne-i.jrodno vreme, kateremu je hila s celo Kvropo vred izpostavljena tudi Ojrrska. Kakor drugod je tudi na Odrskem to slalsi vreme prej tako l.'Ofrato obetajočo žetev močno uniči-c!o in zaradi tepa >o danes dvomi o končnem rezultatu |H>po1nonia opra-\ičeni. V severnem dela Ogrske je žetev tako kvalitativno, kakor kvantitativno se precej dobra. V nekaterih krajih pa je žetev kvalitativno zelo slaba. Povprečni letošnji pridelek ma jH>volji\ in sicer bo zimski ječm-n š^» jako do-U-r, |K>mladanski j>a splošno samo dolier. ra/ven par izjem. (h*e^ bo razmeroma ilobro obnesel. Krompir je trpel na pernnosfori. ravno tako tudi jako mnoifo vinska trta. Sadj * kakor jabolka, hruške in orehi kaže-jk* s** precej povoljno, kratko in malo ' tndjski priilelki kažejo nekako srednje dtavbno dovoljenje že pri*il štirim: leti. a ni dobil nolienc rešitve, vkljub temu. da je opetovano stvar uririral. Končno je pričel z zjrradho. K;?kor h dro pa je pričel s stavbnimi deli. mu jf» bila takoj oblast na vratu ter pa je ovadila, da je hotel pradit; novo jh »si op je brez stavbnega dovoljenja. Zaman se je Licbarski zagovarjal, ila je opetovano urgira! stavbno dovoljenje, sodišče ga je obsodilo v lOdnevni zapor. Med poljskim prebivalstvom je ta obsodba izzvala veliko razburjenje. Arctiu-ija urednik« v uredništvu. R. — Poznanj, 13. avgusta. V fJneznu so v uredništvu aretevali urednika lista »I^h^Ikv. Vladislava Karpinskega iti sicer samo zaradi tega, ker so vložili štirje Nemci proti njemu tožbo radi razžaljenja časti. Propadle stranke propad. Dogrodki zadnjih tednov so pokazali, da je slovenska klerikalna franka jiadla na isti nivo,kakor nekdaj močna dr. Frankova stranka na Hrvaškem. Kakor je svoje dni dr. Frank z bleščečimi frazami pridobil mase hrvaškega naroda za-se, tako je znal tudi dr. Šusteršič pritegniti široke ljudske sloje nase z doslednim laskanjem ljudskim instinktom in ljudskemu sam olju bj a. Toda tudi ljudstvo se ne da neprestano hraniti s cenenimi frazami, tudi ono zahteva videti enkrat dejanj. Naveliča se obljub in zahteva, da se končno stopi p reden j tudi z dejanji. ¥ takih slučajih so stranke, ki so preje delovale s frazerstvom in demagroštvoni in ki so operirale z navadno neizvršljivimi obljubami, v prav težavnem položaju. Kako naj izpolnijo dane obljube, kako naj uveljavijo svoja načela, ko niso navajene realnega pozitivnega dela * Ljudstvo pa zahteva pozitivne uspehe, realno delo! Kako si pomagati ? Janiejo trgovati in barantati z načeli in prodajati svoje prepričanje kakor ot>cestiia vlačuga. Kdor več ponudi, temu služijo, samo da morejo trenotno pokazati ljudstvu kak neznaten uspeh, kako drobtinico, ki so jo iz vo jeva le s tem, da so se javno prostituirali. Tako je delal na Hrvaškem dr. Frank. Načelen opozicijonalec na zunaj, ki je imel vsikdar polna usta bobneči h fraz. je pod odejo igral z vsakomur, kdor mu je kaj nudil. Navidezno najradikalnejši opozicijonalec je ]w>dpiral na tihem vsako vlado, ki mu je kaj dala. in naj je bil na čelu te vlade Peter ali Pavel. Ce je v Zagrebu markiral opozicijo, se je v Pešti istočasno pog*ajal za kakšne subtilne strankarske koristi. Ko je na Markovem trgii emfatično klical »Hrvaška Hrvatom«, je v Pešti istočasno vodil pregovore za snovanje novih madžarskih šol na Hrvaškem. Povsodi je barantal, povsod i in vsikdar so mu bile strankarske koristi glavno, višek vsega pa kupčija. In posledica je bila? Njegova stranka, demoralizirana do kosti iu gnila v jedru, je jela rapidno propadati. Da jo reši pogina in propada in da smrtno zadene svoje politične protivnike, je insceniral znano zagrebško veleizdajiiiško komedijo. A prav ta mu je donesla :nesto rešitve — pogubo. Dnu s je Frankova stranka v zadnjih zdihljajili in ne bo trajalo dolgo, ko izgine brez sledu s po-\ ršja. Propadli! stranke propal — zaaj a Unikati m u btan «mi ! — Znam i Mm mUki Peeni. Knako vlogo, kakor Frank na Hrvaškem, igra pri na> dr JviMer-šič s svojo klerikalno stranko. Ko so bili klerikalci v deželnem zboru v obstrukciji. so igrali na Dunaju ponižne vladne >luge. Sedaj obstruirajo v parlament u in ae bore proti centralni vlatli z naj-ljutejšim orožjem, kar jih pa ne < n ira. da bi ne bili istočasno debeli prijatelji deželne vlade doma na Kranjskem. V svojem časopisju zahtevajo izključim slovenske srednje šole na Slovenskem, istočasno pa se dofrovore z Nemci, da — osnuje v Ljubljani | »opol na nemška gimnazija. Na jeziku so najboljši Slo- enei in navdušeni rodoljubi, a če jim Ne !iiee ponudi groš. vržejo takoj slovenstvo in rodoljubje preko krova. Za la»re tisočake so so prodali Kranjski š »ar k as i« ter jeli oznanje-vati I »o j kot slovenskih denarni!! zavodov. Ljudstvo je opazilo to kupčijo ter se jelo s studom obra«'-at: od njih. Lailja njihova je j* la |»olagom* toniti. IHi jo rešijo ia>to|»a. *o se jeli ja> n u jat i vladi ter »i izmislili veliko-»rl»*ki> iretlento na Slovenskem, da bi ž njo tem lažje vlado ujeli v svojo mrežo. Ali se jim la> to t m »sreči lo! Kdo ve? V*e pa kaze na to. da ho tudi slovenske klerikalec zailela ista uso da. kakor njihove v redne bratce Frankovce na Hrvaškem. Ćim preje -e to zarodi, tem Kolje za narml slovenski. Zakaj so klerikalci hudi na krščanske S4irijalee? Tak«»zvani »Pitisverein« je znan vsakomur. To je tisto društvo. ki guli predvsem uls»ge služkinje za krvavo prislužene groše. da |a>feni »kupiekofii |N»dpira klerikalno časopisje. »Piusverein« je bil prejšnja leta s podiram i silno radodaren. Glavna klerikalna lista v Avstriji Vaterland■« in Reiehs|sjst« sta dobivala in še dobivata vsako leto mm stotisoče |K>dpore. Tudi na »Slovenca in Ikiinoljuba je \ »ako leto odpadla lej»a vsotiea. pravijo, da < kros; 50.00*i kron. T«» «^\v«la niso bile mačje s«,|z^. l^ani pa s<, se naši klerikalci sjs>rekli z nemškimi krščanskimi socijalci. zlasti pa so se ziasiili z firazer Volksblattom« . Da bi ne bili tega nikdar storili! Ko je bil namreč letos občni zbor »Pius-\ereir.a . so krščanski soeijalci, zrn katerimi so v prvi vrsti stali go-spodje okrog: firazer Volksblatta«, predlagali, naj se podi»ora. namenjena >■ Slo vene«« in »Domoljubu« črta. Ta predlog je prodrl in slovensko klerikalno časopisje je ostalo bn t *»ričakovane podpore. Zato seveda velika jeza v klerikalnom taboru. Seveda si s svojo jeao ne u | al jo prav na dan, ker še vedno računajo na to. da bodo { m al pore zopet dobili prihtalnje leto. Saj tako so se tolažili na zadnji seji »Katoliške«;* tiskovnega društva«. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira. je prav odpad podpore v znesku 50.0110 K kriv. da ni Slovenec« začel izhajati po dvakrat na dan. Ti grdi nemški krščanski s4»cijalci„ da so našim klerika I -ceni prav takrat zavezali mošnjo, ko 'i bili uajlfrolj |a>trebui »beeev«1 Oboleli so! Suoči je nas |aw*etila jako zanimiva oseba. Bil je to eden izmed špicljev. ki jih ima sedaj baron Schsarz v Ljubljani legijou. Prav ponižno je p«»trkaI in stopil v šola) Prijazno smo ga sprejeli ter ga vprašali po njegovem junaškem zdravju > Zdrav, zdrav«, je ?« Mož je na-kremžil obraz in ponovil: »Ne. ni le]*., ne! Krščanski človek da bolnikom mir. a vi nimate nobenega srca!« Začudili smo se. možakar |ia je nadaljeval: I>a, nič srca. Tako bolni so. pa jim ne date miru! Prav res, bojimo s»» za nje. Zdravnik so rekli: Pa nikarte se razburjati, škoduje to, »dujc. Vi pa ne mirujete, . »|aai pa se jeze. pa jim to škoduje, ;.;ko jim škoduje. Se v grob jih spravite Mož je govoričil naprej l*rez konca, brez kraja. Ko pa le ni 1 tel končati, smo ga stresli za ramo in pripomnili: »Človek božji, va-še priiaivedovanje nas sicer prav ze-•• a. vendar pa *n že radi vedeli, kdo je tisti gospod, ki je tako zeki lailan. da se nam že v dušo smili!« Mož je zavil zi-va duiiajske nemške <■ Plattenbruder- a I »ob \ proti mirnim češkim izletnikom. Kakor se čuje, so Cehi na to nesramnost i al povedal i izlet. Tudi |s» Slovenskem dela lavnatel »st vo bankerotne razstave reklamo za |a>- LISTEK. Ljubezen za stavo. Sp = a B ai P h n (Kosec.) VIL Minulo je š-M mesecev, alkftr .va Pavlom sklenila iisode|w>lno stavo. Stavo sem izirubil jaz. ker se me je Fani držala -e z \*s> trdovrat-nostjo usiljive ženske. Zaradi ol>ojega sem se Pavlu zasmilil v -ree in rekel mi je nekoč.ko sem -pet dobil rdečkasto pisemce: Tvojih muk je dovolj. Napravimo korenit konec tvoji ljubezni s Fani." »Pomagaj, če se pomagati da.« viknil sem kot človek, ki ne zna plavati, pa so mu privezali težek kamen na noge in ga vrgli v vodo. iz katere mu gleda samo glava. Ostani teden dni doma, bodi bolan!« »In potem?« Jaz pišem Fani. da si strašno zla de I in da ti ni nobene pomoči več, kakor je izjavil zdravnik. Pri tem jo kot tvoj prijatelj iskreno prosim, naj te ne pride obiskat nič, obenem pa ji napol od k rije m svoje sree, katerem« je ona zelo »simpatična«. Cez par dni ji naznanim, da si umrl, da smo te ravno pokopali, povem ji pa tudi. da sj mi zaupal, da ti zanjo ni bilo nikoli nič, da si s** 1» norčeval ž njo. da torej nisi bil [m mojem mnenju vreden njene ljubezni, ki je tako gorela za tebe. Pri ten se ji razkrijem jaijad-noma. to je, r zložim ji. kako krepko mi bije srce a njo. katero sem si že zdavnaj zapi I v najglobočje irloho-čine svoje du . Opojem nekoliko njeno krasoto, njene telesne in duševne vrline ter jo |a»prosim, kakšno je kaj njeno razpoloženje k temu razkritju. Ce me skaže vrednega, da bi smel ljubiti njo. naj pride na sestanek, ki ga naj določi ona. Na sestanek pa greš ti (V to zdravilo ne pomaga, da Fani sprevidi, kako jo imaš za norca, se obesi! Bolj radikalnega sredstva ne vem.« Priznati sem moral, da Pavel ni na prežgan k i priplaval v naše mesto. Njegova ideja je bila res izborna, in če ne bi imela uspeha, potem se mi je rts obesiti. Storil sem, kakor mi je svetoval prijatelj, ki je tudi napravil, kakor je obljubil. Pismo je tako imenitno sestavil, da bi mu moral verjeti še tak neverjeten Tomaž, ne pa lahkoverna ženska. In res. Komaj je Fani zaznala, da sem mrtev in pokopan, in da se ji ponuja drug Ijnbimee, takoj je temu ponudila roko in sree, spi ob vse. kar je imela. Znamka je bila udarjena na poljub, sestanek pa določen na gotovo uro in gotov kraj. Na sestanek sem seveda šel jaz. Prišel seui mnogo pred določenim ča- se t. Seveda je večina letakov samo nemška, le v kakem brezpomembnem kotičku se vidi kak letak v »prekrasni« slovenščini. Tako ravnanje naj na in je znamenje, da nas Slovencev ne rabijo na Dunaju. Slovenei,ki sc bili mogoče namenjeni obiskati to razstavo, naj si pa zapomnijo, da kar je bilo namenjeno Čehom, velja tudi Slovencem, ker smo mi ravno tako Slovani, katerih na Dunaju ne morejo trpeti. Obrnimo Dunaju hrbet, »\Viener Jagdaustellung« je samo za Nemce!! Narodna • gospodarski kongres. 1 deležniki narodno - gospodarskega kongresa se pripeljejo v Ljubljano danes zvečer, in sicer deloma z dunajskim brzovlakom ob pol ti., deloma pa otamem s slovanskimi gasilci. Cenjeni gospodje člani pripravljalnega odlaira in ljubljansko slovensko občinstvo se naj blagovoli v velikem številu udeležiti sprejema na južnem kolodvoru. Pozdravni večer narodno - gospodarskega kongresa bo danes zvečer ob pol 9. na vrtu hotela "Prat ni k. Sv. Petra cesta. V imenu ljubljanskega mesta pozdravi slovanske goste gospod župan Ivan Hribar, v imenu pripravijalnega odbora pa g. |a»sl. dr. Fran N o v a k. Na j m »zdrav nem večeru 1*3 ja*tje in godba. Odbor »feškoslo venskega kluba« prosi cenj. člane, da se mnogoštevilno udeleže sprejema udeležnikov narodno - gospodarskega kongresa in shoda slovanskih gasilcev danes zvečer na južnem kolodvoru. Odpo\ed klerikalcev pri slovanskem narodnogospodarskem kongresu. Včerajšnji »Slovenec« prinaša med dnevnimi novicami sledečo »izjavo«: Podpisani podpredsednik in odborniki za prireditev »Slovanskega narodnega gospodarskega shoda v Ljubljani« dne 14. in 15. avgusta 1910 izjavljajo, da odklanjajo svoja častna mesta ter sc odis>veduje- je vsakemu sodelovanju pri shodu iz sledečih razlogov: 1. Ker se pri razdelitvi častnih mest ni oziralo na moč obstoječih političnih, oziroma gospodarskih strank, ampak so se predsedniška, kakor tudi odborniška mesta oddala po večini pristašem na-rodiio-napredne stranke, večino podpisa rieev se je pa izvolilo v odbor brez njihove vednosti: t2. ker se j*1 na enak način preziralo večinsko stranko pri oddaji referatov; 3. ker do danes, to je dva dni pred shodom, ni bili* niti ene načelstvene seje, in 4. ker se je brez vednosti odbora od kazal referat »O sedanjem jadožaju slovenskega poljedelstva in zadmžni- som, ker sem vedel, ila je Fani v takih rečeh zelo točna. Skril sem se za košato drevo. Ni mi bilo treba dolgo čakati. Dekle je bila res točna. Oblečena je bila v najlepšo bluzo, kolikor jih je premogla, lica so ji rdela, lase je imela nažgane. slamnik je imel nov nakit, skratka, bila je prav čedna punica, da bi mi bila kmalu všeč! Pustil sem jo čakati dobrih deset minut, ko je pa prišla mimo drevesa, za katerim sem se skrival, stopil sem pred njo kot duh z onega sveta. Dekle je zakričalo, da mi je šlo skozi mozeg, nato pa letela proč, da se je delal prah za njo. Nikdar več mi ni pisala nobenega pisma, nobene razglednice, še manj me pa hodila čakat pred gimnazijo. Pavlu sem plačal stavo še enkrat. * m Zadnjič sem imel opraviti v Ljubljani zaradi nekega nezakonskega otroka, prosim, pa ne svojega. Ko grem po Mestnem trgu, srečam Fani, ki je od takrat nisem več videl. Pozdravil sem jo prijazno in ona mi je laizdravila tudi prijazno. Spoznala sva se takoj. Ona se ni spremenila skoraj nič, in tudi jaz sem še vedno bil pol študenta. Vprašal sem jo, kako se kaj ima, na kar mi je odgovorila: »Izvrstno. Pet otrok imam.« »Pa moža tudi!« pristavil sem sarkastično. štva« namesto določenemu poročevalcu g. dr. Vladislavu Peganu, drugi osebi. — Ljubljana, dne 11. avgusta 1910. — Dr. V. Pegan. — Ivan Kregar. — Josip Lončarič. — Fr. Pust. — Silvester Škerbinec. — Iv. Štefe. O zadevi smo se takoj pri ljubljanskem pripravljalnem odlx>-ru za narodnogospodarski kongres informirali in konstatiramo sledeče: 1. Na prvo sejo je bilo povabljenih polovico naprednjakov in polovico klerikalcev; od klerikalcev sta se odzvala povabilu le prof. Jarc in ravnatelj Škerbinc. Za predsednika pripravljalnega odbora je bil izvoljen, ne da bi navzoča gospoda klerikalca kaj ugovarjala, gospod župan Ivan Hribar. V ostali odbor je bilo Izvoljenih s soglasjem obeh navzoči h gospodov klerikalcev polovico naprednjakov in polovico klerikalcev. — 2. Za oddajo referatov nima ljubljanski pripravljalni odbor nobene t dgovornosti, ker je referate oddajal centralni odbor na Dunaju, v katerem od slovenskih klerikalcev sedita dr. Krek in Povše. Ta dva sta torej soodgovorna, če se klerikalci čutijo prezrte. — 3. Predsedstvo res ni do včeraj sklicalo nobene seje, to pa zato, ker so se vsa pripravljalna dela, ki pridejo tu v poštev, porazdelila že na prvi seji posameznim odsekom in torej nobena seja ni bila poti ebna. Nova ^eja je bila včeraj zvečer in so bili tudi klerikalni gospodje nanjo povabljeni. — 4. Z referatom dr. Pegana o poljedelstvu je stvar sledeča: Prvotno je imel referirati o poljedelstvu na Slovenskem posl. Povše, ta pa je odpovedal in referirati je obljubil namesto njega posl. dr. Pegan. Naznanil pa tega ni dunajskemu centralnemu odboru, zato je v tiskanem programu izpuščen; ker je pa sam izjavil, da iz te-^a ne izvaja nobenih konsekvenc, je stvar postranskega pomena. Groba neresnica je, da bi bil kdo dr. Pegami referat prevzel. »Zveza slovenskih zadrug« je dunajskemu centralnemu odboru prijavila sama samostojen referat, ki je bil tudi sprejet. Ko bi bila referat prijavila kaka klerikalna organizacija, bi bil tudi sprejet. Sploh pa, kakor rečeno, ljubljanski pripravljalni odbor za razdelitev referatov ne nosi nobene odgovornosti. Iz vsega se vidi, da klerikalcem ni bilo že od začetka pravnic mar slovanskega narodnogospodarskega kongresa in da so iskali le prilike, kako bi se sodelovanju na njem izognili. Vse točke cele »izjave« so naravnost iz trte izvite. Odpoved klerikalcev nas seveda ni prav nič presenetila: kako naj pri slovanskem narodno - gos]>odarskem kongresu sodelujejo zavezniki kranjske šparkase. podporniki šulferajna in zavezniki kranjskih Nemcev. Od- »Porednost!« in ošvrknila me je s pekočim pogledom. »Pa vi?« »Mi smo pa še tako,« odvrnil sem, »ženimo se na debelo in na drobno, kakor bolj kaže, ker je še vedno precej ljubezni žejnih devic na svetu. Pred zakonom me vsak oženjenee svari, in ker izkušenim ljudem veliko verjamem, sem obljubil večno fantovstvo, kakor nekdaj vam večno zvestobo. Pa brez zamere, gospa! In vaš mož, če dovolite, da vprašam po njegovem obnašanju f « »Ta je pohlevna stvar. Stori in mora storiti, kar je moja volja in želja. Vse žene, ki naju poznajo, me blagrujejo,« pohvalila se je. »Čestitam, iskreno čestitam,« hitel sem, »ampak če bi se jaz imenoval vaš mož, bi najbrž tisto blagro-vanje izostalo.« »Kako ste hudobni!« »Uvidim, da sem srečna, da nisem vas dobila!« »Pa ste se tako pehali za menoj! Glejte, kako nesrečen zakon bi bil najin. Oba lahko zdaj hvaliva boga. da je dal meni takrat tako pamet, da se nisem zares zaljubil v vas. Pa nič zameriti za to!« Podal sem ji desnico. Ločila sva se oba zadovoljna z nasmehom na li-eih in v očeh. Tako je prav. Svojih pripovesti ne maram konča vat i s krvjo in žalostjo in smrtjo. krito rečeno, nas ta odpove«! *reno klerikalci v \ *a j (»kazali ▼ pravi luči preti vsem slovaaakim svet«»m. m navsezadnje — z de nun eijanti pri eni mizi se«leti prav res ni nič kaj prijetno . . . Slovanski gasilski ilet. Sprevod gasilnih društev *e \ rši dne 14.. ne pa 15. avgusta, kakor smo včeraj po pomoti | m »ručali. Očetu kranjskega gasilstva Fr. I*»U«rletu in m lan Lljubljansk«* pr-»*ti »voljno gasilno in reševalno društvo krasen srebern venee z napisom: »1^7<> «1«» 1910. Ljub. prost. gas. in re*. društvo svojemu ustanovitelju.« Vener je v izložbi pri Griča rju in Me jaču v Prešernovi ulici. - Državna železnim gasilcem ni dovolila znižane vožnje, f-ač pa naznanila, da ima v<u in na cerkvi sv. Jakoba. kranjskogorska pstdrtfžnica. Slo%-. planinsko društvo priredi v ponedeljek, dne 15. avgusta izlet \ Planico. O« i h« hI iz Kran..ske jrore ob poln 2. |n»|m»ldne. V Planici se bode kuhal guljaž in žgane i. K obilni ude ležhi vabi odbor. Straši! Stranka, ki stanuje na Poljanskem nasipu nam piše: V R.-ovi hiši prav gotovo straši. Opetovano vidimo tatu okrog plaziti čudne posta ve. ki prihajajo in izirinjajo brez vsakega sledu. Vrata se pred njimi odpiraj" navidezno kar na jiovelje in tako tiho. da ni slišati n"l**ii**ara tru šča. Ali je to čudež, ali so vrata • premljena z gumijetu. ne vemo. Vsekakor bi bilo dobro, ako bi policija posvetila stvari svojo pozornost ter n-iiia prebivalce Poljanskega na sipa nef»i»trehiiih strahov. Dober izgit\or. V neki hiši na Bleisreisovi cesti je bila včeraj za|m»s|ena neka šivilja iz celjskega okraja. Ker je bil precej vroč dan. jo je pričelo žeja t i. vsled česar se jo je hišina usmilila in ji |io-slala |si liter vina. Dala ji je. ker ni imela drobiža, bankovec za 10 K. toda nazaj ni bilo ne šivilje in ne vina. še manj pa denarja. Ko je bila zadeva policiji naznanjena, je ista žejno šiviljo kmalu izsledila r^r aretovala. Aretovanka se izgovarja, da je denar izgubila in da -e vsled tega ni upala nazaj v hi^». Pač dober izgovor. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišče ljubljansko. %ah»sten konec žganjarja. Dels- I van F i I i p i e, do zadnjega ča-za|w»s|en v »("nbmii", je žganjar najhujše vrsto. V ž.-pu ima vedno -feklenico žganja, in popolnoma trez ga ga menda ni ^e ni kdo videl. V pijanosti seveda počenja \ s*- mogoče ari in nadleguje druge ljudi. Zad-je z vročo smolo v pivovarni po- * k ropi I delavca Hud. Tošrjo Ta mu priložil zaušnico. Filipič je potem -■■ -itnaril po dvorišču, nato pa se je 'podtaknil in padel ter se lahko poškodoval Obdolžil je seveda Tošnjo, da je ta kriv telesne poškodbe. Vče-j»- bila pred okrajnim sodisrem proti Tošnji obravnava, h kateri pa 1 i lipi ca ni bilo, ker je medtem vsled preobib-ira /jivžitega žganja znorel in nahaja na opazovalnem oddelku. Sodnik pa je obravnavo preložil, da *a.sl j* i jo nekatere priče, ki jih • Tošnja predlagal v svojo obrambo. Žaljenje straže. K materi de lav- • t Jam za Pa v š i ča v Vodmatu je zadnjič v neki službeni zadev i prišel '»rožnik. Pavšiča, ki je bil takrat slu-doma, je to zelo žen i ral o, in ♦'•-jal je orožniku, čemu hodi v hišo. >c ljudje potem nad tem zgledu- jejo. Orožnik se je čutil vsled tega žaljenega na svoji službeni časti in je smatral to tudi kot vmešavanje v njegove službene opravke ter je Pav-šiča ovadil. Pavšič je bil včeraj obsojen na tri dni zapora a postom. Zarasli vidre. Posestnik Janez Š e in e nna pri Ljubljani nekje v najem ribji lov, pa misli, da so tudi tiste \ idre njegove, ki po tisti vodi plavajo. Zadnjič je posestnikov sin France & t i h pri očetovem mlinu pri tisti vodi ujel vidro in jo izročil Antouu Žitniku, zapriseženemu lovskemu pa/iuku barona Lazzari-nija, ki ima v tistem kraju lov. Seme pa je mislil, da ima do one vidre ou pravico in je Stiha ter Žitnika ovadil Sodnik je pa včeraj «»ba oprostil, ker ni našel, da bi se bila kaj pregrešila. Razne stvari. us*n umor. Na Dunaju je "*1 letni |m»mozni ilelavec Štefan Moli tanez z revol v erjem napadel prostitutko Pav lo lian-r ter jo težko ranil. Vapadatec i. hotel uiti ter je grozil ansleoovalcein Nekemu stražniku se končno vendarle |»o>reči|o prijeti ga. Vzrok je bil ta. ker je dekle zahtevalo od Montaiieza denarja, vsled nastal prepir. Karel Te dni se je raz- \ 1 jalo pred sotlisein \ liendinn o tv.i ..i MaVii /oper pisatelja I>bnisa zaradi razžaljenja časti Ka kor že znano, je Lebius očital Mavu. da je bil ropar, vlomilec, tat itd. Pri razpravi se je dosegla med Mavem in Lebiusom poravnava. Zelo značil-a Mavevo |M»>ten<»t je vsekako dejstvo, da je siim plačal stroške svojega zastopnika. IV bi May ne bil 1o|m»v. bi se pač ne bil (»oravual na zanj tako nečasten način, ampak bi bil zahteval, da se obrekovalec kaznuje. Za poravnavo so gotovo delali tudi neprizadeti nemški krogi, katerim bi bilo jako neljubo, da časopisje vsega sveta že zopet piše o nemških literatih - banditih. * Policijski načelnik - tat. Nedavno je nagloma umrl v železniškem kupeju dvorni svetnik Joano-vic iz Budimjiešte. Mrtvemu Joano-vieu je bilo ukradenih več vrednost \ -i papirjev. Tatvine je bil osum-e|j |Mi]icijski načelnik Vlachovics. ki je prišel tudi v preiskavo. Dne 10. t. m. je bil Vlachovics v Budiiii|**šti « bs4»jen na dve leti in dva meseca ječe. Mednarodna tatica. Neka dna sleparica. baje kuharica z imenom Helena Majcan iz Steina-matisrra na Osrrskem. se je znala v Monakovem prikupiti nekemu av--trijskemu grofu tako. da ji je vse zaupal. Ko te dni ni bilo grofa doma, '»okradla mu je 1jul»czniva dama razne dra\ »oenosti. v • ■• -duostne !»af»irje in 16.«*iO mark v denarju. Majcan je brez ledu izginila. Poliei- to ni ni kaka kuhari »/•na. več jezikov a. .ivni dobitek brusel-loterije v znesku je za de hi srečka ki j«» je l»il kupil neki kovač v Ranesse na otoku Schouwenn. IV-narja pa vendar m- bo najbrže dobil, lajti enkrat je *rečko ravnal tako v* previdno, da mu je ogonda in sicer ravno tam. kjer je natisnjena številka. Številka je nečitljiva in loterijski odbor s*- brani izplačati dobitek. To je res neprijetna smola! * Na begu pred slavo. Slavni i.orski pisatelj Krnit Hamsen je slavil te dni svoj 50. rojstni dan. Cim bolj se je bližal slavnostni dan. tem bolj so časopisi jn revije pisali o njem in njegovi častilci so jeli nemati v mestece, kjer je bival. Ko pa napoči slavnostni dan. ni bilo j»esiii-ka nikjer ušel je svojim častil-< crn neznano kam. memla nekam na sever. Povrne se. ko bo konec slave. Kes. redek slučaj! * Napoleon i u voli. Na otoku Klbi je na neki kmečki hišici spominska plošča, ki govori o nekem malo znanem dogodku iz življenja e» sarja Natw»leotia I. Nafsdeon se je tekoe sprehajal |n» -»olju in je videl kmeta orati. Hotel je sam poskusiti ja je mnenja, d • a. ampak izol govoreča slepa' Smola, i ke razstavne LlJO.Oiin frankov srečo in je prijel za plug. Toda voli so se splsšili in so ušli. Napis na spominski plošči se glasi: > Napoleon Veliki, ki je šel I. 1H14. tu okoli, je vzel na sosednjem jndju plug iz kmetovih rok in poskusil sam orati. Voli pa niso hoteli ul>ogati rok, ki so vodile KvrojH>, in so v divjem begu ušli.« * Radikalna sredstvo. Načelnik policije v St. Paulu, Minn., Burt Kiglev\ je danes odredil, da naj policaji v tiodoče »gigerle« in nadležne lan ta line. kateri v parkih deklice nadlegujejo, raje takoj na mestu dobro prete|iejo, namesto da bi jih pred sodišče tirali in tako čas tratili. Mož je mnenja, da bode to radikalen lek za take mlade [»ostopače. * Atentat na aewyorškega župana. Atentat na newyorškega župana je v prizori la l»ajc policija. Zupan je bil namreč zelo strog in je zahteval pri indiciji železne discipline. Posebno brezobzirno je nastopal proti |MHlkii|H>vanju, ki je bilo za časa prejšnjega župana zelo razširjeno. Zatrjuje se, tla so napadalca tiallag-herja najeli odpuščeni policisti in stražniki. Gallagher je Irec in njego-vi rojaki (lavnorja zelo sovražijo. * Železnica na sveto goro Japoncev, lierner Fremdenblatt« piše, da so udeležriiki mednarodnega železniškega kongresa v Bernu povedali, da nameravajo napraviti železnico na Fusijano, sveto goro Japoncev. Ze-leznieo ImmIo gradili švicarski inženirji Na Fusijamo roma vsako leto nad liOJMIO ljudi in se 1h> torej železnica gotovo izplačala. — V modemi dol »i >e začenja torej tudi za romanje izrabljati moderna prometna sredstva v kar najizdatnejši meri. * Radij pri Curihu. Dailv (liroti iche« iz Ženeve javlja, da je profesor Kohlransch iz Curiha v nekih toplicah pri Curihu našel vrelec, ki obsega zelo mnogo radija, več nego vsi doslej znani vrelci, ki obsegajo radij. Zgodbice o šolskem nadzorniku Peerzu. < Konec.) II. Drugič je bil pred kratkim časom v Čemi ošn j i ca h v imenovani gostilni, ko ravno ni bilo doma gostilničarja. Dasi ga je čakalo v tej gostilni več ]>odrejenih mu učiteljev, je vendar šel takoj za gostilničarko v ledenico in jo pri odprtih vratih atak i ral. Ko je začela vpiti, je šel zapreti vrata ledenice in atakiral gostilničarko, ki se je rešila le tako, da je v pila na ves glas. Vsled vpitja jo je pustil, toda učitelji so mu bili nadležni, ker so vpitje slišali. Zato jih je « hI vedel v drugo gostilno, sam pa se vrnil k gostilničarki. ki jo je opetovano prosil, naj gre ž njim v sobo in ji je z neizbranimi surovimi besedami povedal, čemu naj gre ž njim. Ker tako ni ničesar dosegel, jo je šiloma vlekel v posebno sobo na divan, ter jo atakiral vpričo tri- ali štiriletnega gostilničarjevega sina. ki je nazadnje začel jokati, videč mater v nevarnosti. Pa bi Peerz gostilničarke gotovo še ne bil izpustil, če bi ne prišla na dečkov jok domača dekla. Halo, folksrat, halo, nemški časopisi, opevajte preveliko »moštvo« Peer/a, ki ima pogum, šiloma jemati po tujih vrtih to. kar bi lahko dobil doma. če bi se ženil. Deželni šolski svet. ti pa odstrani kozla iz zelnika. Če pa izvem jaz na daljnem potovanju še kaj o Peerzovi morali, vam to gorko sporočim. Navedli smo samo nekaj obrati šila in kopita, ker je uvidel, da nima v krogih, v katere se je preje smel vedno zanašati, nobene zasloni be več. Prepričal pa se je tudi, da postaja stvar zanj resna, ker so ga že suspendirali od službe. Pravijo, da jo namerava popihati v Švico. Seveda bo ta svoj načrt prav lahko izvršil, ker sodišče ne postopa proti njemu tako, kakor bi moralo. Ce bi kdo drugi izvršil takšno dejanje, kakor ga je zagrešil Peerz. bi bil že zdavna pod ključem. Peerz pa se svobodno sprehaja še vedno z nemškimi damami po Ljubljani, dokler ne pride ugoden trenotek. da jo popiha! Za kratek čas. Društvo proti nenravnosti je naredilo izlet v Italijo. Med potjo ugleda nek izletnik figovo drevo in radostno vsklikne: »Poglejte, poglejte, prečastiti bratje, tukaj je le-1K) figovo drevo!« »Pojdimo dalje«, pravi med izletniki se nahajajoč duhovnik, »to nima za nas nobene vrednosti, ker m nič pod i>eresi.« Izdajatelj in odgovorni urednik: Raito Pufttoalemiek. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani*4. Uraaai karzi diitjste borze 12. avgusta 1910. BUftvai 9380 97-70 93-75 92 — 96-50 95 — 4% 4-2° ■alsftssal papirji. majeva renta . . , , srebrna renta . . 4C c avstr. kronska renta ogr. „ „ ■ -kranjsko deželno posojilo k. o. češke del. banke 40 4«. 4% Srečke iz L 1860 1, . . 1864. . . . „ tiske ... „ zemeljske I. izdaje t« 99 mm 99 m ogrske hipotečne . „ dun. komunalne „ avstr. kreditne . . „ ljubljanske . . . avstr. rdeč. križa 9» ogr. ** w • „ bazilika .... m turske..... Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alpine-Montan .... češke sladkorne družbe . Živnostenske banke. . . Cekini . Marke . Franki . Lire . • Robiji. . D en aru i 93-60 97-50 93 55 91-80 95-50 94 — 232 — 324- 155-— 298 85 278-85 24750 530-— 525 — g4-_ 63 25 38 25 29-15 25475 444 — j 665-- I 546 75 112-— 744-50 742 — i 252-— 264 25 11 36 117 45 95 30 94*5 252-75 238 — 329 50 161-— 304-85 284 85 253-50 540* 535 90 — 67-25 42 25 33 15 255 75 445 — 666-— 547-75 113 — 745 50 743 — 25350 265 25 11-39 117-65 95*45 94 85 25375 mm mmmm v Budimpešti. 12. avgusta 1910. Tarasi a. Pšenica za oktober 1910. . Pšenica za april 1911. . . Rž za oktober 1910 . . . Koruza za avgust 1910 . . Koruza za maj 1911 . . . Oves aa oktober 1910. . . Cf s k tis. Neizpremenjeno. za 50 kg 9-77 za 50 kg 10-02 za 50 kg 7 38 za 50 kg 566 za 50 kg 5-73 za 50 kg 7-22 iiu Mehki ii iBlirnijska oprava. Eng. Frnnchottl v Ljubljani. Sodnijska ulica 2, priporoča svojo elegantno in higijenu*no urejeno 3 Prodajo po*r - * spctlciiaka tvrdka j t> 1? i V etaV i O O !▼. Škerl j, Ljabljana, Bnnalska tl1 »raJaja rinit iisat ii kazaeticaii aretfaeta?. cesta st 29. Svoti k avoitrnt Ustanovljena Ista 1112. 23 Kmetska posojilnica Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel * zastsfsnrB .Prve Ce^e^:.-------------- 5 najcanejSi zavod na kontinentu. Nadalje oporarjam, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila in kredite X X kakor : trgovske, s,ta?bne, hipotekarne. uradniške in menične kredite. 5 Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. X X X v Ustnem zalnutea domi t LieM|aai u foujski cesti it. U je imela koncem leta 1*» denarnega prometa « upravnega premoženja............... " hih-mhi obrestuje hranilne vloge po 4'ti*. brez vtaktia odbitka rtntntga daska, katerega plačuje ae>e**it*)ftea sassa ta tloinike. Sprejema tudi vloge si tekoči ratua w iveli a Čekeveiai pre-metom in jih obrastale od dne vlogs do da« dvifa. Stat je hranilnih vlog nad...............k 20,00 0-00 0 Posojajo na asaaljišča p« » / « f / — aa»e*-vJ«a«lia »• 9 brea amortizacije : na menice po e Posojilnica sprejema tudi vsak dragi nacrt glede araortizovanja dolga. URADNE D1E: vsak dan od 8. 12. in ad 3. 4. izvmm nadali ln praznike*. Telelon »u las. Postne feramiauce račun it. §18.405. xxxxxxxxxxxxxxxxxxx>:xx ..Trgovsko I s samejenim jamstvom Uradni proturi: tomtangna ulita it. 7. nasproti glavne pošte. Strejeaa vloaje na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga BOt ; rentni davek plačuje zadruga sama - Sprejenaa vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine — navit o t sam aienialnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd Nakazila v Ameriko. — EskMpttra trgovske menice — Preskraije vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd na vsa tu- in inozemska tržiSča — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi usmenu pisarni. ali pismeno v zadružni 10 Uradne in v*, in aH 8. u 12., popoldne od 3. do 5. G3 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v Ljubljani. Delniška glavnica: K 5,000.000— Stritarjeva ulica štev. 2. Sprejema slane na knjižice in na tekati ratnn ter |ik akreatuje 4 cieie- — Eupuje in prodaja srednaatne papirje - " ^ A ~ 2 — SiplJevcL, :-*rsu. ▼rat pa od dne vloge po dnevnih kur z i h- Rezervni zaklad: K 45G.OOO vsakega Slovenca je, da >klene zavarovalno pogodbo bodisi za tovljenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLA VIJU. Podpiraj m o torej drrrr*** slovanski lav vod, da more nalogo, ki si jo je stavil, i*> polmti ▼ najširšem obsegu vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. ... Ogroanni mirvti londi K «Mia.TVr«- \*mti\o na popolno varnost A Bđllhil sfSlaAVaUa%" ima poseten ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja. -jj a—^ mm avtf VS|| razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj Bsili Kal ejsMsseS v najete smrti roditeljev, za doto otrokoro. —--- BsU&kA ^BallAVatJA^ razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. -—-- H^Hfc^ |pff F* A lf ■ J se.** |# rmm alaesaska zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno -m M| aeaeja|| gmotno podpira namdna društva, organizacije in prispeva k narodnim Bojmasamsa a^NMvIdli dobrodelnim namenom-- f|j|Hfc^ mSIl AVIJbtremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drag? volje ■ generalni zastop banko „Slavlje" v LJnbljanL Oklenimo se z vsemi močmi gesla : »Svoji k svojim!« Osamosvojimo se na narodno - gospodarskem polju! Ne podcenjujmo se ! Bodimo odločni, miaČ-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma! .\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA. Prešle ulica itev. 3. •\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod« log nad Denarni premet M milijonov kron. decembre ItM nsd SIS milijonov kron. Za varnost vloienega denar a jamči zraven ervne9i zeklode *e m^tna oWma ljubljanska a vsem premoženjem in z vso ovojo močjo. Izgube vloi« nirja je nemogo(i| *»r je po pravilih te hranilnice, potrjen h po c kr deiHni vladi, izključene vsaka spekulecije z »ženim denarjem Vloge se sprejemajo vsak dan in s < r< tulejo po 4V//# breg odbitka; nevzdignj^ne obresti