1143030G 
KNJIZNICARSKE NOVICE 
1(1991), st. 3 
7. marec 1991 
*********************************** V SREDISCU POZORNOSTI *************************************** 
SIK -TUDI ELEMENT SOCIALNEGA PROGRAMA 
Prehod v evropsko sodobnost, ki jo oznacuje industrializacija druzbe, ekonomska diferen­ciacija, kulturni, socialni in politicni plural­izem, ze zahteva od knjiznic veliko vecjo flek­sibilnost v prilagajanju potrebam, zahtevam, kot smo je bili vajeni do sedaj. Se posebej velja to za SIK, ki zivijo v najtesnejsi vsakod­nevni povezavi z ljudmi svojega okolja in zato hitro registrirajo njihove probleme, potrebe, zahteve. Proces prilagajanja novim razmeram spremlja precej tezav tudi zato, ker se z mar­sikatero problematiko izrazito srecujemo sele sedaj . Taka je tudi brezposelnost. 
Kaj pomeni za posameznika in druzbo, si ni tezko zamisliti (le predstavljati si moramo, da smo med rastoco populacijo tudi sami). Po­tisnjeni na rob druzbe, zahtevajo brezposelni, tako kot ostale marginalne skupine, posebno pozornost in pomoc. Med njimi so posebno kriticni zlasti tisti, ki se niso bili nikoli za­posleni in t.isti, ki niso koncali nobenih sol. Po leg tega, da tezje dobijo zaposli tev, si tudi veliko tezje kot visje in visoko izobrazeni, po­magajo sami (Svetlik: Delo in kruh.-NR 1991, st. 3, str. 71). 
Knjiznica ne pomaga le s tern, da v njih brezposelni prezivijo cas, ampak predvsem z ustreznimi informacijami, nasveti, literaturo in neknjiznim gradivom, pa tudi s priredit­vami, ki bodo to skupino prebivalcev njenega obmocja cim prej demarginalizirale. Seznanja jih 
1. z moznostmi za delo: 
(a) 
ce iscejo sluzbo (oglasi, seznami podjetij, delovna podrocja, prijave, prosnje, katera sluzba v kraju jim lahko pomaga ... ) 

(b) 
ce zelijo zaceti z lastnim poslom (ideje, kaj delati, kje zaceti, za­konske moznosti, omejitve,_dovolje­nja, trg, finance, kooperi,cija, katera sluzba jim je pri tern v pomoc ... ) 


2. 
z moznostmi prekvalifikacije, nadaljnega ali dopolnilnega izobrazevanja ( ocenitev osebnih sposobnosti, vrste izobrazevalnih programov, kdo jih prireja, kaksni so pogoji, kdo jim pomaga pri odlocitvi, vkljucevanju ... ) 

3. 
s socialnimi moznostmi (kaj pomeni brez­poselnost, legalne pravice, nadomest.ilo OD, davki, ustrezne socialne sluzbe, so­cialna podpora, kako, kje, kaj prihran­imo ... ) 

4. 
z moznostmi za akt.ivno prezivctje pros­tega casa (klubi, konjicki, volunter­ska, javna dela, umetnost, sport, filrni, 




gledalisce, katere sluzbe m kdo jim po­maga pri tern ... ) 
Poleg teh informacij jim nudi ustrezno knjiznicno gradivo za izobrazevanje, orga­nizirano ali samoizobrazevanje, lahko pa prireja tudi tecaje, seminarje, pogovore npr.: kako se uspesno ucimo, kako uporabljamo in­formacije, tecaje za razvoj pismenosti... Pri ustreznih sluzbah pa knjiznica predlaga dela, ki jih lahko brezposelni opravljajo tudi v knjiznici v okviru javnih del, npr.: enostavna popravila knjig, dostava in izterjava knjig na domu ... 
So se nase SIK ze pridruzile aktivni za­poslovalni politiki? So se povezale z zavodi za zaposlovanje, z izobrazevalnimi organizaci­jami, s socialnimi sluzbami? Poznajo popu­lacijo nezaposlenih na svojem obmocju, imajo programe dela, ki jih poznajo oblikovalci in izvajalci socialnega programa in nezaposleni? Knjiznica, ki se je ze lotila tega dela, cetudi je se v povojih, naj to prikaze z zapisom v tern casopisu, za vzpodbudo in pomoc ostalim. Terna pa je primerna tudi za specialisticno nal­ogo in za teferat na posvetovanju ZBDS. Zanjo (in za prakticno delo) boste dobili primerno literaturo v INDOK centru/knjiznici za bib­liotekarstvo v NUK. Opozorim vas se posebej na delo: Bakewell, K.G .B.: Business Infor­mation and the Public Library.-Aldershot : Gower, 1987. 
Silva Novljan 


PROTEST PROTI DAVKU NA TISK -PRVIC 
Dne 12.2.1991 je bi! v Ljubljani v prostorih A/tech-a, alternativne tehnolologije, d.o.o., Ti­tova 118, sestanek v zvezi z obracunavanjem temeljnega prometnega davka na tujo stro­2 kovno in znanstveno literaturo. Sprejeti so bili naslednji sklepi: 

1. 
Glede na Ur. list SFRJ 4/91, clen 15, tocka 3, odlocno zavracamo obracunavanje kakrsnegakoli temeljnega prometnega davka za uvozene strokovne in znanstvene publikacije, ki so pred­met mednarodnih sporazumov o uvozu prosvetnega, znanstvenega in kulturnega materiala. lz Uradnih listov SFRJ 18/52 in 66/85 je jasno razvidno, da spadajo tovrstne knjige in periodicne publikacije med obveznosti iz naslova konvencij, ki jih je podpisala Jugoslavija. 

2. 
Zahtevamo, da uvozene strokovne in znanstvene knjige ter periodika, kot predmet posebnega druzbenega pomena, zadrzijo prioriteto, tako pri zagotavljanju deviz, kot pri placevanju v tujino. Tako je bilo doloceno v 110. clenu Zakona ode­viznem poslovanju ter v 111. clenu, kjer je izrecno opredeljeno, da velja za tovrstno literaturo prost rezim uvoza in placevanja v tujino. Ob trenutnem nedelovanju de­viznega trga bi bilo potrebno to prioriteto se posebej poudariti in ji pri zunanjetr­govinskem placilnem prometu posvetiti vso pozornost. 

3. 
V zvezi z "Obvestilom o nacinu opravl­janja placilnega prometa s tujino v casu od 11.2. do 31.3.1991", ki nam ga je 7.2.1991 poslala LB d.d. prosimo, da se uvoznikom takoj zagotovi moznost izvedbe placil tujim dobaviteljem, saj nalogi stojijo od 14.12.1990 dalje. Vee kot trirnesecnega odloga placil tuji dobavit.elji ob poznavanju nase politicno ekonomskc situacije nikakor ne bodo sprejeli. 


Ana Martelanc 
PROTEST PROTI DAVKU NA TISK -DRUGIC 

Narodna in univerzitetna knjiznica (NUK) v Ljubljani kot osrednja republiska maticna knjiznica ostro protestira proti tistemu delu novega davcnega zakona, po katerem je tisk (knjige, periodicne publikacije itd.) obdavcen z novo 3% stopnjo. Ker pred sprejetjem tega zakona tisk ni bi! obdavcen -kakor tudi ni obdavcen v vecini razvitih zahodnoevropskih drzav -se lahko le z zacudenjem sprasujemo, kateri razlogi so vodili poslance, da so tako nepremisljeno sprejeli taksen sklep. 
Drzavljani Slovenije so na prvih povojnih svobodnih volitvah izvolili svoje predstavnike v parlament predvsem z namenom, da bi za­stopali njihove osnovne pravice in interese. Ena izmed osnovnih pravic je tudi pravica do znanja, informacije in kulture. Sodobnega, po evropskih standardih zacrtanega razvoja, si dandanes nikakor ne moremo predstavljati brez splosne dost.opnost.i do informacij in svo­bodnega pretoka le-teh. Eden izmed pomemb­nih dejavnikov tega razvoja V slovenskem pros­toru so tudi knjiznice. 
Vendar se zdi, da slovenski poslanci ne zelijo prisluhniti sodobnim trendom razvoja. Ravno nasprotno, svoje volilce zelijo kaznovati dvakratno. Prvic, knjige, casopisje in drugi sodobni nosilci informacij bodo se v vecji meri postali dobrina, ki bo dosegljiva le ozki skupini privilegiranih drzavljanov Slovenije. Drugic, knjiznice -branilec nacela splosne dostop­nosti do informacij -bodo to nacelo vedno tezje uresniccvale, saj bo njihov fond kmalu zacel usihat.i. 0 posledicah, ki so vidni iz t.eh trendov, pa ob koncu 20. stoletja raje ne bi ... Ali ni bilo nekje zapisano, da naj bi se Slovenija do let.a 2000 priblizala Svedski? 
Kakorkoli ze, na slovenski parlament, na slovensko vlado in njena ministrstva, in ne nazadnje, na slovensko javnost se obracamo z zahtevo, naj ta del zakona cimprej izgine iz nasega okolja ter nam ostane v spominu kot neprijetne, moraste sanje. Ce pa parlament in vladna telesa niso pripravljeni umakniti obdavcitve tiska, pa upamo, da bodo iz placevanja davkov na tisk in ostale nosilce informacij izvzete vsaj knjiznice. Velika vecina drzavljanov Slovenije bo imela vsaj v okviru knjiznic moznost, da se bo uprla lastni marginalizacij i. 
Enota za razvoj knjiznicarstva 

P.S.: Kot verjetno ze veste, so ustrezni or­gani Republike Slovenije po stevilnih interven­cijah sprejeli Odlok o spremembah in dopol­nitvah odloka o soglasju k zakonu o zacasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (Uradni list RS, st. 7, 22.2.1991). V tern odloku so navedene vse tiste pub­likacije, ki v prihodnje ne bodo vec obdavcene, med drugim tudi publikacije strokovnega, znanstvenega, umeniskega, kulturnega in izo­brazevalnega znacaja. 
*************************************** SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE *************************************** 
SKUPNOST SIK 

Ze od junija preteklega !eta, ko je bi! ustanov­ljen iniciativni odbor za ustanovitev poslovne skupnosti SIK v Sloveniji, tecejo priprave za ustanovitev· poslovne ali z enakim ciljem kako drugace imenovane skupnosti ali zveze. 
19. februarja je bi! v ta namen v Lju­bljani sklican drugi sestanek SIK Slovenije. Rajko Slokar, predseclnik iniciativnega odb­ora, ki je vodil ta sestanek, je udelezencem 
3 

predstavil rezultate ankete, ki jo je pripravl­jalni odbor pripravil, da bi dobili popolnejsi vpogled v razmere SIK. Z anketo so zeleli ugo­toviti, kaksna je vizija bodocnosti in razvoja SIK, kaksne so njene gospodarske pozicije, prostorski prob le mi, problemi kadrov, kako je z dotokom gradiva, kaksna je opremljenost knjiznic za aktivno sodelovanje v KIS, idr. 
Razmere so dosti kriticne in zapletene, tako <la se je iniciativni odbor odlocil, da kot eno svojih prvih nalog poleg registracije organi­zacije, ponudi ze na tern sestanku tudi teze za slovenski nacionalni program SIK. V tezah so opredeljena izhodisca in cilji, vsebina in nacin uresnicevanja ter nacin financiranja tega pro­grama. Po razpravi o teh vprasanjih, ki jih bo treba dopolniti, je bila ustanovljena posebna skupina, ki naj teze dopolni in razresi nejas­nosti in nedorecenosti v ponujenih tezah. 
Na sestanku so bila obravnavana se nekatera druga vprasanja, od strokovne narave pa do statusnih vprasanj knjiznicarskih delavcev, od dileme ali se zavzemati za kolektivno pogodbo za OD ali za zakon, o davku na knjizno pro­dukcijo in zahtevi po protestu, o vprasljivosti sprejetih standardov in normativov, ki jih ne uresnicujemo, do neurejenih in zmedenih odnosov v obcinah, kjer obcinski organi in nji­hove st.rokovne sluzbe veckrat povsem samo­voljno, mimo obstojece zakonodaje, odlocajo 
o usodi knjiznic. Zat.o so se zavzeli za kar naj­hitrejso ureditev vprasanja SIK na slovenski ravni, saj so zdaj popolnoma odrezani od in­formacijskih virov in ne vedo, kaj se bo z njimi dogajalo. 
Med drugim so predlozili tudi teze za statut nove organizacije in nov sedez, ki bo v pri­hodnje v Knjiznici Bezigrad, v Ljubljani, Vodovodna 3. 
Ancka Korze-Strajnar 
4 

PROGRAMSKA OPREMA 

V zadnjem obdobju so knjiznice "oble­gane" s stevilnimi softverskimi ponudbami, ki naj bi razresile problematiko avtomati­zacije njihovega poslovanja. Gre predvsern za razlicne programske aplikacije, izdelane za mikroracunalnike tipa PC ter namenjene posameznim segmentom poslovanja knjiznic (katalogizacija, izposoja itd.). Ob neka­terih pozitivnih premikih kot so npr. spod­bujanje konkurencnosti na tern podrocju, pa so knjiznice vseeno vec ali manj prepuscene lastnim odlocitvam. Zaradi pomanjkanja racunalniskega znanja se tako velikokrat na­hajajo pred dvomi, katera softverska resitev bi bila najprimernejsa za njihovo okolje. Ob tern se pogostokrat tudi ne zavedajo, da je sestavni de! vsake instalacije programske opreme tudi zagotovitev dodatnega vzdrzevanja, servisira­nja in tudi izobrazevanja. 
V taksni situaciji se ponujata dve skrajni resit vi: 
• 
prepustiti zadeve stihijskemu razvoju : to bi seveda izredno prizadelo pred­vsem manjse knjiznice, ki bi ostale brez kakrsnekoli strokovne zascite; 

• 
uradno (tj. na osnovi razpisa) izbrati in­stitucijo, ki naj bi v celoti poskrbela za hardversko in softversko opremljanje knjiznic: ceprav je to kratkorocno us­trezna resitev, pa v daljsi casovni per­spektivi vnasa elemente monopolizacije na tern izredno obcutljivem podrocju. 



Enota za razvoj knjiznicarstva se je odlocila, da bo pri razresevanju te problematike ubrala "srednjo pot'' . V kratkem bo spodbudila us­tanovitev neodvisne st.rokovne komi~ije, ki bo na osnovi natancno izdelanih kriterijev evalvi­rala in verificirala posamezne programske resitve. To pomeni, da bodo posamezne knjiznice -preden se bodo odlocile za nakup dolocenega softvera -lahko dobile strokovno mnenje o ustreznosti tega softvera. 
Podoben pristop imajo tudi v A vstriji, kjer v okviru bibliotekarskega drustva deluje posebna komisija za ocenitev in verifikacijo posameznih programskih resitev . Tudi pri nas bo potrebno najti ustrezno institucionalno rcsitev. Predlog naj bi po skupnem dogov­oru izdelali Enota za razvoj knjiznicarstva in IZUM. 
mag. Mirko Popovic 

*************************************** 
VISOKOSOLSKE KNJIZNICE 

*************************************** 
POVEZOVANJE VISOKOSOLSKIH KNJIZNIC UNIVERZE V LJUBLJ ANI 

Komisija za informatiko, dokumentalistiko in knjiznicarstvo Univerze v Ljubljani je pripravila 14. februarja 1991 v prostorih Cen­tralne ekonomske knjiznice okroglo mizo o mozni bodoci organiziranosti in povezovanju visokosolskih knjiznic Univerze v Ljubljani. Po dolgem obdobju indolence je Univerza ven­darle pokazala int.eres in skrb za knjiznice pod svojim okriljem -okrog 50 visokosolskih knjiznicarjev je lahko pozdravilo tudi pred­stavnike Univerze. 
Razprava je temeljila na stirih prispevkih: 
1. J( njiinicni informacijski sistem Univerze v Ljubljani (KISUL) (Melita Ambrozic, Stanislav Bahor, Tomaz Kobe, Ana Martelanc) -strokovni kriteriji, ki opre­deljujejo KIS Univerze v Ljubljani, nje­govo organizacijo in upravljanje, informa­cijsko dejavnost, izobrazevanje uporabni­kov, ka<lre in financiranje. 
5 
2. 
Aktivno vkljucevanje visokosolskih knjiz­nic Univerzc v Ljubljani v vzajemni kata­log (mag. Mirko Popovic) -predstavitev vzajemne baze bibliografskih podatkov, osnovni cilji vkljucevanja visokosolskih knjiznic v vzajemni katalog, odprava dvotirnosti pri gradnji VK in special­iziranih podatkovnih zbirk, zagotovitev tesnejsega sodelovanja med RCULj m IZUM, imenovanje osrednjih knjiznic za posamezna strokovna podrocja. 

3. 
Racunalniska podpora KISUL (Maja Zumer) -definicija informacijskega sis­tema in njegovih segmentov: katalog, nje­gove funkcije, vnos in azuriranje; speciali­zirane zbirke, tvorba in obdelava; tuje po­datkovne zbirke; racunalniske resitve ob sodelovanju RCULj in IZUM. 

4. 
Racunalniska oprema in komunikacije v visokosolskih knjiinicah Univer::e v Lju­bljani (Melita Ambrozic) --pregled ob­stojece racuna.lniskc in komunikacijsk<~ opreme in izrazene potrebe po doda.tni opremi knjiznic. 



Razprava se je obcasno vrtela na mestu, vendar so sklepi, ki jih bo obravnavala se Komisija za informatiko, dokumentalistiko in knjiznicarstvo, nato pa se drugi ustrezni organi Univerze, konkretni in konstruktivni: 
• 
knjiznice posameznih strokovnih podrocij se morajo dogovoriti o vsebinskem pove­zovanJu, 

• 
pospesiti je treba postopek za imenovanje osrednjih visokosolskih knjiznic (kriteriji so ze izdelani), 

• 
definirati je treba vsebino vzajemnega kataloga, 


• opredeliti je treba odnos med v;1,ajc11l11i111 katalogom in specializiranimi zbirkami, 
• 
predvideti je treba postopke in moznosti za vkljucitev centralnega kataloga KISUL v vzajemni katalog (YUBIB), 

• 
dolociti je treba minimalne standarde za sodelovanje v vzajemnem katalogu, 

• opredeliti je treba potrebe po program­skih vmesnikih za OPAC, 

• 
racunalniska centra slovenskih univerz je treba vzpodbuditi k sodelovanju in iskanju skupnih resitev. 



Vecino zadanih nalog bo opravila ze omenjena komisija v sodelovanju z ad hoc delovnimi skupinami strokovnjakov informatikov. 
Ivan Kanic 
STROKOVNI KRITERIJI IN MERILA ZA VISOKOSOLSKE KNJIZNICE 

Strokovne kriterije in merila za visokosolske knjiznice -knjiznicni informacijski sistem univerze, je sprejela Skupscina Zveze bib­liotekarskih drustev Slovenije ze v letu 1988. Strokovni svet za knjiznicarstvo Republike Slovenije je tudi obravnaval strokovne kriterije in sicer na seji dne 9.2.1989. Ciani strokovnega sveta so kriterije sprejeli kot osnutek in pred­lagali, da se kriterije posreduje v obravnavo Univerzi v Ljubljani in Mariboru. 
Na Univerzi v Mariboru so kriterije kmalu nato potrdili. Na ljubljanski univerzi pa je razprava st.ck la sele v drugi polovici 1990. lcta. Pripomb posameznih fakultet ni bilo veliko in so se v gla.vnem nanaifale na (samoupravno) terminologijo v tekstu. Tekst in pripombe je ponovno obravnavala sekcija za visokosolske knjiznice pri ZBDS. Na seji, ki je bila v ja­nuarju 1991, so clani ugotovili, da trenutno 
6 

teksta ni mogoce popraviti, ker se nahaja1110 <lanes v situaciji, ko stara zakonodaja ni vec aktualna, nova, ki nam bi bila osnova za spreminjanje terminologije, pa se ni sprejeta. 
Sekcija za visokosolske knjiznice je zato Komisiji za informatiko, dokumentacijo in knjiznicarstvo pri Univerzi v Ljubljani pri­porocila., da se strokovni kriteriji sprejmejo v predlagani obliki in da se revidirajo, ko bo sprejeta ustrezna zakonodaja na podrocju knjiznicarstva. 
Ana Martelanc 

*************************************** 
IZOBRAZEVANJE 

*************************************** 
INTENZIVNEJSE VKLJUCEVANJE KNJIZNIC V IZOBRAZEVANJE ALI POVEDALI SO MI 
To solsko leto potekajo izobrazevalni semi­narji tudi za knjiznicarje osnovnih in sred­njih sol. Prireja jih Zavod RS za solstvo, sodeluje pa tudi NUK s predavanjem ali z delavnico idej na temo Knjiznica v procesu pri­dobivanja znanja, spretnosti in navad . Na do­sedanjih 14 predavanjih so udelezenci v razgo­voru najpogosteje menili: "To bi morali vedeti tudi ravnatelji in vsi ucitelji na solah." Enako mnenje o tern predavanju so imeli ucitelji slovenskega jezika, udelezenci na seminarju o branju, ki ga je priredil svetovalni center za otroke, mladostnike in starse. Predlogi: 
1. Vsaka knjiznica mora izvajati izobrazeva­nje uporabnikov in to naj pocne za to us­trezno izobrazen knjiznicar. 
2. 
Solski knjiznicar mora izobrazevati za uporabo knjiznice in njenih informa­cijskih virov poleg ucencev tudi vse pedagoske delavce sole. 

3. 
Izobrazevanje uporabnikov mora potekati na vseh visjih in visokih solah z obveznim sodelovanjem knjiznicarjev. 

4. 
V program rednega izobrazevanja uciteljev za vse stopnje izobrazevanja se naj uvede seminar (obvezni ali izbirni) o uporabi knjiznice in njenih informacijskih virov. Ce pa to ni mozno, se mora ta del obravnava.ti v okviru obveznih pedagoskih predmetov ( didaktika, metodika). 



Tako se bo, kot trdi Devine (1987), ure­snicilo uspesno ucenje, ki je po njegovem orga­nizirano navodilo o uporabi knjiznice in odkri­vanju njenega raziskovalnega gradiva. K temu prispeva knjiznicar v sodelovanju z uciteljem in se zlasti od slednjega je odvisno, kaksen bo odnos ucencev do knjiznice in stopnja uporabe njenega gradiva. Vprasanja: 
1. 
Ali imajo vse knjiznice programe 1zo­brazevanja uporabnikov? 

2. 
Ali imajo vse knjiznice za izvajanje teh programov ustrezno izobrazene knjizni­carje? 


3. 
Ali uporabljajo knjiznicarji ustrezne me­/ tode za izobrazevanje uporabnikov? 

4. 
Ce knjiznica nima pozitivnih odgovorov na vprasanja l. do 3., ali ima vsaj us­trezna pismena navodila za uporabnike? (kar pa, seveda, ni enako 1. do 3). 



Silva Novljan 

Devine, T.G.: Teaching study skills.­Boston: Allyn and Bacon, 1987 
7 


TEMPUS 

TEMPUS (Trans European Mo­bility Scheme for University Studies) je pro­gram Evropske skupnosti za podporo sodelo­vanja univerz Centralne in Vzhodne Evrope z dezelami Evropske skupnosti. Gre za fin ancno podporo razvoju pedagoske vloge univerz in moznosti studija. Poudarek je na pretoku profesorjev in studentov, izmenjavi obiskov in kombiniranem stu<liju ter skupnih projektih. Ob tern je potrebno poudariti, da program TEMPUS ne sofinancira raziskovalnih projek­tov, temvec izkljucno projekte, ki predstav­ljajo organiziran in sistematicen prenos znanja in dosezkov iz Zahodne Evropo v nase izo­brazevalne programe ter sploh projekte, ki vplivajo na posodobitev in preobrazbo nasega izobrazevalnega sistema in visokosolskih orga­nizacij . 
Jugoslaviji, ki je vkljucena v program od 1991/92, je dodeljenih 7 milijonov ecujev. V Ljubljani obstajajo prizadevanja, da bi bil za Slovenijo TEMPUS Office pri Centru za razvoj univerze (CRU). Za vkljucitev v pro­gram TEMPUS si prizadeva tudi Narodna in univerzitetna knjiznica (NUK) v Ljubljani. V sredo, 13.2.1991, sta bila na obisku v NUK vodja TEMPUS projekta dr. Ladislav Cerych in direktor CRU dr. Ana Krajnc. V razgovoru s strokovnimi svetovalci NUK so identificirali naslednja podrocja, s katerimi bi se NUK in os­tale bibliotekarske ustanove v Sloveniji lahko vkljucile v TEMPUS: 
• 
Povezava visokosolskega studija z infor­macijskimi viri 

• 
Visokosolski in podiplomski studij bib­liotekarstva in informacijskih ved 

• 
Opremljanje visokosolskih knjiznic s pripomocki in gradivom o visokosolskem izobrazevanju 


Osnovni pogoj za vkljucitev v program TEM­PUS je, da morata pri vsakem projektu po­leg nase ustrezne organizacije obvezno sodelo­vati najmanj dve organizaciji iz dveh razlicnih drzav -clanic EGS. Zato ho NUK v prihodnjih dneh poskusila navezati uradne stike z nasled­njimi institucijami: 
1. Velika Britanija: 
(a) University of Sheffield, Department of Information Studies, Western Bank, Sheffield Sl0 2TN 
2. Nemcija: 
(a) 
Universitiit Konstanz, Postfach 5560, Universitiitsstrasse 10, D-7750 Konstanz 1 

(b) 
Stadts-und Universitiitsbibliothek, Bockenheimer Landstrasse 134-138, D-6 Frankfurt am Main 


3. Italija: 
(a) Universita' degli studi di Padova, Dipartimento di elettronica e i11for­matica, Via Gradenigo 6/ A, I 35131 Padova 
4. Avstrija: 
(a) Univcrsitatsbibliothek Graz, Univer­sitiit.splatz 3, A -8010 Graz 

0 rezultatih dogovarjanja in moznostih vkljucevanja slovenskih bibliotekarskih insti­tucij v TEMPUS vas bomo sproti obvescali. 
mag. Mirko Popovic 
*************************************** 
PREDSTAVLJAMO VAM 

*************************************** 



TUDILETOSNASTROKOVNO POSVETOVANJE ABDOSD 
ABDOSD (Arbeitsgemeinschaft der Biblio­theken und Dokumentationsstellen der Osteuropa-, Siidosteuropa-und DDR­Forschung), je strokovno zdruzenje,nastalo !eta 1971 v Nemciji. Kot pove ze ime, se ta "delovna skupnost knjiznic in dokumentaci­jskih sluzb" ukvarja s proucevanjem litera­ture vzhodne, jugovzhodne Evrope in (nek­danje) Nemske demokraticne republike, njeno delovanje pa sega tudi na podrocje izme­njave informacij in izkusenj iz knjiznicarske in dokumentacijske stroke. Clanstvo sestav­ljajo vecinoma bibliotekarji, dokument.alisti , ali pa raziskovalci, zaposleni na slavisticnih oddelkih knjiznic in dokumentacijskih centrov. Vecinoma vsak od njih tudi govori vsaj enega od slovanskih jezikov. 
Ceprav je predmet proucevanja teh slovan­skih oddelkov literatura, jezikoslovje, umet­nostna zgodovina in kultura vzhodnoevrop­skih dezel, pa ni nobena skrivnost, da je bilo zdruzenje na zacetku pretezno politicno orien­tirano; proucevali so zlasti druzbenopoliticne razmere in krsenje clovekovih pravic v dezelah vzhodnega bloka (in Jugoslavije); zelo mocno interesno podrocje pa je se nemska kult.ura, nemski jezik in nemski zivelj izven teritorija ZRN. Permanentna naloga ABDOSD je izda­janje bibliografije (Bibliographic zur Osteu­ropaforschung), ki jo tiskajo v Parizu. 
Iz prvotno izkljucno nemskega se je zdruzenje v dvajsetih letih svojega delo­vanja razsirilo tudi na druge zapadnoevropske dezele, po letu 1985 pa so v skupnost zaceli 
8 
prihajati tudi predstavniki vzhodnoevropskih dezel. Delovno in interesno podrocje AB­DOSD je postalo izredno siroko, leta 1989 pa so vkljucili v stalno tematiko se avtomatsko obdelavo podatkov. 
Slovenija s svojim predstavnikom sodeluje v ABDOSD od )eta 1986 dalje, ko se je v Wiirzburgu predstavila z referatom pomocnica ravnatelja NUK Martina Sircelj. Naslednje leto, 1987, pomeni neke vrste prelomnico v delovanju te organizacije: maja tega )eta je bilo namrec strokovno posvetovanje ABDOSD v prostorih Univerze v Ljubljani. Prvikrat od svojega obstojaje imelo zdruzenje posvet izven geografskega obmocja ZRN in s tern pokazalo svojo internacionalnost. Ob tej priloznosti je z referati so<lelovalo vec bibliotekarjev iz NUK. Sledila so se posvetovanja v Heidel­bergu, Miinchenu in Budimpesti. Teh se je udelezeval Tomaz Kobe iz NUK (na dveh z re­feratom) . 
1\1di na letosnje posvetovanje, ki bo od 

30. aprila do 3. maja v Kolnu, je bil po­vabljen Tomaz Kobe. Tcmatika posveto­vanja je namenjena druzbenim in kultur­nopoliticnim spremembam v Evropi ter nji­hovim vplivom na knjiznicarstvo in doku­m1mtacijsko dcjavnost v zvezi z nabavo litera­ture, posredovanjem informacij in dostopnos­tjo knjiznicnih fondov. Prijavljenih je ze 40 refcratov, v programu pa je tudi ogled naj­pomembnejsih knjiznic in institutov v Kolnu in Bonnu. Posvetovanja ABDOSD so po­leg zanimivih strokovnih prispevkov in ogle­dov tudi nadvse zanimiv mednarodni forum za izmenjavo idej in informacij. Zato je za nas, ki se zelimo cimbolj vkljuciti v Evropo, udelezba na teh mednarodnih srefanjih ned­vomno zelo koristna. Udelezencem iz manj razvitih dezel in kriznih podrocij stroske bi­vanja placa Siidosteuropa-Gesellschaft. 
Tomaz Kobe 

*************************************** OBVESTILA *************************************** 
Nekaj o bolj profesionalnem odnosu. Z 
ustanovitvijo Enote za razvoj knjiznicarstva sta se povecala obseg dela in odgovornost sve­tovalcev za posamezna strokovna podrocja. Ce zelimo, da bodo svetovalci kvalitetno in ucinkovito opravljali svoje delo, prosimo za naslednji dogovor: 
• vabila za razlicne sestanke, na katerih zelite prisotnost strokovnih svetovalcev, posljite najmanj 7 dni pred sestankom, 
• obiski v Enoti za razvoj knjiznicarstva naj bodo vnaprej telefonsko ali pisno najav­ljeni. 

Le tako homo lahko zagotovili, da se bodo posamezni svetovalci temeljito in profesio­nalno pipravili za obravnavo dolocenega prob­lema. Zavedamo se, da vas bo kaksen nepricakovan problem prisilil, da sklicete ses­tanek ali razgovor se isti ali pa naslednji dan . Na taksne klice se homo seveda tudi z vesel­jem odzvali. Ce pa gre za redno in ustaljeno dejavnost, pa vas prosimo za zgoraj navedena "pravila igre". -Mirko Popovic 
(Ne)delovanje strokovnega sveta za knjiznicarstvo. Strokovni svet za knjizni­carstvo deluje kot medresorni organ Republis­kega sekretariata za kulturo, Republiskega se­kretariata za vzgojo, izobrazevanje in telesno kulturo ter Republiskega sekretariata za razis­kovalno dejavnost in tehnologijo. Svet obrav­nava vse pomcmbnejse probleme bihliotekar­ske stroke, ter o 11jih sklepa in daje soglasjc, 
9 

zato je njegovo redno delovanje zelo pornern­
bno za razvoj bibliotekarske stroke. 

V letu 1990 je svet deloval v novi sestavi. 
lzvrsni svet RS je zaradi tega, ker so strokovni 
svet prej irnenovale sarnoupravne interesne 
skupnosti, na svoji seji dne 18.1.1990 spre­
jel sklep o ustanovitvi in irnenovanju novega 
strokovnega sveta iz vrst bibliotekarskih stro-­
kovnjakov na osnovi 39. clena Zakona o 
knjiznicarstvu. 

Zadnjo sejo v novi sestavi je svet irnel v ju­
niju 1990. Po tern daturnu se svet ni vec ses­
tal, ker so se pojavila rnnenja o legitirnnosti 
njegovega irnenovanja. Ta negativna rnnenja 
so zavrla delo sveta in s tern tudi onernogocila 
rezresevanje nekaterih pomembnih problemov 
v stroki. lzvrsni svet Republike Slovenije se ni 
ponovno imenoval strokovnega sveta, ker po-­
drocna zakonodaja se ni usklajena z ustavo. 
-Ana Martelanc 

Simpozij o gra<lnji knjiznic v Avstriji. 31. januarja je Tehnicna univerza na Dunaju prircdila simpozij v pocastitev 60-lctnice di­rektorja knjiznice Tehnicne univerze g. dvornega svetnika dr. Josefa Wawroscha, o gradnji knjiznic v Avstriji. Otvoritvenirn besedarn rektorja Tehnicne univerze in pred­stavnika rninistrstva za znanost in raziskovanje je sledila prezentacija projektov novogradenj in adaptacij 8 univerzitetnih knjiznic, 3 dezelnih knjiznic, 2 specialnih knjiznic in nad­vse zapletene dograditve avstrijske nacionalne knjiznice za potrebe hrambe in uporabe ve­likanskega fonda periodicnih publikacij te knjiznice. Zanirnivo je, da se je dezela, ki je doslej veljala na knjiznicarskem podrocju prej za konzervativno kot za sodobno, odlocila, da posodobi najprej dostop do gradiv in infor­ma.cij predvsem v tisti vrsti knjiznic, ki napa­jajo z inforrnacijami in znanjern univerzitetni intelektualni potencial. V vseh novograd­
njah in adaptacijah uveljavljajo prost pristop. Znano je, da avstrijske univerzitetne knjiznice niso bile revne, kar zadeva gradiva, le dostop do njih je bi! sprico nesodobne organizacije postavitve gradiv otezkocen. Z novogradn­jarni in adaptacijarni v prid prostega pristopa in vsega, kar ternu sledi (racunalniska ob­delava podatkov i td.), hi tijo tako A vstrij ci (7 milijonov jih je) z velikimi koraki, tek­movalno, v povezovanje v Evropi, na podrocju pretoka informacij in znanja na univerzitet­nem nivoju. V Ljubljani, zal, se nobeni uni­verzitetni knjiznici niso bili dani pogoji za pre­obrazbo v prosto dostopnost do gradiv. ­Martina Sircelj 
Gradnja NUK II. Priprave za gradnjo NUK II so v teku . Iz<lelan je idejni pro­jekt s strokovnega in arhitektskega vidika. Ciani strokovne bibliotekarske in arhitektske skupine so se potrudili in nasli najboljso sintezo delovanja. Na dogovorjeni lokaciji potekajo po programu tudi arheoloska izkopa­vanja. Prva faza teh izkopavanj je ze koncana, 
. pomembnejsi de! izkopanin je bi! prikazan na razstavi v Kulturno-informacijskem cen­tru Krizanke. Financiranje gradnje je od leta 1990 dalje v rokah Sekretariata· za razisko­valno dejavnost in tehnologijo Slovenije. Za · ociscevalna dela na lokaciji pa bo poskrbelo mesto Ljubljana. -Ancka Korze-Strajnar 
Statisticna porocila 1990. Enota za razvoj knjiznicarstva pri NUK je v zacetku februarja vsern SIK-om, specialnim in vi­sokosolskim knjiznicarn razposlala vprasalnike 
o delu knjiznic v let.u 1990 (STK-i so pr('­jeli se vprasalnika o maticni in o domoz11 a11 ­ski dejavnosti). Prosimo, da nam natancno izpolnjene vprasalnike vrnete najkasneje do 
10 

31. marca 1991. Dodatne informacije o izpol­njevanju lahko dobite po tel. (061) 332-853 int. 53, pri Silvi Novljan . 
Tecaj vzajemne katalogizacije za SIK. V Mariboru je bil v dneh med 11. in 15. febru­arjem 1991 v organizaciji in izvedbi NUK in IZUM tecaj za usposabljanje aktivnih sodelavcev v procesu vzajemne katalogizacije. Udelezili so se ga predstavniki devetih re­gionalnih in petih ljubljanskih splosnoizobra­zevalnih knjiznic, ki so bile vkljucene v pro­jekt opremljanja regionalnih in regionalno pomembnih splosnoizobrazevalnih knjiznic v Republiki Sloveniji s strojno in programsko racunalnisko opremo v letu 1990 in 1991. Vse­bina tecaja: 
• 
predstavitev funkcij vzajemne katalo­gizacije; 

• 
UNIMARC -pregled polj, podpolj, pomen indikatorjev, s poudarkom na ka­talogizaciji monografskih publikacij; 

• 
spoznavanje delovnega okolja (nastavitve tcrminalov, vnos diakriticnih znakov, pri­javljanje k sistemu itd.); 

• 
struktura in osnovne funkcije programa za vzajemno katalogizacijo (predstavitev ra­zlicnih moznosti iskanja, kopiranje iz vza­jemne haze, osnovni izpisi iz lokalne in vzajemnc bazc -listki , bilteni, inventarne knjige, bibliografije, online pomoc itd.); 

• 
predstavitev modula za izposojo (po­datki o clanih, izposoja, rezervacija, po­daljsevanje, opomini, statistike itd.); 

• 
predstavitev elektronskega kataloga za uporabnike (KNJIGE); 

• 
vnos podatkov o stanju zaloge (signature, inventarne stevilke, status publikacije, dostopnost itd.); 


• 
iskanje po bazah podatkov na hostu IZUM; 

• 
prakticno delo -katalogizacija monograf­skih publikacij; 

• 
prilagoditve SW resitev za posamezne SIK. 


Namen tecaja je bi! poleg predstavitve fuukcij programske opreme in spoznavanja sistema vzajemne katalogizacije tudi prakticna us­posobitev udelezencev za samostojno izva­janje katalogizacije enostavnejsih monograf­skih publikacij v sistemu vzajemne katalo­gizacije. V zacetnem obdobju bodo lokalni racunalniki povezani s testno vzajemno bazo, tako da se bodo lahko delavci posameznih institucij ustrezno pripravili za prehod na delo z "zaresno" vzajemno bazo. V tern testnem obdobju bodo opravljene tudi se vse dodatne prilagoditve programskih resitev za posamezne institucije in izkristalizirale se bodo seveda tudi potrebe po dodatnem izo­brazevanju. Dodatno izobrazevanje bo orga­niziral NUK-Enota za razvoj knjiznicarstva. -Stanislav Bahor 
Poizvedba. Koprska knjiznica zeli skomple­tirati poskodovan primerek brosure z naslovorn "Prave egiptovske sanjske bukve od !eta 1231. z razlaganjem sanj z pristavljenimi stevilkami za tiste, /!kateri zele/ svojo srefo v loteriji poskusiti", tiskane v Ljubljani ob koncu 19. stoletja (morda med leti 1869 in 1882) v zaloznistvu Henrika Nicmana. N asemu primerku manjkajo prve st.iri strani na zacetku ter strani od paginacije 30 dalje. S poizvedbami smo se ze obrnili na NUK, MUK ter na Semenisko knjiznico v Ljubljani, ven­dar nobena od teh omenjenega primerka nima, zato prosimo preostale knjiznice, da pobrskajo po svojih fondih in nas obvestijo o morebitni 
11 
prisotnosti opisanega primerka na naslov: Os­rednja knjiznica Srecka Vilharja Koper, 66000 Koper, 'I'rg revolucije l. -Vilma Krapez 
Razstava. V Knjiznici Jozeta Mazovca v Ljubljani, Enota Zalog, Zaloska cesta 220, so 
21. februarja 1991 odprli razstavo gvasev in temper slikarja Lada Ulcakarja. Razstavo si boste lahko ogledali do 21. aprila vsak dan od 

12. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure in vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu od 
9. do 13. ure. Slikar se ze dolgo in z veliko vnemo ter doslednostjo posveca krajinarstvu. -Matjaz Rolih 
Pravljice po tclefouu. Knjiznica Sentjur 
(D. Kvedra 16, 63230 Sentjur) ze leto in pol omogoca vsem otrokom, da lahko poslusajo Pravljice po telefonu . Pravljica je sicer cisto kratka (najvec 4 minute) in vsak dan drugacna. To omogoca naprava DITO, ki jo izdeluje podjetje DOPS Sentjur. In kako pred­vajajo pravljico? Vsak dan knjiznicarka pos­name novo pravljico na aparat in potem, ko prenehajo dclati v knjiznici, aparat vklopijo in tako se avtomatsko odziva na klice. Ce ol.roci zele slisati "Jurckovo pravljico", lahko poklicejo na iitevilko telefona (063)741-277. Vse ostale informacije lahko dobite v Knjiznici Sentjur ali pa se direktno obrnete na proizva­jalca DITA na podjetje DOPS ( direktor Boris Krizmanic, tel. (063) 741 385.) -Tatjana Cmok 
Slovenska bibliografija. lziila je temeljna slovenska. strokovna publikacija., ki nam omogoca celovit pregled izdaj slovenske peri­odike za obdobje 1984-1985: SLOVENSKA 
12 BIBLIOGRAFIJA -SERIJSKE PUBLIKA­CIJE. Pricujoca bibliografija zajema bibli­ografske popise serijskih publikacij za leti 198/4 in 1985. Upoiitevali smo casnike, casopise, almanahe, koledarje in obcasne zbornike, ki izhajajo vsaj enkrat na leto, izjemoma na dve leti. Splosno nacelo SLOVENSKE BIBLIO­GRAFIJE je, da upoiiteva izdaje celotnega slovenskega kulturnega prostora, torej zajema tudi zamejske, izseljenske izdaje ter izdaje emigrantov. Bibliografski opisi so urejeni po abecednem redu naslovov, nato sledi preglcd po strokah UDK, ki omogoca pregled po vse­bini podrocij. Tako lahko hitro ugotovimo, v katerih naslovih najdemo doloceno strokovno podrocje. Za bodoce izdajatelje pa so to smer­nice, katera strokovna podrocja so slabo za­stopana ali pa jih ni. Na koncu je dodano imensko kazalo urednikov. Omogocamo vam tudi narocilo bibliografije s popisi serijskih publikacij za obdobje 1982-1983. Narocila zbira Narodna in univerzitetna knjiznica, Lju­bljana, Turja.ska 1 (glej narocilnico v prilogi). 
UDK. Centralna tehniska knjiznica Uni­verze v Ljubljani obveiica knjiznice in infor­macijske centre, da bo v aprilu 1991 izsel prirocnik UNIVERZALNA DECI­MALNA KLASIFIKACIJA (UDK), Slovenska skrajsana izdaja, 3. spremenjena in dopolnjena izdaja (glej narocilnico v prilogi). 
V KROZENJE 

KNJIZNICARSKE NOVICE, 1(1991), st. 3. YU ISSN 0353-9237. Izdala in razmnozila: NUK, Turjaska 1, Ljubljana Uredil: Dare Balazic. Naklada: 450 izvodov. 
13 

SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJA -NAROCILNICA Nepreklicno narocamo: 
... izvod(ov) SB A. ser. publ. 1982-1983, (izsla v letu 1988), po ceni 210,00 din+postnina 
... izvod(ov) SB A. ser. publ. 1984-1985 (izsla konec leta 1990), po ceni 390,00 din+postnina. 
Placamo po prejemu publikacije skupaj z racunom. Naslov ________________ --'----------
Ulica.._ _________________________ _ 
Kraj, postna stevilk._.._ ____________________ _ 
Zig in podpis odgovorne osebe: Narocilnico vrnite na naslov: NUK, Turjaska 1, 61000 Ljubljana. 
UDK -NAROCILNICA Priimek in ime narocnika: __________________ _ 
Ust.anova: ________________________ _ 
Naslov: _________________________ _ 
Prednarocniska cena: 

• 
... izvod-a(e) UDK v knjizni obliki ( 4000,00 din) 

• 
... izvod-a(e) na disketah za ATARI (3000,00 din) 

• 
... izvod-a(e) na disketah za PC racunalnik (3000,00 din) Zig in podpis: 


Narocilnico za prednarocilo posljite do 30. marca 1991 na naslov: Centralna tehniska knjiznica Univerze v Ljubljani, Tomsiceva 7, 61000 Ljubljana. 
1