PLANIMSKI VESTNI« 4 glasilo planinske zveze slovenije letnik lxxvii 1977 planinski vestnik glasilo planinske zveze slovenije izhaja od leta 1895 Dr. Jurij Kunaver Dr. F. Benhart Matevž Pečelin Alenka Plaper Marijan Krišelj Jasna Šebjanič Dr. Rajko Pavlovec Urša Kolenc Dipl. ing. Pavle Šegula Drago Peršl — Bogdan Sieberer Aleksander Čičerov Planinstvo in kras Spomin na Istro Moja romarska pot Biologi v Črni gori Kako smo odpirali Jugoslovansko planinsko pot osvoboditve na vrhu Triglava (4. 7. 1976) Poti prijateljstva Geološki sprehod po Goriških Brdih Alo, gremo Za izgubljenimi spomini Društvene novice Alpinistične novice Varstvo narave Iz planinske literature Razgled po svetu Naslovna stran: Mangart z vrha Krnice Foto dr. Jože Andlovic 193 195 196 201 204 207 209 218 Nova pota varstva pred plazovi 222 Peš na Triglav, a samo do Vogla 224 227 228 235 238 241 244 Notranja priloga: 1 Proti Bašeljskemu 2, 3 Naše panorame sedlu — Foto Sonja Za I ar Foto Ernest Preglav Poštnina plačana v gotovini Lastnik: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana. — Glavni urednik-Prof. Tine Orel. naslov: 61111 Ljubljana - pošta 11, p. p. 38. odqo-vorni urednik: Stanko Hribar. — Uredniški odbor: Ing. Tomaž Bano-vec, prof. Marijan Krišelj, prof. Evgen Lovšin, dr. Miha Potočnik Janez Pretnar, prof. Janko Ravnik, Franci Savenc, Tone Strojin dr. Tone VVraber. - Naslov uredništva in uprave: Planinska zveza Slovenije, 61001 Ljubljana, Dvofakova 9. p. p. 214. - Tekoči račun pr, SDK 50101-678-47046, telefon 312-553. - Planinski Vestnik izhaja praviloma vsak mesec. Letna naročnina 120 din, plačljivo tudi v dveh obrokih, za inozemstvo 200 din (12 US $). Oglase vodi Rado Lavrič — Reklamacije se upoštevajo dva meseca do izidu številke Spremembe naslova javljajte upravi glasila, navedite vedno tudi stari naslov s tiskanimi črkami. Odpovedi med letom ne sprejemamo Upoštevamo pismene odpovedi do 1. decembra za prihodnje leto - íí?^?\i^-Sli^neJračam0• ~ Tiska in k,iše'e izdeluie Tiskarna »Jože Moskric« v Ljubljani LETO LXXVII J ŠT. 4 LJUBLJANA APRIL 1977 Glasilo Planinske zveze Slovenije »Planinski Vestnik« je bilo z ukazom predsednika republike Josipa Broza-Tita ob 80-letnici izhajanja za poseben prispevek k razvoju planinstva v Sloveniji odlikovano z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki kraški zidar splošno gradbeno podjetje sežana SE PRIPOROČAMO PLAN I IMS KI VESTNIK GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 77. LETNIK PLANINSTVO IN KRAS Dr. JURIJ KUNAVER Kot poznavalec In ljubitelj obeh, planinskega in kraškega sveta, bi rad posredoval nekaj misli o zvezah, ki obstajajo med fenomenom gorskega sveta in fenomenom krasa ter o njihovem pomenu za planinstvo. Te zveze so številne in tesne, posebno na ozemlju Slovenije in še posebno v slovenskih Alpah, nič manj pa v sosednjih gorskih območjih. Teh zvez naj bi se zavedali predvsem planinci, ki hodijo po teh krajih in upravičeno menijo, da so nosilci pravilnega odnosa do naravnih in pokrajinskih znamenitosti. V apneniških Alpah, ki obdajajo južni rob Vzhodnih Alp, kar mrgoli kraških pojavov — površinskih in podzemeljskih. Intenzivno jih raziskujemo šele od vojne naprej, kar je morda eden od razlogov, da se planinski krogi njihovih zanimivosti in pomena ne zavedajo v zadostni meri. Spominjam se še obdobja pred okoli dvajsetimi leti, ko so nekateri planinci gledali na speleologe kot na vsiljivce v gorskem svetu. Toda takrat smo razmeroma malo vedeli o velikih in znamenitih kraških jamah v severnih apneniških Alpah, ki že dolgo časa predstavljajo del tamkajšnjega planinskega sveta. To so npr. Velika ledena jama in Mamutska jama v Dachsteinskem pogorju in Eisriesen-welt v Tennengebirge, ki so največje predstavnice številnih drugih tamkajšnjih jam. V preteklih letih smo tudi pri nas poskušali priti na sled tako velikim podzemskim sistemom, toda to se do danes še ni posrečilo. Vendar postajajo Julijske in Kamniške Alpe že torišče vrhunske globinske alpinistike, saj je na italijanski strani Kaninskega pogorja peto najgloblje brezno na svetu Abisso Gortani, 920 m. Poleg tega so italijanski speleologi raziskali še nekaj drugih zelo globokih brezen. Podobne možnosti so tudi pri nas. Pološka jama nad Tolminom je s svojimi 674 metri najbolj globoka jama v Jugoslaviji in s tem triindvajseta na svetu. Ker pa je dostopno le od spodaj navzgor, torej ni brezno, je druga najbolj globoka jama te vrste na svetu. Tudi dolžina raziskanih rovov je nadvse imenitna, saj merijo že 10 050 m. Podobno je brezno pri Gamsovi glavici na Pršivcu, kjer so jamarji dosegli že globino 444 metrov. To so seveda dosežki ekstremne speleologije, ki jih verjetno nikdar ne bo mogoče konkretno predstaviti tudi planincem. Prav pa bi bilo, da so o tem poučeni in da vedo, kje so takšne znamenite jame. Pri nas je ena najbolj znanih jam tudi Triglavsko brezno pod Triglavskim ledenikom. Toda prepričan sem, da je bilo zelo malo planincev pri njegovem vhodu in še manj jih je, ki bi vedeli kaj več o njegovih značilnostih in posebnostih. Menim, da je didaktična plat v našem planinstvu preveč zanemarjena in zato planinec ne more izvedeti o naravoslovnih posebnostih ob svoji poti še na kakšen drug način, razen iz pisanih vodnikov. Kraški in speleološki pojavi so v tem pogledu najbolj potisnjeni v ozadje, kot da bi ne bili sestavni del našega gorskega sveta. V kočah okrog Triglava, v dolini Triglavskih jezer ali pa na Kriških podih ni videti nobenega opozorila, da so v bližini kraške, pa tudi marsikatere druge prirodne znamenitosti. To so vsekakor vrzeli, ki jih bo treba v prihodnosti zapolniti in planincem s tem pokazati, da v gorah ne širijo svojega obzorja in razgledov samo na vrhovih, ampak tudi marsikje med potjo. V naših Alpah bi bile lahko ledene jame deležne podobne pozornosti, kot so je drugod po krasu kapniške. Ne vemo, kakšna Je trenutno usoda Ivačičeve jame pod Domom na Kredarici, toda bojimo se, da je postala ena prvih neposrednih žrtev onesnaženja okolja v naših gorah. Toda za ledene jame vemo tudi na Kriških podih in na Kaninskih podih. Njihova zaledenela jezera, ledeni kapniki in nemalokrat ostanki debelih gmot plastnega ledu, ki je morda star nekaj sto ali tisoč let, so zanimivosti, ki jim je vredno posvetiti nekaj časa. Ob večjih, težko dostopnih jamah ne bi bilo odveč postaviti 193 diskretne napise z osnovnimi podatki. 1977 Mnogo lažje kot podzemski so obiskovalcem gora dostopni površinski kraški pojavi. Naše Alpe v tem bogastvu prav v ničemer ne zaostajajo za mnogimi drugimi alpskimi področji, kot so npr. Dachstein, Totes Gebirge, Hagengebirge in Steinernes Meer v Avstriji, pa tudi apneniško območje Glarnskih Alp v Švici, kjer se ponašajo z drugo najdaljšo jamo na svetu Hollochom. Ta primerjava je potrebna zato, ker so poročila o našem alpskem krasu, kot rezultat študija In raziskovanja, zašla v tujino šele v zadnjem času. Kraški pojavi so morda pri nas razviti celo bolj intenzivno kot v naštetih krajih, kajti količine padavin na Kaninskem pogorju so naravnost rekordne — 3500 do 4000 mm letno. Direktna posledica tega sta močnejše raztapljanje apnenca in hitrejše nastajanje kraških razjed vseh vrst na površju. Prav nič ne dvomim, da bi vsakega radovednega planinca pritegnil pojav tako imenovanih kraških miz, ki smo jih pri nas ugotovili šele pred nedavnim. To so ledeniški balvani, ki so zaščitili skalno površje pod seboj, da je v teku desettisoč let, odkar se je umaknil led, nastal pod njimi do dvajset centimetrov visok podstavek. Približno za toliko so namreč padavine v obliki dežja in snežnice znižale skalno površje. V terenskih depresijah je voda še bolj znižala površje, saj se tam nabere pozimi veliko snega. Voda je delovala na tisoč načinov tudi z izžlebljanjem skalnega površja. V znanosti je izdelan cel sistem kraških površinskih oblik, toda za poprečnega obiskovalca gora bi bilo dovolj, če bi ga opozorili na velike meandrske žlebiče ali pa na zanimive vzporedne škraplje, ki se odpirajo vzdolž drobnih razpok. Morda bi ga presenetilo, da nastajajo v naših gorah podobne korozijske ponve kot drugod na Dinarskem krasu, ki jim pravijo kamenice, pri nas pa škavnice. Ime izvira iz našega matičnega Krasa, kjer so škavnice pogost pojav na golem skalnem površju. Precej pogoste so tudi v dolini Triglavskih jezer ali pa na Kaninskih podih, kjer smo našli celo do pet metrov dolgo škavnico. Še bolj nenavadne in zato nič manj zanimive so tako imenovane korozijske stopničke, ki imajo obliko vodoravnih stopničk v živi skali. So zelo redke kraške oblike, toda videti jih je mogoče med drugim tudi ob poti, malo pod Tretjim jezerom, v naši vsestransko zanimivi dolini Triglavskih jezer. Med visokogorskimi kraškimi pojavi so posebnost tudi odprtine, podobne vhodom v brezna, ki jim pravimo kotliči. Potem ko sredi poletja ali šele v jeseni iz njih izgine zadnji sneg, se pogosto pokaže, da nimajo z brezni nobene direktne zveze, ker je na dnu grušč ali celo živa skala. Kaj vse nenavadnega ustvarja voda v apnencu! Kot bi bila neviden umetnik, ki mu ta kamenina najbolj ustreza! Resnično, ni je podobne snovi na svetu, ki bi omogočala tako veliko pestrost v naravnem površinskem oblikovanju. Zato ni čudno, da so kraški pojavi že takoj zgodaj vzbudili zanimanje po svetu, tisti, ki so ozaljšani s kapniki, in tudi reliefni in vodni. Kraški izviri so tretja skupina kraških pojavov, ki jih planinci najbolj pogosto obiskujejo. Vendar ob njih lahko kaj malo izvedo o tem, odkod pritečejo njihove podzemske vode In kakšne so njihove fizikalne in kemične lastnosti. Na krasu naj bi nas zanimal in nas tudi mora zanimati njegov širši aspekt, ki se ne ustavi pri jamah ali pa pri njegovih površinskih pojavih in oblikah. Tudi človek na krasu in načini izkoriščanja bornih kraških tal, so stvari, ki upravičeno vzbujajo pozor nost. Povečana človekova aktivnost na kraškem ozemlju v modernem času povzroča hudo zaskrbljenost. Pravzaprav ni bil kras nikoli prav posebno naklonjen človeku in mu je vedno poskušal kazati zobe, kadar je ta šel v svoji dejavnosti predaleč. Pretirano sekanje gozdov, predvsem pa pašništvo v Dinarskem pogorju, vse to je povzročilo hitro odnašanje prsti, kot je to s številnimi raziskovanji dokazal zagrebški akademik in vnet planinec, pokojni dr. Branimir Gušič. Skalne goličave Dinarskega gorstva danes marsikje nemo obsojajo nesmotrno izkoriščanje tega občutljivega površja. Da lahko taka pokrajina v prav kratkem času spremeni svojo podobo, opazimo tudi pri nas na svežih posekah in morda so bili tudi nekateri naši kraški podi nekoč bolj poraščeni. Žal smo danes pred novo nevarnostjo, da si bomo uničili še zadnjega od nedotaknjenih kraških elementov — vodo. Kras je potemtakem okolje, kjer se je človek moral najprej navaditi na občutljivega stanodajalca in mu le previdno jemati dobrine, ki jih je ta imel zanj odveč. V povečani meri velja to tudi danes, čeprav v nekoliko spremenjeni obliki. S tem, da smo se na koncu naših razmišljanj preselili tudi na nižji dinarski kras, bi radi poudarili, da se za pravega ljubitelja narave in pokrajine pravzaprav nikjer ne konča območje njegovega zanimanja in dejavnosti. S tem tudi želimo, da bi planinci v celoti doumeli značaj in pomen kraškega ozemlja, alpskega in dinarskega, zaradi katerega je postal znan po vsem svetu. Doumeli naj bi tudi sožitje, ki ga je ustvaril trdni Kraševec s tem, da je razvil svojstven način izkoriščanja kraških tal. To izkoriščanje je namreč moralo biti v soglasju s kraškimi oblikami, neenakomerno debelino prsti in lokalno klimo. Planinci naj bi razumeli tudi probleme varstva in smotrnega izkoriščanja kraškega okolja, ki je pogosto istočasno tudi gorsko okolje, in se skupno z raziskovalci krasa upirali zoper pretirane ali neustrezne posege v kraško okolje, kadar bi bilo to potrebno. SPOMIN NA ISTRO Dr. FRANTIŠEK BENHART Saj vem, rekli boste: v noge ga zebe, se pač spominja mora. Pa m tako -Prav vam ki menite, da je Istra samo morje, bi rad povedal da se motite. Naj osta^m - zaradi poenostavitve - zgolj pri Slovenski Istri: nevel.ko ozemlje od Trsta proti jugu do reke Dragonje, približno devetina vsega polotoka. Primorska mesta pozna vsa Evropa Koper. Izola. Piran. Portorož (Portorož, moj Portorož...). No. jaz pa vas popeljem v hribe in hribčke proti jugu oz. vzhodu od njih. Hrib1. hribčki, v nje globoko zarezanih več dolinic: šavrinska brda ki pe, na severo-vzhodu prehajajo v še bolj strma pobočja Podgorskega krasa Zdelo bi se. da tu slabo življenji. Vendar tu še vedno traja prav nič razveseljiv pojav - izseljevanje prebivalstva. Sicer ne več beg s trebuhom za kruhom pač pa boj za Ikruh - bi rekel _ kar se da brez skorje. V več vaseh je zapuščenih polovico h s. nekaj zase kov čisto praznih, marsikje ni mladine, prihaja domov samo na ob.sk V vasii Padna južno od Izole so zaprli šolo in jo spremenili v Kulturni dom »Božidar Jakac (ta ve h ki slika je tu zapustil stopinje svojih otroških let). Nova kulturna doma so zgradil, v Laboru n Glemu, oba pa s a že zapuščena in propadata. Ce pridete podnevi v te vasi -na primer Po lepi asfaltirani cesti strmo gor od Dragonje na Raven m Novo vas pa naprej — vas bosta začudene spre ela kar prevelik mir in tišina. Proti večeru pa kamn te uličice le zaživijo. Avtobus namreč pripelje tiste, k se vsako jutro peljejo na de o v primorska letovišča. Ozračje takoj zadiši po življenjsko radodarnem slanem morju. Lepo je. ko poslušaš, kako v teh trenutkih ta kamnita gnezdeča zad.hajo zaVa Evljo v mili zmesi zvokov človeških, oslovskih, na vse "fine skr.pavih drdra^ in hreščavih V Krkavčah. eni najbolj samosvo ih vasi vse Istre, se lahko zgodi, da se tudi ob delavnikih zameša v te navečeme glasove pobožno P«^^^"?^"®. _faranom se seveda mudi. pač pa se s svojimi imenitnimi avtomobili pripeljejo prav do vhoda, ne da bi se ozirali na nevarnosti ozkih, preozkih dovozov in dostopov. Toda niti paša za oči vam ne bi smela uiti. Čeprav je na večer, obiščite v Krkavčah staro, majceno pokopališče in poglejte čez nizek zid v globok« prepad ne Dragonje pod seboj. V Koštaboni pa. od Krkavč malo proti vzhodu s. boste ze sami brez ezav poiskali več razglednih točk. kjer bi domačini skoraj lahko pobirali po nekaj din za senzacije, ki se tu - spet visoko nad dolino te lepe mejne rec.ce - ponujajo našim presenečenim očem. Kdo od tistih, ki preizkušajo nosilno imoc ppi^rosk.h ah pa izolskih voda, kdo od njih sploh sluti, da se v tako smesni razdalji skriva tako nemorsk. in nemorsko čudoviti svet! Kakor da je še ves pogreznjen v daljno davnino! S prav vsem. z arhitekturo cerkvic, hiš, uličic, s kozjimi stezicami, z dvat.socletn.mi zagatnimi kamni, ki imajo morda precej skupnega s pradavnim falicnim kultom Peljite se naprej, v istrski večer, ki je medtem napočil, ustavite na poti v Šmarje, največjo vas te pokrajine (med vojno popolnoma požgano kakor se pet okoliških krajev) natanko tam. kjer vas bo samo ustavilo: z nekega cestnega ovinka boste naenkrat zagledali T\eopod sabo - in za megleno zapreko v dolini spodaj - tisoče luci mesta Kopra, ne da bi razločili, kaj je luč in kaj njen odsev na tihem morju Ta ovinek v bližini Šmarij gotovo spada med najbolj dognane (gotovo najbolj neposredne) zvezn.ke med Če *h o d°t eJ po" n ot r a n j os t / °Š I o v e n s k e Istre, se seve srečujete prav pogosto tudi s stopinjami ne tako davne zgodovine. Menda je vsako tukajšnje naflje doprineslo v zadnji vojski marsikatero žrtev boju zoper fašizem; niso bile zgolj pozgane hfe jTiarveč tudi veliko človeških življenj. Lahko ostanemo pri tej splosn. ugotovitvi, vsekakor pa ne moremo mimo vasi Marezige (jugovzhodno od Kopra). Tu premorejo kar dva spomenika iz zadnjih časov: razen žrtvam zadnje vojne tudi tistim junaškim SJovencem kl so se tu I. 1921 uprli političnemu in nacionalnemu nasilju italijanskih fasistov in ob volitvah trdo obračunali z njihovo oboroženo skupino. ... . Za tiste, ki bodo voljni upoštevati moj nasvet in bodo od južnih voda zavili v notranjo Slovensko Istro, bo pripravljeno največje doživetje šele na koncu. Če se bodo peljali iz Marezig proti vzhodu, jih čaka precej zvita in prašna (kaj vem mogoče je zdaj tudi ta že asfaltirana) cesta, povrh pa še malo dolgočasna, vsaj glede razgleda, ki ga v poplavi borov in kamenja skoraj ni. Toda treba je za Kubedom zaviti na desno, na še ožjo cesto, in potrpežljivost se bo zagotovo bogato obrestovala: Hrastovlje! Vasica stara, prastara, še gostilni prištevajo nič manj kot pet stoletij. Ta zgradba pa m nas cilj - samo češka pisateljica, ljudska umetnica Marie Majerovš je končala tu. vsa nesrečna, ko je nekoč na moj nasvet želela obiskati dragoceno cerkvico: stoj. na kamnitem hribčku malo nad vasjo, z avtomobilom se krkavsk. faran. ne bi P"S do nje. peš po tistih izdajalskih kamnih, to pa je bilo za težke noge ob dveh palicah 195 le malo preveč ... Dolgo smo občudovali to romansko cerkev, kamnito, na zunaj brez ometa, obdano z visokim obzidjem iz turških časov, ta baje najčistejši spomenik istrske gradbene kulture. Pa se nismo mogli odtrgati od fresk, ki jih je notranjščina cerkvice vsa polna in ki je na njih proti koncu 15. stoletja Janez iz Kastava poleg drugega upodobil izqon iz raja, nastanek sveta in mrtvaški ples, vse na precej izviren način. Vasica Hrastovlje že leži prav v bližini strmih rebri Podgorskega krasa. Železniška proga iz Kopra, zgrajena leta 1967, se poganja tu gor do vasi Dol, obrača se okroq Dola nazaj in kar deset kilometrov pleza za tristo metrov više na podgorsko planoto gre skozi Zanigrad s cerkvico, ki se tudi ponaša z lepimi freskami, mimo Podpeče,' najviše viseče vasice na tem vratolomnem pobočju, se pri črnem kalu približa ljubljanski cesti ter se ob črnotičah, čepečih v zavetju, končno le zadihano prebije na prag drugačnega sveta, bolj gorskega in kraškega. Videti je malone tako, da sprejemajo v tem kojicku horizontale funkcijo vertikal in nasprotno. Povrh pa si moramo zamisliti se značilne kraške pojave, jame, vrtače, globače, kraška polja, rupe — kakršne premorejo na primer v Movražu: dve estaveli zdaj goltata, zdaj bruhata vodo, pa to se ni vse od movraških čudes. Voda, voda. Prav tako kot na Sežanskem krasu imajo tudi tu težave z vodo. Za primorska mesta se je našla rešitev v izviru Zvročku (stara Marijina cerkev v srednjem veku sejmi): od tridesetih let dalje je odtod napeljan v mesta vodovod. ' Če bi se kdaj spet moral poslavljati od Slovenske Istre — mogoče pa, da ne samo od nje — se ne bi vračal na morje, vrnil bi se na tisto mejo, na črto Trst—Opatiia in sicer na določeno mesto: pred cerkvico v Hrastovljah. In to na poletni večer- ko smo od fresk pnsli ven, v noč, ki se je medtem zgrnila v dolino potoka, ki je takoj'pod vasico izginjal v Požiralniku da bi čez dva kilometra spet prišel na dan v zgodovinskem Zvrocku še enkrat bi rad doži vel ta pogled: majcena gruča luči kakšnih sto metrov vise, skoraj nad glavo (Zan.grad), pa še druga nekaj više (Podpeč) in bolj na levo mnogo, mnogo vise (tristo metrov nad sabo) imeti srečo in v jasnem večeru zagle- Snnil K?' ki ^MBrežec izmed treh hiš samo še ena naseljena). Kakšna vrtoglavica, kakšna groza, kakšna strahota! Kakšna lepota! Iz praškega dnevnika »Lidova demokracie« (27. 11. 1976) prevedel avtor MOJA ROMARSKA POT matevž pečelin n!n?QV°jDh P°tih P° ?°rah semLvideI vel,iko 'epih krajev. Radost me obide, ko se spomnim nanje. Pravzaprav je v gorah povsod lepo, vendar pa je nekaj krajev takih katere e narava obdan a s posebno lepoto. Stal sem na mogočnih skalnih vrhovih z enkratnim razgledom, hodil sem po čudovitih gorskih planotah in dolinah, plazil sem se po d vMh soteskah in grapah, mimo knstalnočistih tolmunov in penečih slapov... Zato ¡e pravzaprav čudno, da sem se zagledal v goro, ki je ne odlikuje velika višina ( 632 m) nDfl°JHr n JKe.PK0rTaS,Cen\S,traV0- Lauhk0 ,bi kd0 u9°varjal: To sploh ni nobena gora, ampak E3£ Sli ♦ i ? kaiklm P°Sebno lepim raz9'edom se ta moj vrh ne moie pohvaliti. Kake enkratne lepote ali naravne znamenitosti ne najdeš na njem. Skratka gora, kakor Mh je po nas. lepi deželi precej. Zakaj sem se tako navezal na ta vrh, da ga obiskujem SfLSft P,0,eVn ,P0Zir? s to stvarjo je najbrž tako, kot če bi ponudil pastirju K0ni z!°: «Imej ga kar sam, le kaj bom z njim! Ljubša mi je moja grčava palica, ki resda ni nic vredna, lahko pa z njo vsaj ovce zganjam.« j j » m Gora se imenuje Porezen. Bila je pozna pomlad, ko sem se iz Cerknega zopet namenil tja gor. Zaskrbljeno sem se ozira v mračno nebo, ki je viselo nizko nad zemljo. Tisto leto je bilo vreme od vraga. Skoparilo je s soncem, zato pa je bilo toliko bolj razsipno z dežjem, človek bi robantil, ce bi mu kaj pomagalo. Kmalu sem prišel do senika pod cesto. Kljub grozečim oblakom sem se naslonil na skalo ob cesti m objel s pogledom strmo senožet, na kateri je stal senik Popadel tamkaj ^ S6m Se Spomnil na d°g°dek' ki se mi je pred leti pripetil prav Takrat sem krenil od doma že okoli polnoči in potem pešačil vso noč Ko se ie začelo napravljati jutro, sem že počival pri tistem seniku. Zaradi dolge hoje in ne- 196 prespane noči so se mi oči same zapirale. Sklenil sem, da za kako uro zaspim, zato sem zlezel na senik in se zaril globoko v mrvo. Prebudil sem se šele sredi dopoldneva, ker me je tlačila mora. Pa ni bila mora ampak kmet, ki je z vozom prišel po seno. Ker sem bil v mrvi, je hodil po meni, ne da bi me opazil. Takega obraza, kot ga je naredil tisti kmet, ko sem se izmotal iz mrve pod njegovimi nogami, še nisem videl ne prej ne pozneje. No, Porezen je še daleč. Pocedil sem jo torej po ovinkasti cesti navzgor. Tik pod vasjo Poče mi je prišla nasproti stara ženica. Šla je po opravkih v Cerkno. Pozdravila me je kot starega znanca, čeprav me je takrat videla prvič. Ljudje, ki živijo po cerkljanskem hribovju so namreč zelo prijazni. Ko je izvedela, kam sem namenjen, je skoro zavpila: »Ne hodi gor v takem vremenu! Boš moker! Pojdi nazaj!« Malo dežja me že ne bo ustavilo. Tudi žena se je napotila navzgor, a je še med hojo vsa v skrbeh majala z glavo. Že pri prvih hišah v Počah pa se je njena napoved uresničila. Vlila se je ploha, da je zdajci teklo od streh. Zavil sem v planinsko zavetišče, ki je nastanjeno v gostilni sredi vasi. Z Jakom in njegovo ženo — bila sta dolgoletna oskrbnika v koči na Poreznu — smo bili že stari znanci. Sedel sem v kot za veliko kmečko pečjo in z gospodarjem pomodroval o vremenu. Povedal je, da bi moral ravno tisti dan odpreti kočo na Poreznu, pa je zaradi dežja ostal doma. Ravno zaradi dežja bi moral odpreti kočo, v soncu je planinci ne potrebujejo. Izgovarjal se mi je, da v takem vremenu tako ali tako ne bo nobenega na vrhu, nakar sem ga vprašal: »Kaj sem pa jaz? Od vetra senca?« In tako sva se dajala še nekaj časa. Ker se je zunaj vedrilo, sem se kmalu poslovil in odšel navzgor skozi vas. Poče ležijo v strmini pod Poreznom, obdane z njivami in sadnim drevjem. V bližnji preteklosti so se prebivalci preživljali s kmetijstvom, sedaj pa povečini hodijo v službo v Cerkno in tudi drugam. Vendar pa kmetovanja še niso čisto opustili, o tem pričajo obdelane njive, pokošene senožeti in polni hlevi. Kmetovanje v teh strminah pa zahteva mnogo časa in truda, saj z mehanizacijo bolj malo opraviš. Nad vasjo sem zavil levo po kolovozu, ki je speljan poprek čez strma gozdnata pobočja. Kmalu sem prispel do križišča, kjer je med strmimi robovi ležala majhna »ravninica«, na kateri je bilo prostora ravno toliko, da se je človek lahko brez bojazni obrnil okrog in okrog in to celo z nahrbtnikom. Tam je bila postavljena tovorna žičnica. Ta preprosta naprava deluje po zakonih težnosti. Napravljena je iz dveh jeklenih žic, ki sta napeti iz tiste strmine pa tja dol v Poče. Ko spustijo en voziček s tovorom navzdol, potuje prazni voziček iz vasi navzgor. Ko tovor doseže vas, ga razložijo, zgoraj pa prazni voziček natovorijo in tako zopet breme, ki potuje navzdol, vleče prazen voziček navzgor. Žičnico uporabljajo za spuščanje sena in drv. Takih in podobnih naprav je po Tolminskem veliko. Posedel sem malo na robu in se razgledoval. Prečudno divji, samoten in lep je ta svet. Spomin me je zopet odnesel v preteklost, ko sva s prijateljem prvič rinila v Porezen. Takrat sva prikrevsala do žičnice v najhujši opoldanski vročini. Bila je ravno košnja. Vsa začudena sva opazovala žično napravo, ki je v tisti strmini nisva pričakovala. Naenkrat je nekaj zašumelo za najinimi hrbti. Iz grmovja je po stezi prisopihal možak, ves preznojen. Za seboj je vlekel sani natovorjene z balo sena. Da, na Cerkljanskem uporabljajo sani tudi poleti. Vendar pa imajo »poletne« sani pritrjena kolesa, pozimi jih odstranijo. Poleti jih uporabljajo predvsem za prevoz sena iz brezupnih strmin do žičnic in senikov. V tistih strminah, kjer ni poti in kolovozov, ne pride v poštev noben voz ali kako drugo prevozno sredstvo. Možak si še ni oddahnil od naporne vleke po strmi in razriti stezi, ko se je iz grmovja prikazal mlad fant. Tudi ta je vlekel za seboj svoj »sanivoz«. Sledila pa sta mu še dva starejša možaka. Takoj so naložili tovor s prvih sani na žičnico. Nekdo je stopil k zavori in jo popustil. Tovor je zdrsnil navzdol. Ko je bila naložena zadnja bala sena, je mladi fant rekel, da ne bo hodil peš dol v vas. Skočil je na tovor in že je zabingljal nad vrhovi dreves. Prijatelju in meni je kar sapo jemalo, ko sva gledala, kako se nad stometrsko grapo naglo spušča navzdol. Tistim zarjavelim vrvem in preprostemu lesenemu vozičku že ne bi zaupal svojih kosti. Potem se steza razdeli. Prva je bolj strma in krajša, druga pa je položnejša, daljša in zanimivejša. Odločil sem se za daljšo. Vodila me je povprek čez strme senožeti mimo senikov. Da, to je svet senenih kopic in senikov. Po bregovih okrog Porezna se nakosi ogromno sena, čeprav je veliko senožeti že opuščenih. Počasi jih prerašča grmovje in čez par desetletij bo tukaj zavladal gozd. Izginile bodo vse sledi, ki bi pričale o tem, da je nekoč pod Poreznom gospodarila kosa. človek si kar težko predstavlja, da je v času strojev in napredka sploh še kdo, ki se zmeni za tiste 197 bregove. Koliko znoja je treba preliti, preden je ena sama bala mrve v dolini! Najprej košnja, seveda s staro, dobro koso, v takih strminah, da si mora kosec navezati mačke (dereze), potem pa spravilo sena do slabih steza, nato zlaganje v kopice in senike, med košnjo namreč ni časa, da bi suho mrvo takoj zvozili v dolino. Šele ko so senožeti pospravljene, se prične vleka na saneh do voznih poti ali žičnic, kjer jih pač imajo. Pogosto pa čaka mrva na spravilo v dolino tudi čez zimo. Toliko truda za pest sena in vendar se v Poreznu še kosi! Od leta do leta pa je vedno več senožeti, ki ostanejo nepokošene. Steza me je v vijugah pripeljala na sedlo, kjer se prične planina Medrce. S sedla se ob lepem vremenu že vidi vrh, tisti dan pa so ga ovijale megle. Medrce se razprostirajo okoli Huma, ki je pravzaprav le malo višji izrastek te planote. Na eni strani se strmo spušča na cerkljansko stran, na drugi strani pa se razgubi v malo položnejših grapah proti Davči. Planjava je poraščena z visoko bujno travo, v dežju hoja po njej ni prijetna. Tu in tam se šopiri gost bukov gozdiček. Drevesa so pritlikava, skrivenčena, grčava. Skrit za robom razpada kravji hlev in malo naprej se pastirska koča komaj še upira zobu časa. Mirno in tihotno je v teh divjih samotah. Od časa do časa slišiš pivkanje kragulja, ki je gospodar višav okrog Porezna. Planinci Porezen obiskujejo bolj malo, pa še tisti, ki se potrudijo nanj, pridejo večinoma z druge strani. Kolikokrat sem se zleknil na Medrcah pod krivenčasto bukev in s pogledom sledil kragulju, ki je krožil v sinjih višavah! Ali pa občudoval divje razbrazdane, grčave in skrivljene veje stare bukve, ki mi je v sončni pripeki ponudila zavetje! Takšne so Medrce danes. Spomin mi je zaplaval v preteklost, v čas mojih prvih obiskov na Poreznu. Ko sem prisopihal na sedlo, me je pozdravilo mukanje živine. Čez sedlo tudi v najhujši vročini pihlja vetrc. Tamkaj se je govedo zelo rado ustavljalo. Zvonci so se oglašali z vseh strani. Tiste čase se je paslo na planini čez sto repov in velika čreda konj. Greben je bil celo ograjen, da živina ni zašla nad prepade. Ograda je bila napravljena iz bodeče žice, pritovorili pa so jo tja gor Italijani še pred vojno. Nekoč me je ravno pod sedlom obtolkla toča, za lešnik dobela. Hitel sem, da bi se ji umaknil v pastirsko kočo. Ko pa sem kočo dosegel, toča ni več sekala po meni. Tista leta je pasel živino star pastir, domačin iz ene izmed številnih vasi pod Poreznom. Dolgo sva se pogovarjala, veliko je vedel o značilnostih onih krajev, o ljudeh, o izročilu. Kadar zadnja leta obiščem Medrce, se mi po vsem tem stoži. Zakadil sem se v greben, ki drži s sedla proti vrhu. Greben ni strm in tudi ne posebno oster, na njem pa gospodarijo vetrovi. Je mejna črta med Primorsko in Gorenjsko. V slabem vremenu zna biti na grebenu tudi sredi poletja tako močan veter, da človeka skoro podre. Tudi tistega dne sem se krepko zaletaval v nepridiprava, ki ga ne vidiš, zato pa ga tembolj občutiš. Okrog ušes mi je piskalo, čez greben pa so se podile megle. Spravil sem se v zatišje par korakov pod vrhom in se lotil nahrbtnika. Če bi bila koča odprta, bi mi prišlo kar prav. Sicer pa se v tisti megli tako nisem imel namena dolgo zadrževati na vrhu. Prejšnjo zimo sem na Poreznu doživel lepoto, kakršna se na tem svetu zlepa ne doživi. Šel sem iz Gorij proti Otavniku. Ko sem se oziral navzgor, me je zmrazilo do kosti. Kaj me tudi ne bi! Bukovi gozdovi pod Otavnikom so bili čisto beli, na debelo odeti z ivjem (ponekod pravijo temu inje, ivnik, injavica). Više gori je vse skupaj izginilo v megli, ki jo je vrtil veter. To bo ples na Poreznu, če že pod njim tako slabo kaže! Nimam navade, da bi se obrnil prej, preden me gora resno ne posvari, da ji ni do PLANINSKA ORGANIZACIJA V SLO IN DS Ni moj namen, da bi v članku pisal o tistem, kar bi po naslovu pričakovali. Rad bi le videl, da bi se tudi v PV objavljale teme s tega področja. Kotiček pa ne bi bil namenjen samo članom komisije za SLO in DS pri PZS ali PD, v njem naj bi se oglašali vsi tisti planinci, ki čutijo dolžnost, da s svojimi sestavki pomagajo iskati pota in načine, kako vključiti planinsko organizacijo v skupni tok priprav in dejavnosti SLO in DS. Ni še dve leti od tega, kar je bila pri PZS ustanovljena komisija za SLO. Dolžnost komisije je, da v skladu z novimi zakoni razširi svojo dejavnost tud na področje družbene samozaščite. S tem seveda ni rečeno, da se je dejavnost PZS na področju SLO in DS šele začela. Lahko rečemo le, da je to dejavnost v PZS treba še bolj poglobiti. Po eni strani seveda želimo ovrednotiti dejavnost in uspehe naše organizacije tudi s tega vidika. Iskati moramo nove delovne oblike ter se še aktivneje vključiti v SLO, uvajati naloge, ki so pred nami kot člani planinskih društev in družbene politične samoupravne skupnosti kot celote. Ko je PZS ustanovila to komisijo, je upoštevala predvsem večje možnosti pri povezovanju z drugimi dejavniki na področju SLO in DS. Planinska društva 198 moje navzočnosti. Ko sem iz ledenega in zameglenega gozda stopil na sedlo med Otavnikom in Poreznom, me je z vso močjo obsijalo sonce. Tako ostre meje med dvema vremenskima pojavoma še nisem doživel. V sami srajci, z zavihanimi rokavi, razoglav in še prepoten sem kmalu stal na vrhu. Bilo je malo pred novim letom, vendar do tedaj sneg še ni zapadel. Zleknil sem se v suho travo in občudoval prizor, ki se mi je ponujal. Do koder mi je segel pogled — in to dobesedno, — se je pred menoj razprostiralo megleno morje. Iz bele, neskončne, rahlo valovite površine so gledali samo vrhovi Blegoša, Lubnika, Nanosa, Javornika, Golakov, bližnje Kojce, Ju-lijci in Grintovci. Vsa podoba je bila tako prepričljiva, da bi kar porinil čoln na mlečno gladino in zaveslal. Zdelo se mi je, kakor da bi stal na otoku in gledal čez morje na otoke. Vendar je bilo to morje še veličastnejše od pravega. Vse, kar je gledalo iz megle, je bilo obsijano od žarkega sonca. Skale so se svetile, kot bi bile zlate. Glej Krn, samo korak je do tebe, in Trgilav! Prijel bi te z roko, tako si blizu. Divji Kanin, kako si razbrazdan, razmetan in strašen! Nad vsem tem pa se je bočilo sinjemodro nebo. Sicer tako mirna gladina pa se je ob Poreznovih nogah nenadoma vzvalovila in razburkala. Nevidna sila je potiskala velik val navzgor, da je pljusknil čez sedlo pod Otavnikom in se prelil s cerkljanske na baško stran. Nalet podivjanih valov je udaril proti vrhu, z nezadržno silo so meglene gmote zavzemale pobočja. Že sem pričakoval, da bo vrh podlegel napadu in utonil v mlečnem morju, ko je nenadoma z baške strani potegnil močan veter, se v divjem plesu spopadel z meglo in jo potisnil nazaj na staro mesto. Napad se je ponovil še večkrat, vendar je vselej ostal zmagovalec veter z baške strani. Sicer sem na takšno vreme v gorah naletel že večkrat, zlasti pozimi, vendar pa tako ostre meje med soncem in meglo še nisem videl. To je treba videti, doživeti! Vojna je tudi Poreznu zadala grde rane. Dolgo časa je bil pod laško oblastjo. Lahi so prevrtali ves njegov vrh. Med skalami se vidijo okna betonskih bunkerjev. Tudi sedanja koča je preurejena laška kasarna. Prejšnjo planinsko kočo so Italijani požgali takoj po zasedbi Primorske. Na njenem mestu sedaj stoji spomenik enaindvajsetim neznanim borcem, ki so padli v bližnji okolici. Že čisto na koncu vojne, takorekoč na pragu svobode, so po njegovih pobočjih divjali hudi spopadi. Zaradi izdaje je bil zajet cel bataljon partizanov, počivali so v podzemeljskem rovu. Kruta je bila usoda z ljudmi, ki so padli v zadnji sovražnikovi ofenzivi. Več let so prebili po hribih in gozdovih, se spopadali s sovražnikom, stradali, prezebali, krvaveli, da bi svojemu narodu priborili svobodo. Ko pa so svobodo že skoro držali v rokah, jih je pokosila smrt. Svobodo so priborili za druge, sami je niso dočakali. Hvala vam, tovariši, ki spite v strminah Po-rezna! Dali ste svoja življenja tudi zato, da lahko danes stojim na tem krvavem vrhu in se veselim v miru in svobodi. Veselim se razgleda po naši lepi domovini, za katero ste se borili in umrli. Poreznu pa so zadali v zadnjih letih grdo rano. Prav do koče, ki je le malo pod vrhom, drži nova cesta. Tako se sedaj na Medrce že da pripeljati z avtom, če pa se človeku pločevina ne smili, se lahko pripelje celo do koče. Razumem, da je koča potrebna temeljite obnove, če že ni potrebna celo novogradnja in da bo zaradi ceste vsa stvar veliko lažja in cenejša. Kaj pa Kredarica, ko bo potrebna obnovitve ali novogradnje? Te stvari bi morali dobro premisliti. so prejela program komisije in dva dokumenta. Eden od teh dokumentov nosi isti naslov kot naš članek in v tem je tudi vzrok, da danes ne nameravam ponavljati že izrečene misli. Vsem društvom smo poslali splošno poročilo: »Planinstvo kot element odpora in obrambe«. Poročilo daje zadosti_ široko in jasno orientacijo in omogoča, da se društva lotijo tudi tega dela in obogate svoja programska izhodišča in dejavnosti. Pri tem bo treba predvsem razmotriti, ali ni čas in potreba, da se tudi pri PD osnujejo komisije za SLO in DS, da društva izdelajo svoje lastne programe, da se neposredno v sodelovanju s komisijo za SLO in DS povežejo v občinah, v KS, z garnizijami in predvsem, da se povežejo in uskladijo svoje delo z občinskimi konferencami SZDL. Le tako bodo delovala še bolj smotrno in vneto. Rubrika o SLO v PV bi lahko marsikaj prispevala, predvsem pa bi organizacije SLO med seboj povezala in prenašala izkušnje iz dela. Upam, da rubrika ne bo ostala prazna in da bomo v njej našli priložnost za izmenjavo napotkov, mnenj in predlogov, ki nas bodo spodbujali k novim nalogam ter obogatili naše delo, s katerim večamo naše obrambne sposobnosti in utrjujemo družbeno samozaščito. Jože Bajt Mimogrede naj omenim, da Je po nekaterih virih nadmorska višina Porezna 1632 metrov, po drugih pa 1622 metrov. Jadrno sem jo ubiral navzdol in v megli na levi pod seboj, bolj slutil kot videl skalne pregrade. Jaka iz Poč mi je nekoč pripovedoval, da se je zaradi ugodnega vetra tu nekje približal staremu gamsu samotarju na kakih deset korakov. Gams je pobegnil med prepade po ozki travnati polici. Jaka je polico poznal in vedel, da nima izhoda. Stisnil je v roke palico in tihotapil za kozlom. Ko je gams ugotovil, da je ujet, je z naperjenimi rogovi zdrvel nazaj po polici. Jaki so v hipu splahneli vsi hudobni načrti iz glave. Zagnal je gorjačo nizdol in se stisnil k steni, gams pa je mimo njega zdirjal v svobodo. Greben me je privedel na senožet, ki je bila na gosto porasla s pogačicami. To cvetje je na Poreznu doma. V pozni pomladi se bregovi tam okrog pozlatijo. Za Porezen je pogačica to, kar je za Golico narcisa, še človek, ki nima oči za cvetlice, se mora razveseliti na zlato valovje, ki se razprostira po bregovih. Na sedlu, ki povezuje Porezen z Otavnikom, je pričelo rositi. Ker je dež padal vse močneje, je kazalo, da bom moral vedriti. Do hlevov na planini ni več daleč. Ker pa Je steza vsa zaraščena z gostim grmovjem, sem si utiral pot zraven nje. Tako sem v grmovju tudi zašel in preden sem našel pot do hlevov, sem bil že pošteno premočen. No, naposled sem le prišel pod streho. Ker ni kazalo, da bo dež kaj kmalu prenehal padati, sem zakuril ogenj in se sušil. Planina na Otavniku me s svojo lepoto vedno znova prevzame. Razprostira se na položnih bregovih po vrhu Otavnika, obkrožajo pa jo strmine, ki se spuščajo na vse strani in gozdovi, ki poraščajo robove in grape. Tudi ta planina je že dolgo zapuščena. Dva velika hleva sta nekdaj dajala zavetje živini. Sedaj je eden že klonil pod neizprosnimi sunki vetra in snežnih viharjev. Drugi še stoji. Kadar popusti streha, takrat je konec blizu. Korito za napajanje je razdrto, žlebovi za vodo so strohneli. Žalostna usoda je doletela že marsikatero gorsko gospodarstvo, tudi v prihodnje ne kaže nič boljše. Kljub bridki zapuščenosti pa je tukaj prečudno lepo. Morda ravno zaradi divje samote, ki vlada na pašnikih. Kmalu sem iz gozda stopil na ravnico, ki čepi sredi samih bregov poraslih z gozdovi. Na njej je prostora komaj toliko, da je sprejela v varstvo gorsko kmetijo. Vendar pa na tej kmetiji že dolgo nobeden ne prebiva. Velik vezan kozolec se je zrušil, stoji ga le še polovica. Tudi hiša se je sesula, del strehe je nekdo popravil, zdaj je to za senik. Po bližnjih robovih še stoje s slamo kriti seniki. Stare jablane in hruške več ne rodijo, obrasel jih je mah. Na prelepem mestu si je nekdaj človek postavil bivališče. Koliko rodov se je tukaj spopadlo s skopo zemljo, da iztisne iz nje, kar je potrebno za skromno življenje! Pa so prišli časi, ko so ljudje odšli za večjim kosom kruha v dolino. Ni jih zadržala navezanost na zemljo niti hribovska trma. Pa kdo bi jim zameril, saj v današnjem času bi bilo res nemogoče živeti tam gori. Kmetija je premajhna, da bi dajala kruh eni družini. Leži pa na takem svetu, da je obdelovanje s stroji nemogoče. Iz doline pripelje do kmetije ena sama ozka pot, speljana čez prepade strmo navzgor. Včasih so vsako stvar pritovorili na hrbtu. Tenak in grenah kruh!. Pridem v Gorje, vasico tik pod Otavnikom. V vasi nisem srečal žive duše, le nekaj psov je glasno bevskalo. Seveda, v takem vremenu se vaščani najrajši držijo svojih domov. Drugače pa je bilo pred leti, ko sva prišla s prijateljem sem gor iz Cerkna. Mimogrede sva se ustavila na neki kmetiji. Gospodarjev sin je služil kadrovski rok skupaj z mojim tovarišem. Prijazno sva bila sprejeta, vendar pa se je sin kmalu opravičil, češ da mora na vas, ker ima še mnogo dela s pripravljanjem igre. Povedal je, da bodo popoldne igrali Desetega brata. Kdo? Vaščani. V tej vasi vsako leto na-študirajo kako igro, z njo se potem predstavijo in postavijo gledalcem. Za dvorano je skedenj. Na dan predstave je v vasi praznik, v vsaki hiši se pečejo krofi in potica. Ljudje radi sodelujejo pri vajah in pripravah. Obisk je lep, saj pridejo ljudje iz vseh vasi, ki so raztresene po hribovju, pa tudi iz Cerkna in od drugod. Po predstavi je veselica. Vendar pa v Gorjah v tem niso osamljeni, saj igrajo vsako leto tudi v Planini, Zakrižu in Otaležu. Domačini so naju tudi pregovarjali, naj ne hodiva na Porezen, ampak naj si ogledava raje njihovo igro. O njej so govorili s ponosom. Spustil sem se iz samotnih Gorij po cesti navzdol, na misel pa mi je prišlo tole: Veliko je krajev v dolini, ki imajo vse možnosti, pa ne premorejo, denimo, ene predstave v letu, kot jo imajo Gorjani pod Poreznom. Povsod samo jadikujemo, da za kulturo ni denarja, da ni prostorov, ne razumevanja na pristojnih mestih, da so težave take in take. Ne bom trdil, da je za kulturo denarja dovolj in da ni težav, vendar pa se z jadikovanjem ne pride nikamor. Z veseljem do dela in voljo se da napraviti marsikaj. Z neba samo ne pade ničesar. Treba je napraviti tako, kot to delajo hribovci v cerkljanskih hribih, ki ne premorejo dvorane, vaje imajo po kmečkih hišah, za svoje prosvetno delo ne terjajo plačila. Kjer ni veselja in volje, se lahko valjamo v denarju, napravili pa ne bomo nič. Porezen, še bom romal k tebi! BIOLOGI V ČRNI GORI ALENKA PLAPER Julij 1976. Štirideset nas je — mladih, navdušenih biologov. Lani smo obiskali Makedonijo, letos smo se odločili za Črno goro. Izbrali smo si dolino pod pogorjem Bjela-sice. Že smo se dogovorili za datum odhoda in stekle so priprave. V nahrbtnike smo si nagrmadili metuljnice, formalin, papir za prešanje rož, kuhalnike, lonce, obleko, spalne vreče, šotore in tako otovorjeni odšli za štirinajst dni spoznavat naravo tja dol v samotno Črno goro. Jelovica. Ime ima kot tista pri Pokljuki, a tu mislim na dolino, ki jo izjeda potok z istim imenom. Zadnja vas: Lubnice. Bele, majhne hiše s piramidastimi strehami, napol podrti plotovi, vodnjak in vaška gostilna — to je vse. Potem se cesta vzpne in se vije. voda pa se zajeda vedno globlje v sotesko. Ob poti nas vabijo jagode, pod nami šumijo mogočni jelovi gozdovi. Končno se soteska razširi, gozd se odpre in pred nami je planina — sončni travniki s katuni in z ovcami. Vabi nas zrela trava in tisočero marjet, rožnatih kacjakov in morje rumenega škrobotca. »O, tu si postavimo tabori«. Vsi smo za to, ko smo zagazili v to bogato cvetje. Toda ni bilo tako preprosto in tudi ne tako neobljudeno, kot smo si mislili. Domačini so nameravali kositi in hudi so bili za vsako ped pomendrane trave. Trikrat so prihrumeli nad nas jezni lastniki in trikrat smo prestavljali tabor. Končno smo pristali v jelševju ob vodi. Takšno je bilo naše prvo srečanje z domačini. Na levi se nad potokom pne strmo travnato pobočje. Zdi se ti, kot da se bodo zdaj zdaj začele z njega valiti skale in ovce. Toda ko se sami zarinemo v ta breg, vidimo, da ni tako hudo. Po mehki travi so raztreseni kamni, ki jih navdušeno obračamo. Pod enim se skriva orjaška striga (Lithobius), pod drugim nenavadni pajek ali črni škorpijon, ki grozeče upogne rep. Če bi pozabil pinceto v taboru, Je najbolje, da spustis kamen spet nazaj, kajti te živali nabirati z roko pač ni priporočljivo. Više v bukovem gozdu nas najbolj zanimajo poseke, kajti tam je ogromno jagod. Toda qlej, med njimi se sonči njegova veličanstvo — gad (Vipera berus — si. 2J. Ko ga slikamo, je čudovito miren in dostojanstven, le ko ga tlačimo v miksalovo vrečko, se nekam razburi. Menda skozi platno ne more pičiti, pa vendar vrečko prepustimo najpogumnejšim. Že smo nad gozdno mejo, ki je tu umetna zaradi izsekavanja za pašnike. Pred nami je le planinska trata in tista modrina neba, ki jo vidiš le v hribih. Nekje vstran pasji lajež izdaja katun (si. 3). Krave, ki jih zmotimo, debelo gledajo, kako brskamo po njihovih dehtečih iztrebkih in se navdušujemo nad množico hroščev, ki si tam izbirajo zavetje. Toda nabiralci polžev morajo kar pospraviti svoje vrečke, kajti po prej mešanem terenu sedaj prevladujejo silikati (polži pa so številneje zastopani na apnencu, kjer nimajo težav z gradbenim materialom za svoje hiše). Pred nami je Zekova glava (2116 m), ki spominja na Krvavec, a le po televizijski anteni, kajti silikati ji dajejo značilno kopasto obliko. Zdi se, da smo že pod vrhom, a pot se vleče še celo uro. Ne to res niso naše Alpe! Gazimo po prezreli travi in orumeneli čmeriki (Veratrum alba) in presenečeni ugotavljamo, da je tu na 2000 m julija že pravcata jesen. Ali je to mogoče? Na Durmitorju je gotovo komaj pomlad! Veliko ledeniških jezer je v tej okolici. Izredno slikovita so, precej mrzla (za kopanje) in polna pijavk. Iskali smo neoteničnega pupka (Triturus alpestris montenegrinus), sicer znanega z Durmitorja, a žal zaman. Najbolj oddaljeno jezero, ki smo ga obiskali, je bilo Biogradsko. Pot do tja je bila po grebenu tako dolgočasna, da smo se drugi dan vračali proti Zekovi glavi raje po dolini Biogradske reke. Ta dolina je narodni park, kajti v nji je pragozd in ta je bil doživetje za vse. Naravnost pravljično je bilo jutro po tisti strašni deževni noči. Nad jezerom se vlečejo megle, drevesa podrta v vodo so porasla z mahom in z lišaji. V zraku visi čuden vonj po trohnobi. Tišino zmoti le krik osamljene ptice in kapljanje z dreves. Vse je tako čudno mirno, nikjer nobene živali, le tu in tam leze kaka rumenočrna kačica (Polidesmus), kak krešič ali polž. Ne trudimo se preveč z iskanjem živali, kajti že rastlinstvo nas dovolj prevzame. Mogočne bukve so trikrat večje kot tiste iz naših gozdov in od časa do časa se vzdigne pred nami neprobojno mlado smrečje kot živi zid. Vse povprek leže debla, Lazar)i se parlJ 201 debela in spolzka, da se le s težavo kobalimo čeznje. Največkrat so drevesa pre- (si. 1) lomljena kar v sredi, tako da pol divje nacefranega debla moli v zrak. Vse je mehko: tla polna razpadlega listja, trohneča debla in skale na debelo porasle z mahom, zlasti ob podivjani vodi, polni brzic in slapov. Sprva je vse čudovito, novo in zanimivo. Toda pol dneva hoditi brez poti, ko ti drsi in se ugreza, ni kar tako. Izmučeni smo in vsako podrto drevo, čez katerega moramo, postane muka. Plezamo navkreber, molče, tudi po vseh štirih, rahlo apatični. Toda že se gozd razredči. Prav veseli smo, da smo dospeli do višinske trate. Ah, prava reč, če dežuje, samo da smo že ven iz tega zelenega pekla! Jelenik (1800 m) je na desnem bregu Jelovice. Tudi tu so le vložki apnenca z značilnimi rastlinskimi predstavniki (detelja, ranjak, čober...), prevladujejo pa silikati z revnejšo rastlinsko združbo in s številnimi potoki, ki se ne izgubljajo pod površje. Izvir. Presneta reč, kako je mrzla voda, mi pa smo tako žejni! Kako sploh preživijo tile vrtinčarji v taki ledenici? Bilo jih je ogromno. Crenobia montenegrina — zanimiv vrtinčar s polifaringijo: če je razburjen, izvrže vseh svojih devet žrel! Ni jasno čemu rabi toliko farinksov (stara šala pravi, da za večglasno petje). Bližamo se vrhu. Sonce je prav prijazno, toda nikjer ni nobenega krilatega insekta. Mar imajo tu res že v začetku julija poletno mirovanje (diapavzo)? Kot častna izjema nas na vrhu pozdravi lastovičar — markanten metulj, ki nas obletava, kot bi hotel reči: »Tu je moj dom, izginite, prosim!« Ko ga Nace vrh vsega hoče še ujeti, se sicer razburi, toda ne odleti. Za to vrsto je namreč značilna izredna teritorialnost. Drži se vedno enega prostora in če pride tekmec, ga vneto preganja. A ta metulj ni bil edina izjema. Nekoč je vrgel veter v nas cel oblak enodnevnic in vrbnic, tako da smo jih kar z ust pljuvali. Rojile so, ampak čudno, da jih je tako pomešalo med seboj! Stari gozd na Jeleniku je izredno lep in zdelo se nam Je, da bo izgubil ves čar s cesto, ki jo gradijo skozenj. Bukve so včasih prav fantastičnih oblik in mnoge imajo v deblu čudne luknje. Domačini so menili, da je to kaka bolezen, mi pa smo sumili, da so bile med vojno prestreljene in sedaj so se luknje zaradi rasti drevesa nekoliko povečale. Na podrtem deblu nas je pričakala Rosalia alpina — čudoviti svetlomodri kozliček, ki ga pogosto dobimo na svežem lesu. Neredka slika v tem gozdu so bili tudi lazarji, ki so se po dva in dva parili po deblih (si. 1). Če ne bi bili biologi, bi gotovo zardevali ob pogledu na njihova dolga spolovila, ki so ovita drug okoli drugega bingljala v vetru. Županjska pečina — jama, za katero so domačini le približno vedeli, kje je. Največ, Gad, na katerega smo naleteli na poseki, je dostojanstveno čakal, da ga vsi fotografiramo (si. 2) Katuni — lesene kolibe, v katerih poleti prebivajo pastirji (si. 3) Vse posnel Peter Skoberne kar so nam povedali, je bilo, da so se v nji med vojno skrivali kmetje in da je vhod tako širok, da bi lahko tam plesali kolo. Imeli smo srečo in jamo kmalu našli. Bila je na desnem bregu Jelovice, visoko v navpični steni, tako da smo morali kakih 10 m kar pošteno plezati. S police pred vhodom je širok razgled: na levo skoro do tabora, na desno do Lubnic, naravnost pred nami pa se dviguje Zekova glava. Vhod je res širok, pa tudi dolg, samo malo »prenizko delan« za nas. Prav zoprno sključeni hodimo precej casa,_ kajti če si vzravnan, kaj hitro potipaš z glavo razgibani strop. Končno se prostor razširi in razdeli na številne rove. Eni, se zdi, drže naravnost v pekel, drugi v nebesa, tretji ostajajo v horizontali. Oho, kaj pa so tile hroščki na steni? V soju karbidovk se zablešči Antroherpon alba- nicum, po napihnjenem zadku malo podoben našemu tenkovratniku (Leptodirus). Jama ni vodna, tudi kapnikov nima, pa vendar je lepa in tako velika, da smo pošteno utrujeni prilezli iz nje. »Dober dan. Kako ste?« »Dobro.« »Jel ste se umorili?« »Nismo.« Potem se nasmehnemo in gremo dalje. Tak pogovor teče vedno, kadar srečamo kakega domačina. In srečali smo jih veliko: od pastirjev iz najbolj zakotnih vasi do meščanov, ki so za zabavo prišli na košnjo k sorodnikom. Moški so kosili po dva, po trije neskončna cvetoča pobočja. Nikamor se jim ni mudilo. Pasle so ženske in medtem kar stoje pletle. Večkrat smo zavili v kak katun in če so imeli, so nam prav radi postregli s kajmakom, sirom in mlekom. In vedno znova smo občudovali njihova lesena poletna bivališča, kako so od znotraj skrbno urejena — celo z belimi prtički. Zelo so nam bili simpatični ti preprosti pastirji in tudi oni so nam pokazali svojo naklonjenost tako, da so si v šali izbrali koga izmed nas in ga hoteli kupiti. Toda kadar smo govorili z onimi mestnimi, se je zdelo, kot da jih je sram. Večkrat je bilo slišati: »Vi, ki imate toliko cest in povsod žičnice...« Molčali smo. Bilo bi brez smisla razlagati jim, zakaj sploh prihajamo. Prišli smo namreč željni neznane, 203 neodkrite, nedotaknjene narave, ki smo jo v teh odmaknjenih gorah tudi našli. KAKO SMO ODPIRALI JUGOSLOVANSKO PLANINSKO POT OSVOBODITVE NA VRHU TRIGLAVA (4. 7. 1976) marijan krišelj Ob letošnjem jubileju, ko je oddaja Odmevi z gora sredi januarja prešla številko 600, me je urednik Planinskega Vestnika nagovoril, naj bi zapisal kakšno podrobnost, ki se je zaradi zanimivosti znašla v mojem dnevniku in se neposredno nanaša na planinsko radijsko delo. Razmišljal sem, prelistaval dnevnik, pa mi ni prišlo pod roke nič takega, kar bi mogel uporabiti za to svojo pripoved. Vse se mi je zdelo preveč vsakdanje ... Od tistega prenosa neposredno v program s Sv. Jakoba, z izletniške točke nad Preddvorom, ko je bilo vse pripravljeno za ta prenos, pa ni bilo tehnika, ker je zatajilo »birokracijsko« kolo pri naročanju prevozov... do dogodka, ko sem za letošnje novo leto pripravljal posebno »veselo« oddajo z naslovom Polka v Robanovem kotu, v kateri sem želel predstaviti Robanove citre in vse, ki v tem kotu igrajo na instrument, pa je naneslo, da je vsebina izzvenela v povsem drugo smer — v problem, kako ohraniti ta Kot, kako ga zavarovati pred asfaltom, pred nasilnim naskokom »doline« v to tišino, kjer sta tedaj čakala na Robanovem prodišču dva »zasidrana« bagra, zakopana globoko pod snegom nove pomladi... ko so mi citre in misli v tej oddaji nenadoma zazvenele žalobno in negotovo. Pa sem zaprl dnevnik in se spomnil dogodka, ki se mi je, skupaj s kolegi, pripetil lani, 4. julija na vrhu Triglava ... Dogodek je značilen za delo radijskega novinarja ... Tistega dne, ko naj bi bila ta slovesnost na vrhu Triglava, me je bolela glava. Nisem in nisem mogel pogruntati, zakaj tako slabo počutje, šele zvečer, preden sem si izbral ležišče tam na sedmici na Kredarici, se mi je posvetilo ... Skrbela me je oddaja, ki sem jo najavil za nedeljo med deseto in enajsto na II. programu neposredno z vrha Triglava ... Pravzaprav sem bil zaradi tega tistikrat na Kredarici, se pravi službeno. Skupaj z menoj je bil še Slave, tehnik, pa Matjaž, prav tako tehnik, njuna pomočnika Tone pa Miha. Vsi smo varovali dragoceno aparaturo, da bi nam prihodnjega dne s pridom služila pri opravljanju svoje nenavadne radijske naloge ... Da bi bila zadeva kar se da kakovostna, sem nosil s seboj tudi razmeroma debel kol, ki naj bi na vrhu nosil veliko anteno, ki ji sicer v ožjem prijateljskem krogu pravimo kar — helikopter. Že ime pove, da je resnično kar precej razvejena in obenem tudi nerodna, zlasti za planinski nahrbtnik ... Vse je bilo v redu, tako vožnja do Rudnega polja kot hoja do Vodnikove in naprej do Kredarice. V redu je bila druščina v tej planinski koči, v redu razpoloženje, razen seveda te moje glave ... pa tudi noč na tej višini je minila še kar mirno. Skratka, vse je bilo tako vsakdanje, da ne bi bilo vredno piškave besede, če ne bi bilo vmes te otvoritve, ljudi, ki so čakali na otvoritev, prenosa, ki naj bi otvoritev posredoval poslušalcem v dolino in mojega glavobola, ki so mu nalagale polena skrbi, kako bo vse to minilo. Tudi naslednjega dne sem vztrajno sam osebno nosil tisti drog, za katerega so mnogi mislili, da bomo verjetno za spremembo na vrhu Triglava organizirali pretep, kot nekdanjo ljudsko navado, da bi jo tudi tako z našim najvišjim vrhom za vedno oveko-večili... Dan je bil lep, povsem običajen, z rahlim nadihom meglic po kotlinah in kotlinicah. in tako se je na vrhu zbralo mnogo planincev. Z nami je bila vsa tehnična šara; z nami so bili vsi tisti, ki smo jih imeli namen vključiti v oddajo samo ... predsednik Planinske zveze Jugoslavije Božo Škerl predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, mnogi planinci, ki so sem priro-mali zgolj zaradi planinskih užitkov, pa zaradi tega, da bi bili vendar enkrat na vrhu Triglava pa tudi zato, da bi bila priča otvoritvi te znamenite poti »Planine Jugoslavije«, ki vključuje med drugim v svoj pohodni krog tudi Triglav in v Sloveniji še Raduho. Vse je bilo tu, še radioamaterji iz Ljubljane so postavili svojo anteno, tako da je bilo tistega dopoldneva kar živahno na tem razmeroma majhnem prostoru okoli Aljaževega stolpa, ki je bil, mimogrede rečeno, studio za potrebe radioamaterjev. In začelo se je. Mislim, začelo se je za nas. Po vsem razgledu, po vsem žigosanju, ki je obvezen sestavni del opravil slehernega obiskovalca na Triglavu in po vsem pozdravljanju z znanci, prijatelji ali naključnimi planinci, ki so spremljali ali dogajanje samo ali pa jih je zanimal zgolj razgled ... Po vsem tem se je za nas začelo. 204 Minute so tekle in so bile tedaj izredno kratke. Umaknil sem se, da bi napisal tekst za uvod v oddajo ... »Spoštovani poslušalci, oglašam se vam neposredno z vrha Triglava, ko bom skupaj z vami priča otvoritve jugoslovanske planinske poti osvoboditve Planine Jugoslavije ...« in tako naprej. Besede mi niso in niso tekle. Neprestano sem pogledoval tja gor za Aljažev stolp, kjer se je skril Slave s svojo ekipo, da bi vzpostavil zvezo s Krvavcem in prek njega s študijem v Ljubljani. Zatopil sem se v pisanje, kajti treba je bilo pripraviti za pol ure besedila, rezerve kot rečemo, če bi se morebiti kje zataknilo, kajti tedaj, ko je oddaja »odprta« ni možnosti za počitek, tedaj minute teko in treba je — oddajati. Imel sem pred seboj tako imenovani sinopsis za oddajo ob otvoritvi jugoslovanske poti osvoboditve ... Pisalo je na koščku papirja: neposredni prenos se začne točno ob 10.05 na II. programu RTV Ljubljana in sicer tako, da gre najprej glasba iz studia ... Slavko Mihelčič: Domovina naša je svobodna ... Potem nadaljuje napovedovalec: Radio Ljubljana, poslušate II. program. Takoj po tej napovedi gre reporter z vrha Triglava. Če bi bilo kaj zapletov, naj gre glasba številka 2 ... Tedaj ko sem pisal začetek te oddaje na vrhu Triglava, nisem vedel, da bo ta »glasba številka 2« (mimogrede povedano, bila je to znana Oj Triglav moj dom ...) res zelo nujno potrebna. In ker tega nisem vedel, sem pisal začetek oddaje: Tu vrh Triglava ... Planincev je mnogo, zbrani so, da bi bili zraven ob otvoritvi jugoslovanske planinske poti osvoboditve Planine Jugoslavije. Tu je tudi predsednik PZJ ..., predsednik PZS ..., tu so tudi... In sem začel z besedilom: (kakor je še danes zapisano v knjigi planinske poti osvoboditve Planine Jugoslavije, na vrhu Triglava) ... Kakor so planine v NO povezovale jugoslovanske republike, partizane, borce vseh narodov in narodnosti v boju za socialno in narodno osvoboditev, tako nas vežejo danes v miru in svobodi... Tako naj bi se začelo. Ura se je vztrajno bližala in bil sem že nemiren, kot sem nemiren pred vsako tako radijsko akcijo, kajti nikdar ne veš, kako se bo vse končalo, posebej ne, ker je vse na terenu, ker mora vse delovati, ker ni niti najmanjše možnosti za drugačne »variante« kot pa tiste, za katere smo se dogovorili: tu 'je namreč mnogo ljudi, ki vežejo te Avtor Marjan Krišelj (desni) pri delu na vrhu Triglava programske zamisli, ki pomagajo uresničiti oddajo s terena... Tu so oddajniki, tu so dežurni napovedovalci, tu so glasbeni opremljevalci... In nazadnje tu je tudi ekipa na terenu, ki je povsem odvisna od brezhibne aparature pa od vseh teh, ki delajo v tem trenutku na »liniji« ... Tu je, skratka, zapletena aparatura z ljudmi in tehnično »šaro«, ki mora delovati, ki mora biti brezhibna, ki mora opravljati nalogo, kot ji je zaupana. In tistikrat se je vsemu temu približevala tudi ura oddaje. Na vrhu Triglava je bilo živahno. V mehak sneg so bile zasajene naše zastave. Prek dveh zastav je bila napeta vrvica, ta naj bi simbolično opravila nalogo otvoritve poti »Planine Jugoslavije«. Tu smo bili vsi, ki smo želeli ta nenavaden dogodek sporočiti tudi ljudem v dolini. Ura je odbila deset. Deset in dve minuti. Deset in pet minut. Aparatura na vrhu Triglava molči. Tehnik Slave se trudi, da bi vzpostavil zvezo z oddajniki, ki sodelujejo v tej akciji. Zveza s priročno aparaturo je vzpostavljena. Lepo se sliši nervozen pogovor s tehniki tam nekje, morda na Krvavcu, ali iz Ljubljane, odkoder so nas spremljali s strehe radjjskega doma ... Vse te pomožne kontrole se slišijo. Naša aparatura, težka in nerodna, pa molči. Vsi smo postali nervozni. Odložili so začetek slovesnosti. Sam nisem vedel, kje naj bi bil. Poslušam II. program ljubljanskega radia. Izzvenela je uradna napoved, izzvenela je tista prva predvidena skladba... Domovina naša je svobodna ... Napovedovalec se oglaša ... Tu radio Ljubljana, poslušate II. radijski program ... Vključili se bomo v prenos z vrha Triglava, odkoder vam bomo posredovali del slovesnosti ob otvoritvi jugoslovanske poti osvoboditve ... Dotlej, dokler ne dobimo zveze pa poslušajmo glasbo iz studia ... In zazvenela je tista rezervna glasba ... Glasba »številka 2«... Oj Triglav moj dom ... Tesno mi je bilo pri srcu. Mnogokrat sem že bil takole na terenu. Mnogo oddaj je že nastalo takole, s prav tako aparaturo, kot jo imamo s seboj, tokrat pa ni bilo tega ... Kaj le neki je ... Slavca nisem upal nadlegovati. Tehnik je resen fant in verjamem mu, da bo storil vse, kar bo v njegovi moči, da bo le steklo ... Matjaž mu je pomagal. Tone je brezglavo vrtel anteno. Miha ni vedel, kaj bi. Bil je z menoj. In je molčal, kar je bilo tistikrat najbolje. Nazadnje zadnja beseda: »Ne da se nič napraviti.« Aparatura je nema. Nima dovolj močnih signalov. Oddaja odpade. Kot blisk je šinila vame misel: »Ne bom več novinar, v dolino grem, domov... Bom že kako ... Novinar pa ne bom več...« To Je bil le trenutek, dokler ni v meni nekaj zavrelo. Ne da bi se vse skupaj združilo v brezglavo jezo, to ne. Nenadoma sem le vedel, da oddaja mora teči, pa če bi kričal tako, da bi me slišali z vrha Triglava ... In sem rekel: »Oddaja bo, mora biti. Poslušalci čakajo in oddaja zato mora biti!« Spet nova akcija. Začela je delati pomožna zveza. Halo tam Krvavec. Fantje, v zadregi smo. Oddajo moramo speljati, pomagajte nam jo »dostaviti« do studia s pomožno zvezo. Ni mogoče. Ja, ta zveza ni za program. Dajte, poskusite! Je preveč prevezovanja, ne bomo gotovi v pravem času. Fantje, lepo vas prosim, dajte. In so uredili. Nekaj Je bilo treba prevezati, nekaj »prelotatf«, nekaj tvegati in pomožna zveza za program je bila vzpostavljena. Resda samo za tri minute, sporočilo pa je vendarle steklo. Pred pomožnim mikrofonom so se zvrstili govorniki, na kratko sicer, pa vendar — poslušalci so prejeli iz prve roke novice, da je bila pravkar na vrhu Triglava slovesnost ko so odprli pot osvoboditve »Planine Jugoslavije« ... Tistega dne ne bom pozabil. Slave je brez slovesa odšel v dolino. Za njim je odšel Tone. Bil sem kljub temu vesel, da se je tako izteklo ... Tisto, da ne bom več novinar, da bom šel v dolino in bom že nekaj... tisto sem takoj zamenjal s tremi prelepimi dnevi, ki sem si jih privoščil, ko sem z Matjažem in Mihom kolovratil po triglavski soseščini in med številnimi planinci naprej pasel svojo novinarsko radovednost... POTI PRIJATELJSTVA jasna šebjanič Je že tako, da se ljudje v planinah med sabo veliko bolj zbližajo kot v dolini. Pozdraviš, poveš besedo ali dve in greš s toplim občutkom tovarištva naprej. Ali pa — če kdo tega ne stori — poveš brez jeze, le čisto samoumevno, kot pravi Tone: »Poba, v planinah se pa pozdravlja, ali tega še ne veš?« In je spet vse lepo in prav, saj bo »poba« prihodnjič zagotovo pozdravil. „ Tako je bilo tudi letos. Dosti planin, sonca in dežja, prijetnih in nepozabnih srečanj. Ko sva z Jasno odhajali domov z dvodnevne ture po Kamniških Alpah, se nama je zdelo kar prečudno in nemogoče, kaj vse storijo pumparice in nahrbtnik. Že v Logarski dolini, ko sva se komaj poslovili od novih prijateljev, naju je na cesti ustavil možakar v planinski opremi in naju z avtom popeljal do sester Logar. V Solčavi je k nama na avtobusu prisedel fant, tudi v planinski opremi, in kar pri priči vprašal, kje sva bili. Klepetali smo, dokler v Mozirju ni izstopil. V Celju sva na avtobusni postaji pregledovali žige in že se je oglasil možakar, ki je sedel poleg naju: »Jaz sem bil tudi danes v Logarski dolini!« Pogovor je stekel... Taka in še lepša je bila najina tura od Robanovega kota čez Korošico, Ojstrico in Kamniško sedlo na Okrešelj, čeprav se naju je to poletje držala smola kot se nikoli poprej. Zdelo se nama je, kot da se venomer nekam odpravljava, ne prideva pa nikamor, pa naj je bilo to na Goričkem ali v Julijcih. Malo je manjkalo, pa bi ta kratko potegnili tudi pri tem izletu. V četrtek sem odhajala z morja domov in ves čas prigovarja a očetu, naj vendar pohiti, da do šestih še pridem na sejo PD. Pa ni bilo nic! Preluknjala se je neka nesrečna cevka za vodo, ki se je potem začela prehitro segrevati In izhlapevati, da so iz motorja uhajali celi oblaki pare. Ustavljali smo se na vsakih deset kilometrov, krpali cevko in dolivali vodo — domov pa smo prispeli malo pred polnočjo. Pred vrati sem našla listek: »Ko se vrneš, pridi takoj k meni! Sestanek PD je bil že v torek. Jasna.« Presneto, čemu torej taka naglica? Sedaj me je pa spet grizlo, kaj neki so sklenili, ali bomo šli na izlet ali ne. Kljub vsemu sem zaspala kot ubita in me je sele zjutraj (navsezgodaj ob pol osmih) zbudila Jasna, ki je prišla poročat o sestanku. Izlet je odpovedan zaradi raznih razlogov, pač pa se PD Mura odpravlja na isto turo, le po drugi poti. Kaj še čakava? Sedli sva na kolo in se pri priči odpeljali v Muro, da se prijaviva za izlet. Prepozno! Zaradi premajhnega števila prijav je izlet odpovedan! Z dolgim nosom sva se pobrali ven ... OB PRVEM ZBORU ALPINISTOV SLOVENSKIH ŽELEZARN (10., 11. julija 1976 na Raduhi) Bogati gozdovi, energija gorskih potokov in revna železova ruda so v daljni preteklosti dajali našim prednikom surove naravne pogoje, da so začeli taliti zelezo in kovati jeklo. Jeklo ki je odprlo napredek človeštvu, je tudi Slovencem dalo delovni pečat in orno-aočilo hiter industrijski razvoj. Gorske doline so omogočile našim prednikom pridobivanje železa in izdelovanje orodja. Lokacije delovnih organizacij Slovenskih zelezarn še danes pričajo o tem. Bližina gore je železarjem razvila potrebo, da niso le po svojih opravilih hodili po strmih bregovih, temveč so iz njih v razvedrilu pričeli črpati življenjski sok zlasti potem ko je delo postopoma postalo lažje. In tako so gore stalno plemenitile duha in jeklenile slovenske železarje še posebej potem, ko so se spuščali vedno v težje prehode in začeli plezati po stenah. Telesna kultura je danes postala osnovna življenjska potreba. Njen pomen je raznolik — razvija moč, refleks, borbenost in pogum: krepi organizem in odpornost. Najpomembnejše so gotovo tiste telesnokulturne zvrsti, pri katerih je tekmovanje samo sredstvo, ne pa pogoj za njihovo gojitev. Med prednostnimi športnimi disciplinami, ki največ prispevajo h krepitvi organizma in narodne zavesti, so v ospredju tiste, katerih se človek med tekmovanjem oklene, tako da tudi po aktivnem udejstvovanju z njimi nadaljuje. Hitro je lahko ugotoviti, da so to individualni športi, saj kolektivnih iger v glavnem ni možno nadaljevati, ko človek izpade iz ekipe in preneha s tekmovanjem. Kdor se od ranih otroških let bavi, na primer, s plavanjem ali s smučanjem, je za vse 207 življenje bogatejši, saj s pridobljeno izurjenostjo sebi v razvedrilo z užitkom lahko Le nekaj minut sva rabili, da sva se zbrali — saj sva bili vsega hudega že vendar vajeni, ali ne! In je padla tista najina običajna odločitev: »Bova pa šli sami!« Še isti popoldan sva se odpeljali do Celja in potem tam naprej do Rogovilca pred Solčavo. Trda noč je že bila, ko sva skupaj z neko množico moških planincev izstopili pred penzionom in pohiteli iskat prenočišče. »Kam pa gresta vedve?« naju je eden vprašal. »Na Korošico.« »Mi tudi. Kdaj pa?« Dejali sva, da ko se zbudiva. Ker so oni hoteli vstati ob štirih, nama je bilo kar prav, ko so se ponudili, da naju zbudijo. Zjutraj so naju možje prišli »budit«, ko sva se že davno oblekli in pozajtrkovali. Proti Robanovemu kotu smo krenili dvajset minut pred peto. Sedem moških pisane starosti, tam od dvajsetih pa do šestdesetih let in midve z Jasno. Na tihem sva se bali, da bodo moški začeli tako hiteti, da jih ne bova mogli dohajati. Zato sva hodili pridno zadaj, da bova lahko brez problemov zaostali. Pa je bil strah odveč! Hodili smo zmerno, se tu pa tam ustavili ter pogledali v vodič, kje smo. Zadnja postaja pred vzponom je bila na planšariji na Robanovi planini. Možje so se najedli in napili mleka, potem pa smo hoteli kreniti dalje. Tedaj se je Boris uprl, češ da ga boli želodec in da ne more iti. Pregovarjali so ga deset minut, vseeno pa smo odšli naprej brez njega. Kdo ve, morda pa se je res ustrašil, kot so pozneje ugotovili. Potem pa smo prišli med skale v Zvižgovcu. »Klini, Boris, klini!« so se drli v dolino s kar se da prestrašenim glasom, kot da bi odkrili kdo ve kakšno nevarnost. »Boris, pridi za nami! Boris!« Počasi smo se začeli tajati. Z Jasno nisva več hodili na repu, ampak takoj za Tonetom, ki je vodil kolono. Za nama je šel Tonček, čisto na koncu pa je Brane pazil na Ceneta in Jožeta. »Obe sva Jasni.« In že smo bili prijatelji. Daleč pod nami je ležal Robanov kot. Treba je bilo poklicati Borisa. Morali smo se tudi slikati, nekaj pojesti in popiti in tako smo dobre volje prispeli v Kocbekov dom na Korošici. Zagazili smo v strmine Ojstrice. Oskrbnica je rekla: »Tam, kjer piše tretjič Škarje, pustite nahrbtnike!« Tako smo vsi napeto gledali, kje kaj piše. »Še eno uro!« je vzklikal Tonček. To pa je seveda pomenilo le, da je našel markacijo z rdeče pobarvano enko slovenske transverzale. Končno smo videli škarje napisano enkrat, potem pa hitro še dvakrat in trikrat. V kotanjo smo zložili nahrbtnike in ker se je priplazila zahrbtna megla, sta pri njih plava ali smuča vse življenje. Tako si s treningi in tekmovalnimi nastopi človek pridobi znanje, sposobnost in, kar je posebej pomembno, življenjsko potrebo po telesni kulturi, ki jo lahko goji do pozne starosti. Razumljivo je, da bi take športne zvrsti morale v naši socialistični družbi imeti prednost, saj ne dajejo le tekmovalnih uspehov, temveč osrečujejo človeka mimo iger in tekem vse življenje. V to zvrst še posebej spada alpinizem. Alpinizem nI tekmovalna disciplina, vsebuje pa vzpodbude, ki mladino vlečejo v vedno zahtevnejše vzpone. Želja po prvenstvenih smereh in plezanju po vedno težjih stenah je sredstvo, ki alpinista stalno žene k višjim dosežkom. Izpopolnjujeta se tehnika in oprema. Kar je bilo pred nekaj desetletji še nepremagljiv problem, je sedaj vsakdanja plezalna tura. Ponosni smo lahko na uspehe, ki so jih naši alpinisti dosegli v domačih in tujih gorstvih, še posebej v Himalaji. Biti alpinist pomeni znatno več kot biti samo veščak v plezalni tehniki. Ljubezen do gora je osnovna prvina alpinizma. Brez poželenja po gorah ni pravega alpinizma. Bogastvo alpinistov ni le v prvenstvenih vzponih, temveč predvsem v neprestani želji po bivanju in gibanju v gorah, ki vse življenje razvija nove moči in delovno sposobnost. Redko katera telesnokulturna zvrst vsebuje toliko kvalitetnih sestavin kot alpinizem. Gojimo ga stran od zaprašenih in zasmrajenih mest in industrijskih centrov na svežem zraku in v čisti prirodl, krepi človekov organizem in oblikuje čut drzne preudarnosti, razvija tovarištvo, skromnost, trdoživost in odpornost. Zato mu mora družba posvečati posebno pozornost. Delavci Slovenskih železarn so v preteklosti prispevali velik delež k razvoju našega alpinizma. Pohvalna je zato pobuda, da bi z letnimi zbori alpinistov med mladino naše družine vzpodbujali razvoj alpinizma. Gregor Klančnik 208 ostala še Cene In Jože, ostali pa smo krenili proti vrhu. Na poti smo srečali nekega Italijana, ki je poleg cepina na nahrbtniku nosil pripeto tudi veliko marelo. »Bon giorno!« je pozdravil. »Dober dan!« mu je vzkliknil nazaj Tone in ga vprašal, če zna nemški. Da ne ve, je povedal Italijan. Pa po naše? Tudi ne. Potem se je Tone razburil: »Ti nesreča italijanska, da ne veš niti pozdraviti po naše! Če bi jaz hodil po vaših gorah, bi po italijansko znal vsaj pozdraviti in tudi povedati prosim in hvala in lahko noč, ti pa nič!« In smo šli naprej. Na vrhu je začelo rositi. Naredili smo posnetek. Kmalu je za nami prispel Italijan, mirno razpel dežnik in odprl knjižico. Naši pa so privlekli na dan slivovko in da počastimo vzpon na vrh, je vsak naredil požirek. Tone je steklenico tovariško ponudil tudi Italijanu, ta pa se je s trikratnim »no« in z rokami obranil, kar pa je seveda Toneta še bolj razhudilo. »Kaj, zdaj pa še tega ne piješ! Ti nesreča italijanska!« Potem mu to ni dalo miru vse do Kamniškega sedla. Ko smo se spustili do kotanje, je začelo še grmeti in se bliskati. Strokovno smo ugotovili, da je začelo snežiti. Sneg sredi avgusta! Cene in Jože sta odšla že naprej, mi pa smo počasi pobrali nahrbtnike in krenihi za njima. Italijan nas je sčasoma prehitel, ker smo se precej ustavljali in razgledovali. »Avanti!« se je drl za njim Tone. Potem smo nekaj časa razpravljali o čem drugem, ko pa se je megla dvignila in smo spet zagledali »nesrečnega« Italijana nekje pred nami, je Toneta spet zasrbel jezik. Megle so se razkadile in nebo je bilo kar naenkrat kot presekano na pol. Na logarski strani sonce in lepo osvetljena koča v Jermanovih vratih, na drugi strani pa turobni, črni oblaki, ki so jih parali bliski. Nekje je prav gotovo deževalo! »Moramo ga ujeti!« To je seveda dejal Tone in seveda je bilo treba ujeti Italijana in nikogar drugega. Nekaj časa smo se gnali po skalah, dokler ga nismo imeli čisto pred sabo. Le stežka smo vstali in se napotili dalje. Še nekaj klinov, pa smo prispeli na sedlo in privriskali do koče. Zjutraj se je prva zbudila — kdo drug kot — Jasna. Škripanje pograda je kaj hitro prebudilo tudi Toneta in nato še druge. Potem pa je nas pet krenilo na Okrešelj. Drugi trije so še spali, saj se je vsa šesterica nameravala spustiti v Kamniško Bistrico, ne pa v Logarsko dolino. Dan je bil kot naročen za nas. Sonce. Spuščali smo se proti Frischaufovemu domu, pod vrhom Brane smo na zelenicah našli gamse in jih spet do kraja prešteli in preštudirali. In spet smo židane volje prispeli v dom na Okrešlju. Postali smo le za kratek čas in se spustili naprej do slapa Rinka. Šli smo čisto podenj, da nas je lepo stuširalo, vendar smo bili poplačani s čudovito mavrico, ki jo je delala voda. Iz Orlovega gnezda smo ugotovili, da prav taka mavrica nastaja tudi na sredi slapa. Iz doline je do gor prikorakal še starejši možakar s harmoniko in zigral poskočno vižo. Nekaj se nam je zganilo v petah in tudi v naši notranjosti. Prisrčno, res prisrčno smo se poslovili. Na svidenje, ampak zares na svidenje, Ljubljančani! GEOLOŠKI SPREHOD PO GORIŠKIH BRDIH Dr. RAJKO PAVLOVEC Brda, Brda, vinorodna ... Goriška Brda nas najprej spomnijo na sočno sadje in na žlahtno vinsko kapljico. V Brdih pa je še mnogo drugih zanimivosti. Danes se odpravimo tja z namenom, da spoznamo njihovo geološko zgradbo. Prehodili bomo pot od Plavi do Vipolž, pri tem prečili Brda in spoznali tamkajšnje kamnine. Geološka zgradba Goriških brd je sicer precej enostavna, vendar poučna. Ustavimo se kar pri Plaveh na mostu čez zeleno-modro Sočo, za katero trdi Kugy, da je najlepša evropska reka. Voda je pri mostu izdolbla v svetlo siv apnenec nekaj prav lepih kotlic, loncem podobnih vdolbin. Nastanejo tako, da voda vrtinci kamenje in z njim brusi skalo. Takšno razdiralno delo traja seveda še danes. 209 Na obeh bregovih Soče so precej strme stene, ki jih sestavljajo številni okrogli ali ovalni prodniki, podobni prodnikom, kakršne tudi danes valijo reke s seboj. Prodniki so na bregovih Soče trdno zlepljeni v kamnino, ki ji pravimo konglomerat. Le kako je nastala ta kamnina? V pleistocenu ali v ledeni dobi, kakor smo nekoč imenovali to geološko obdobje, je bilo tudi v naših krajih znatno hladneje, kot je danes. Zaradi tega je obležal v gorah sneg vse leto in po gorskih dolinah so počasi polzeli ledeniki. Takšen ledenik je drsel tudi po dolini Soče in skopnel, se stajal nekje pri Tolminu. Ledeniki nosijo na svojem hrbtu veliko majhnih in večjih skal in kosov kamnin, ki se v strmih pobočjih odkrhnejo in padejo na ledenik. Ko se ledenik staja, ostanejo tam veliki kupi takšnega materiala. V te kupe začno svoje struge zarezovati reke in kose odnašajo s seboj. S tem materialom in s kosi kamnin, ki stalno odpadajo s sten in pobočij nad rečnimi dolinami, reke zasipavajo svoje doline. Tudi Soča je v pleistocenu precej na debelo zasula svojo dolino s prodom. Prav ta prod se je zlepil v konglomerat. Soča pa je v prod, ki ga je nasula, ponovno začela zarezovati in s tem poglabljati svojo strugo. Zaradi tega je današnja struga globlja, kot je bila nekoč, in nekdanji prodni nanos, današnji konglomerat, je ostal ponekod kar nekaj deset metrov više nad sedanjo strugo. Stopimo po cesti, ki se začne takoj za Plavmi, proti Goriškim Brdom. Nedaleč nad železniškim podvozom Je na desni strani ceste podoben siv apnenec, kakršnega smo videli v strugi Soče. Potem se nenadoma začne drugačna kamnina, sestavljena iz okroglih ali ovalnih kosov. Zelo podobno kamnino smo spoznali že prej in smo ji rekli konglomerat. Tudi ta ob cesti je sestavljen iz prodnikov, vendar ima med prodniki precej glinaste primesi, česar ob Soči nismo opazili. Konglomerat ob cesti proti Brdom sestavljajo prodniki, veliki od nekaj centimetrov do pol metra. Naložen je na apnenčeve plasti, ki v zgornjem delu niso ravne, ampak nepravilno vijugaste. Geolog po tem sklepa na dogodke, ki so se odigravali v geološki preteklosti. Apnenec, ki leži pod konglomeratom, je nastal proti koncu mezozoika ali na začetku kenozoika v morju, ki je takrat zalivalo ozemlje današnjih Goriških Brd. Potem se je morje umaknilo in nekaj časa je bila kopnina. Takrat so površinske vode zarezovale v apnenčeve plasti in jih na površini razjedale. Potem je morje ponovno prodrlo na ta prostor in v tem morju je nastal konglomerat, ki je bil nasut seveda na neravno, razjedeno apnenčevo površje. Kakih 50 m nad stikom apnenca in konglomerata je nekaj metrov nad cesto ostanek podobnega konglomerata, kakršnega smo že spoznali ob strugi Soče. To pomeni, da je Soča v pleistocenu nanašala prod najmanj do te višine. Stopimo nekoliko naprej proti Brdom do hiše, ki nosi številko (Plave) 91. Tam se malo odpočijmo in poglejmo okrog, saj bomo našli marsikaj zanimivega. Blizu hiše je še vedno konglomerat, kakršnega smo videli na neravni apnenčevi površini nad železniškim podvozom. Poleg prodnikov je v tem konglomeratu nekaj velikih skal. Skale leže brez reda. Kot da se je vse to kamenje od nekod zrušilo. To se je v resnici tudi zgodilo. V nekdanje morje se je vsipalo veliko materiala, med katerim so bili veliki in manjši kamni ali celo skale. Med padanjem v morje se je vse to premešalo in tako ostalo do danes. Takšen material se je nabiral nekje ob morski obali, tja pa so ga nanesle reke ali pa se je kopičil zaradi rušenja strme obalne stene. Nekaj časa se je kopičil, potem pa se Je vsul kot podmorski plaz proti globljim delom morja. Ustavil se je šele tam, kjer mu je zmanjkalo zagona. Konglomeratne skladovnice ob cesti proti Brdom so debele tudi po več deset metrov. Po tem si lahko predstavljamo, kako velikanske množine materiala so zgrmele v morje. Nasproti hiše Plave 91 je med konglomeratom nekaj plasti, v katerih se menjavajo tanjše pole laporjev in peščenjakov. Te plasti so na vseh straneh nepravilno odrezane In so torej s takratne obale zgrmele kot velik blok v morje. Tam so se pomešale med prodnike in drugo gradivo. Ob daljnovodnem stebru konglomerata ni več. Tam se začne trd, siv peščenjak, na površini rumenkasto rjav. Če pa odbijemo s kladivom kos laporja, se v notranjosti pokaže siva barva. Na površini je lapor rjav zaradi preperevanja. 210 PLAVE KOJSKO ŠMARTNO BILJANA DOBRi KOZANA medan, cerovo VIPOLZE A %KOZBANA A A A \jA A A A A A A A A ^T^^ A A A A A A : A ^ NOŽNO a a A A A A A A A A A aaaaaaaa \aaaaaaaA A A VRHOVIJE^^ A A A A /T A A --------AÍ A A >/\ Á A A ✓v/ <~ \ D \A D A A .. ..GONJAČE iA VIŠNJEVIH .— ^ VEDRI JAN ~ «s; A/ /V «J drnovk '••)"«sm«r poti 3 2 1 ~ — A A A Slika 1. Geološki zemljevid Goriških brd. 1 = kredni apnenec v dolini Soče; 2 = flišne kamnine, ki iim pravijo kožbanske plasti; 3 = flišne kamnine, ki jim pravijo medanske plasti; 4 = rečne naplavine iz mlajšega časa. Pikčasto je označena smer poti, ki je opisana v članku Malo naprej se začne zopet konglomerat. Med prodniki je veliko svetlih apnencev z ostanki školjk iz skupine rudistov. Te školjke so živele samo proti koncu srednjega zemeljskega veka ali mezozoika. Prodniki so torej kosi kamnin, ki so nastale v mezo-zojskem morju. Poleg teh kosov je precej kosov kremena — roženca, ki so prišli sem najbrž iz volčanskih apnencev. Tako namreč imenujejo geologi debele skladovnice plasti, v katerih je med apnencem veliko rožencev, ime so dobili po vasi Volče pri Tolminu. Nekaj sto metrov naprej od hiše Plave 91 je most čez majhno grapo. Nad cesto so tam še skladi konglomerata. Čim više nad cesto gremo, toliko bolj trdno so zlepljeni prodniki v tem konglomeratu. Komaj kakih deset metrov nad cesto preide konglomerat v brečo, ki jo sestavljajo zlepljeni ostrorobi kosi temno in svetlo sivih apnencev, v katerih je precej ostankov rudistov. V breči so torej zlepljeni ostrorobi kosi, v konglomeratu pa prodniki, ki imajo zaobljene robove. Brečo nad cesto so nekoč izkoriščali v majhnem kamnolomu, izkoriščali pa so tudi trdi peščenjak, ki leži na breči. Kakih 300 metrov od kamnoloma se zopet pojavi konglomerat. To pomeni, da se različne plasti večkrat menjavajo. Kmalu nad bazo konglomeratne plasti je ob cesti dva do tri metre velika skala rdečega laporja. Podobni kosi takšnega laporja so tudi še naprej ob cesti. Od kod je prišla ta nenavadna rdečkasta kamnina? Na južnozahodnem pobočju Sabotina okrog vasice Podsabotin je veliko takih rdečkastih laporjev in lapornih peščenjakov. Leže prav tako na sivih apnencih kakor konglomerat pri Plaveh. Rdeče laporje so preiskovali pod mikroskopom in v njih so našli vse polno majnih okamnelih hišic morskih praživali. Podobne hišice imajo še danes globigerine, ki žive na odprtih morjih. Po teh okamninah so ugotovili, da je rdeč lapor nastal v morju, ki je zalivalo prostor današnjih Brd proti koncu srednjega zemeljskega veka ;n v začetnem delu novega zemeljskega veka. Podobne okamenine pa so dobili tudi v laporjih, ki nastopajo med konglomeratom. Ker se takšne majhne praživali sorazmerno hitro razvijajo, nekatere propadejo, druge nastopijo na novo, je precej lahko določiti starost plasti, v katerih jih najdemo. Prav takšne okamnine so povedale geologom, da so rdeči laporji nekoliko mlajši kot apnenci pod njimi oziroma nekoliko starejši kot konglomerati in druge plasti, ki smo jih spoznavali od Plavi navzgor. Tu pa nekaj ni v redu! Pri Plaveh smo videli, da leži konglomerat neposredno na sivih apnencih, rdeči laporji pa so nastajali med sivimi apnenci in konglomerati. Geologi so to znali razložiti. Po odložitvi rdečih laporjev je morje odteklo s prostora današnjih Slika 2. Soča zarezuje pri Plavšh o A o svojo strugo v apnenec ' Brd. Takrat se je začela denudacija, to je razgaljanje in razrezovanje površja. Velik del rdečih laporjev je bil odnesen, ponekod v celoti, saj ti laporji niso posebno odporni proti eroziji. Tekoče vode in druge sile, ki razrezujejo zemeljsko površje, niso odnesle samo velikega dela rdečih laporjev, ampak so začele zarezovati tudi v podlago, to je v sive apnence. Rdeči laporji seveda v celoti le niso bili odneseni. Potem pa je na prostor današnjih Brd morje ponovno vdrlo in začelo odlagati konglomerate in druge sedimente, ki smo jih opazovali ob cesti od doline navzgor. V to morje so padali kosi različnih starejših kamnin, ki so bile na takratnih obalah ali so jih reke prinašale v morje. Takrat so zašli v konglomerat tudi kosi in bloki rdečih laporjev. Značilne kamnine v pokrajini geologi radi imenujejo po kakem kraju, hribu ali mestu. Tudi rdeče laporje v Brdih so po vasici Podsabotin na vznožju Sabotina imenovali podsabotinske plasti. V navidez mrtvih kamninah je včasih majhna zanimivost, ki jo opazi samo strokovnjak. Takšen primer je ob poti proti Brdom. V bloku rdečega podsabotinskega laporja je bil najden dobro ohranjen rudist, školjka, ki je živela samo v zgornji kredi. Vendar so rudisti ljubili okolje, v katerem so nastajali apnenci in ne takšnega morskega dna, na katerem se je vsedal rdeči lapor. To pomeni, da je ta rudist padel v lapor od nekod drugod, morda so ga prinesli tokovi. Istočasno pa kaže na to, da so med nastajanjem podsabotinskih plasti na obrobnih delih tega morja nastajali še apnenci in so tam uspevali rudisti. Navzgor ob cesti proti Goriškim Brdom se vseskozi menjavajo debelejše ali tanjše plasti konglomerata, laporja, peščenjaka in nekaterih drugih kamnin. Čim bolj se bližajo Brdom, toliko manj konglomerata srečujemo. Med opazovanjem kamnin ob poti smo prišli do prvega ostrega ovinka. Od tod do naslednjega ovinka je več sivega peščenjaka in hitro se menjavajočih plasti laporja in peščenjaka, katerim pravimo sovdan. Vse te kamnine so naložene v lepih plasteh. Kakih sto metrov za prvim ovinkom je na levi strani ceste na spodnji strani pešče-njakove plasti dobro viden nepravilen relief. To so sledovi tokov, ki so pred mnogimi milijoni leti, ko je nastajal ta peščenjak, zarezali svojo sled v nekdanje mehko morsko dno. Le kako je to moglo nastati? Takšne kamnine, kakršne nastopajo v Goriških Brdih ali od Plavi navzgor, imenujemo fliš. Besedo so prvič uvedli pred več kot sto leti v Švici in sicer izhaja iz glagola »fliessen«, kar pomeni »teči«. Flišne kamnine so sorazmerno mehke, neodporne proti razrezovanju. Zato nastajajo v njih številne doline in pogosti plazovi, kar srečujemo tudi v Brdih. Ljudje v Švici so rekli, da te kamnine »tečejo«. Sovdan pa je domača beseda, ki jo poznajo marsikje na Primorskem in so jo geologi uvedli v strokovno literaturo. Pomeni eno obliko fliša: hitro menjavanje tankih plasti laporjev in peščenjakov, drugih kamnin pa je v sovdanu zelo malo. Dolgo niso vedeli, kako nastaja fliš. Šele pred nekaj desetletji so uspeli to razložiti. Reke so v takratno morje nanašale velike množine različnega materiala. Tudi obalne stene so se rušile in drobci teh sten so se kopičili ob obali. Od časa do časa se je nabralo toliko tega materiala, da se je začel vsipati proti globljim delom morja. Začel se je vrtinčiti v mogočnih blatnih tokovih, ki so odnašali material lahko tudi desetine kilometrov daleč od obale. Ko so tokovi izgubili svojo moč, so začeli odlagati material, ki so ga nosili s seboj. Razumljivo je, da so padli na tla najprej najdebelejši kosci in pozneje vse drobnejši. Zaradi tega je ena od osnovnih značilnosti flišnih kamnin razporeditev delcev po velikosti: vsaka flišna plasti ima spodaj najdebeljše delce, zgoraj najfinejše. Tudi v sovdanu pomeni plast peščenjaka tisti del z debelejšimi delci, nad peščenjakom ležeč lapor pa del fliša s finejšimi delci. Ko se je material takole vsul v morje, se tam odložil, da je prišlo do prekinitve, in čez nekaj časa se je ponovno vsul in odložila se je nova flišna plast. Ker pa je fliš nastajal v obdobjih, ko so se na obrobju morja dvigala gorovja, je iz teh nastajajočih gorovij prihajalo ogromno gradiva v morje in zato so flišne plasti debele tudi po več sto metrov. Slika 3. Približno enkrat povečane hišice pražlvali iz skupine alveolin. Našli so jih v flišnih plasteh blizu Vipolž Takšni blatni tokovi pa med drvenjem proti globljim delom morja tudi zarezujejo v mehko morsko dno. Kjer zarežejo, ostane majhna vdolbinica. Vanjo se je nasul material in nam jo ohranil do današnjih dni. Tudi nepravilen relief malo naprej od ostrega ovinka na cesti proti Brdom je nastal zaradi zarezovanja blatnih morskih tokov. Tisto, kar vidimo na spodnji peščenjakovi strani, je pravzaprav samo odlitek prave jamice, katero je zarezal tok. Na nadaljnji poti proti Vrhovljam so vseskozi debele plasti breč in sivega laporja. Vmes so debelejši in tanjši vložki sovdana. Nekatere od teh kamnin so izkoristili za zidavo. Nekoliko večji kamnolomi so v flišnih plasteh blizu Vrhovelj. Ob poti iz Plavi proti Vrhovljam nastopajo torej naslednje skupine plasti: Spodaj je veliko konglomerata. Od hiše Plave št. 91 naprej je še vedno konglomerat, vendar je vmes precej laporjev in breč. Malo pred opuščenim kamnolomom desno nad cesto se pojavi veliko breče, laporja in sovdana, nekoliko naprej je zopet več konglomerata. Podobne plasti se nadaljujejo v Brda. Kakih 500 metrov pred Vrhovljami pa se začne pojavljati več sovdana in laporja. Pri Vrhovljah se odpre lep pogled na vinorodna Brda. V ozadju se vidi Furlanija, kjer je geološka zgradba podobna zgradbi v Brdih, samo da so plasti v Furlaniji veliko bolj zaraščene. Od Vrhovelj naprej nas spremljajo najprej podobne kamnine kot doslej. Nekako sredi poti proti Gonjačam se na levi odcepi cesta proti Sabotinu, ki je znan po hudih bojih v prvi vojni. Pri odcepu je odkrit siv do rjavkast trd lapor, ki se rad drobi. Razpada v igličaste kose, lomne ploskve pa so konveksne in zato pravimo, da se lapor školj-kasto kroii. Takoj nad njim se pojavi sovdan, torej hitro se menjavajoče tanke plasti sivega do umazanorjavega peščenjaka. Na spodnjih peščenjakovih ploskvah so pogosti sledovi nekdanjih tokov. Sovdanove plasti nastopajo potem vseskozi do najjužnejših delov Brd. Te kamnine niso posebno trdne. Hitro razpadajo in nanje ima tekoča voda velik vpliv. Večkrat se v sovdanu pojavijo plazovi, ki včasih načenjajo tudi cesto. Od Plavi pa do odcepa ceste proti Sabotinu smo torej spoznali nekoliko drugačne plasti kot od tega odcepa naprej. Pretežni del Brd gradijo sovdanove plasti, medtem ko so v severnih Brdih in naprej proti Koradi konglomerati, breče, debele plasti laporjev, peščenjakov in podobnih usedlin. Laporjev je ponekod v Brdih toliko, da jih bodo lahko izkoriščali za cementarno v Anhovem, če bi tam v okolici zmanjkalo primernega materiala. Geologi so bili pozorni na različne kamnine v severnih in južnih delih Brd. Da bi jih ločili med seboj, so jim dali leta 1966 imena, vzeta po domačih krajih. Po vasici Kožbana v severnih Brdih so imenovali severni razvoj plasti kožbanske plasti, južnega pa do vasi Medana medanske plasti. Oba izraza so vpeljali v strokovno literaturo. 214 Vendar so italijanski geologi prezrli publikacijo, v kateri so bile opisane kožbanske in medanske plasti, pa so nadaljevanje kožbanskih plasti na italijanski strani imenovali po tamkajšnji vasi severno od Čedada »Flysch di Stregna«. Vas Stregna je slovensko Srednje in bi torej te plasti imenovali »sredenjski fliš«. V znanstvenih krogih pa veljajo strogi predpisi glede na prioriteto imena, torej na isto ime, ki je bilo prvo opisano v strokovni literaturi. Zato je ostalo ime kožbanske plasti, »Flysch di Stregna«, imenovan s potujčenim slovenskim imenom, bo šel v pozabo. Visok razgledni stolp nad Gonjačami odpre imeniten pogled na gričevnata, z dolinami prerezana Brda. Spomenik ob razglednem stolpu spominja na težko preteklost, ki so jo nedavno tega preživljali prijazni Brici. Na ozkih in dolgih grebenih Brd stojijo vasi Kojsko, Kožbana, Vipolže, Medana, Šmartno, Vodnjan in mnoge druge. Zlasti v nižjem, južnejšem delu so Brda pokrita z vinogradi in sadovnjaki. Precej gosta naseljenost in številni vinogradi imajo svoj vzrok prav v flišnih, sovdanovih kamninah. Rekli smo že, da te kamnine hitro razpadajo. Laporji se kmalu zdrobijo pa tudi kosi peščenjaka razpadejo. Tako nastaja preperina, prst. Na tej preperini je mogoče saditi vinsko trto in druge kulture. Flišne kamnine tudi zelo slabo prepuščajo vodo, ki zato ne izginja takoj pod zemljo kot na kraških terenih. Kulture na flišnih tleh ne trpijo prevelike suše in tudi ljudje najdejo studence za pitno vodo. Kako zelo so ljudje povezani s kamninami, na katerih žive, se navadno niti ne zavedamo. Tega pa so se dobro zavedali naši predniki, ki so se mnogo gosteje naselili tam, kjer je bila zemlja ugodna za obdelavo. Takšno ozemlje so bila tudi Brda. Ljudje pa so tudi drugače izkoriščali kamnine sebi v prid. Le poglejte kmečke domove v Brdih. Skoraj brez izjeme so zgrajeni iz kosov flišnih peščenjakov, ki se dajo lepo oblikovati in nakladati drug na drugega. V novejši dobi seveda kamen iz domačih krajev nadomešča opeka. Pojdimo še naprej na sprehod po Brdih! Malo pod Gonjačami leži vas Šmartno. Prav malo pred vasjo so flišne kamnine lepo nagubane. Takšne gube so nastale zaradi pritiskov v zemeljski skorji, ki so plasti lomili, gubali in premikali. Ob takšnih močnih pritiskih so se počasi porajala tudi gorovja. V gubah pri Šmartnem so se flišne plasti zapognile tako zelo, da so se prevrnile in danes leže na hrbtu. Le kako je mogoče to ugotoviti? Spomnimo se, da se pri flišnih Slika 4. Praživali iz skupine numulitin, najdene v flišnih plasteh pri Vipolžah. Na desni sliki je površina numulitinske hišice, okrašena s številnimi trni. Na levi sliki je prerez takšne hišice. Na tem prerezu se vidi, da je hišica v notranjosti spiralno zavita In razdeljena na številne kamrice. Naravna velikost teh 215 numulitin je nekaj manj kot centimeter kamninah useda v morju najprej material, ki ga sestavljajo debelejša zrna, potem pa material iz drobnejših zrn. Če pomislimo na to dejstvo, smo pri rešitvi vprašanja. Flišne plasti pri Šmartnem imajo najdebelejše delce zgoraj, najdrobnejše spodaj. Prav tako so sledovi tokov na zgornji strani, rekli pa smo, da se normalno pojavljajo na spodnji peščenjakovi plasti. Po takšnih znakih so geologi ugotovili, da leže flišne plasti pri šmartnem v obrnjeni legi. Tudi drugod v Brdih bi našli prelomljene in gubane flišne plasti, vendar ne tako močno kot v okolici Šmartnega. Tu so bili torej pritiski najmočnejši in zato tudi poškodbe največje. Na splošno pa so ugotovili, da imajo plasti v Brdih nekakšno skledasto zgradbo. Na severni strani padajo proti jugozahodu, na južni pa ravno obratno proti severovzhodu. Zavijmo pod Šmartnim po cesti proti Vipolžam! Vseskozi nas spremljajo flišne kamnine in jeseni se nam smeje bogato obložena vinska trta. Marsikje je breg ob cesti utrjen s kamni, ki so jih pobrali v bližini. Tu in tam je oporni zid popustil in kup zemlje se je zrušil na cesto. Poglejmo še eno zanimivost! Pri gradu v Vipolžah zavijmo proti vzhodu do majhnega grebena, na koncu katerega stoji Mezeretova hiša s številko Vipolže 31. Tudi ta hiša je prišla v strokovno geološko literaturo. Zakaj? Ob kolovozu, ki se od Mezeretovih spušča po pobočju proti dolini Berše, najdemo na tleh vse polno čudnih »kamenčkov«, lečaste ali ploščičaste oblike. Veliki so od nekaj milimetrov do približno 3 cm. Če jih natanko pogledamo, vidimo na površini različne grebenčke in trne. To so okamenele hišice praživali iz skupine Pregled dogajanj na prostoru Goriških brd v geološki preteklosti Geološka doba Začetek pred* Dogajanja na področju Goriških brd ca holocen 0.01 geološka sedanjost, v kateri živimo 1 pleistocen 1 podnebje se Je ohladilo, v gorah so ledeniki; reke nanašajo veliko materiala; površje se preoblikuje > pllocen mlocen oligocen 5 25 40 obdobje glavnega dviganja gorovij pri nas; zunanje sile delujejo na zemeljsko površje In ga preoblikujejo jčJS. §E eocen 55 dokončen umik morja c © Q> N t- v morju nastajajo medanske plasti C "5 o P u> VI <0 o o o. M N co i-o 2 IS raS 55 ŽŠ O O. ■o <2 32. Preval je 1 421 32 1 415 32 _ — 33. PTT Celje 170 2 250 2 — — B4. PTT Ljubljana 1 454 34 1 469 31 — 3 B5. PTT Maribor 591 15 573 14 — 1 86. Ptuj 917 35 998 35 — — 87. Radeče 683 18 778 20 2 — 88. Radlje 228 10 140 9 — 1 B9. Radovljica 2 016 86 1 876 76 — 10 90. Rašica 998 12 704 18 6 — 91. Ravne 1 267 39 1 424 38 — 1 92. Rimske Toplice 315 13 315 11 — 2 93. Rogaška Slatina 446 15 397 15 — — 94. RTV Ljubljana 550 2 183 2 — — 95. Ruše 1 150 43 1 250 49 6 — 96. Saturnus — Ljubljana 187 6 158 4 — 2 97. Sežana 614 25 629 30 5 — 98. Sloga — Rogatec 246 8 251 8 — — 99. Slovenj Gradec 290 29 321 31 2 — 00. Slovenske Konjice 360 10 364 11 1 — 01. Solčava 117 14 128 14 — — 92. Sovodenj 100 3 126 4 1 — 03. Šentjur 259 10 282 10 — — 04. škofja Loka 1 464 75 1 403 82 7 — 05. šmarna gora 174 32 206 35 3 — 06. Šolski center Iskra — Kranj 157 1 250 1 — — 07. Šoštanj 360 13 352 14 1 — 08. Štore 273 9 240 8 — 1 09. TAM — Maribor 1 864 65 1 762 81 16 — 10. Tolmin 1 435 58 1 240 60 2 — 11. TOMOS — Koper 335 17 387 17 — — 12. Trbovlje 1 608 54 1 642 54 — — 13. Tržič 1 636 67 861 71 4 — 14. Velenje 1 008 51 1 804 58 7 — 15. Vevče 240 7 311 35 28 — 16. Viator — Ljubljana 171 35 210 28 — 7 17. Viharnik — Ljubljana 171 6 249 6 — — 18. Vipava 216 9 223 10 1 — 19. Vitanje 212 3 267 8 5 — 20. Vransko 399 19 330 23 4 — 21. Vrhnika 860 48 953 44 — 4 22. Vuzenica 268 3 245 3 — — 23. Zabukovica 1 468 12 1 503 11 — 1 24. Zagorje 1 605 14 1 520 17 3 — 25. Zreče 150 3 140 3 — — 26. Žalec 448 10 509 9 — 1 27. Železničar — Celje 169 15 247 8 — 7 28. Železničar — Ljubljana 665 40 745 38 — 2 29. Železničar Maribor 449 10 551 9 — 1 30. Železniki 660 15 538 17 2 — 31. Žičnica — Ljubljana 150 2 66 2 — — 32. Žiri 649 10 705 13 3 — 33. Beograd 22 18 — 4 34. Zagreb 55 54 — 1 35. Republiška PD 32 32 — — 36. Ostale republike 87 90 3 — 37. Inozemski naročniki 109 97 — 12 38. Trst — Gorica 84 92 8 — 39. Zamenjava z inozemstvom 24 24 — — 40. Inozemski — zastonj 16 16 — 11. Zamena v državi 12 12 — — 42. Razni 204 176 — 28 k u p a j 89 306 5 580 90 632 5 682 329 227 ČLANSTVO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE V LETU 1976 VRSTA ČLANSTVA Število PLANINSKO DRUŠTVO - Skupaj ^"Iju" °i?1ras.li mladinci pionirji 1975 člani 1. AERO Celje 2. Ajdovlščina 3. Akademsko PD Ljubljana 4. Avtomontaža — LJubljana 5. Avtotehna — Ljubljana 6. Bled 7. Bohinj — Srednja vas 8. Bohinjska Bistrica 9. Bohor — Senovo 10. Borovnica 11. Bovec 12. Brežice 13. Celje 14. Cerknica 15. Cerkno 16. Črna na Koroškem 17. Črnomelj 18. čmuče 19. Delo — Ljubljana 20. Dol pri Hrastniku 21. Domžale 22. Dovje — Mojstrana 23. Dravograd 24. Fram 25. Gorenja vas 26. Gorenje-Fecro — Slovenj Gradec 27. Gorje pri Bledu 28. Gornja Radgona 29. Gornji grad 30. Gozd Martuljk 31. Hrastnik 32. Idrija 33. Ig pri Ljubljani 34. Ilirska Bistrica 35. Impol — Slovenska Bistrica 36. Iskra — Ljubljana 37. Janeza Trdine — Mengeš 38. Javornik — Koroška Bela 39. Jesenice 40. Jezersko 41. Kamnik 42. Kidričevo 43. Kobarid 44. Kočevje 45. Kompas — Ljubljana 46. Komunalno podjetje — Ljubljana 47. Kozjak — Maribor 48. Kranj 49. Kranjska gora 50. Križe pri Golniku 51. Kum — Trbovlje 52. Laško 53. Lenart 54. Lesnina — Ljubljana 55. Lisca — Sevnica 56. Litija 57. Litostroj — Ljubljana 58. Ljubljana-matica 59. Ljubljanske mlekarne — Ljubljana 60. Ljubno ob Savinji 61. Ljutomer 62. Loče pri Poljčanah 63. Logatec 64. Lovrenc na Pohorju 65. Luče ob Savinji 66. Majšperk pri Ptuju 67. Marlbor-matica 68. Mariborski tisk — Maribor 69. Matica — Murska Sobota 70. Medvode 71. Mežica 72. Mozirje 73. MTT — Maribor 74. Mura — Murska Sobota 75. Nova Gorica 76. Novo mesto 77. Obalno PD Koper 78. Obrtnik — Ljubljana 79. Oplotnica 80. Ormož 81. Planinac — Kranj V. p. 1098 300 20 50 370 _ 300 150 300 750 708 112 153 9 274 299 156 15 34 205 250 154 4 18 176 _ 448 43 191 682 682 416 230 138 784 574 297 99 107 503 438 270 127 787 1 184 972 30 40 26 96 67 232 53 60 345 450 111 64 202 377 343 827 349 180 1 356 1 523 42 25 119 186 237 500 200 300 1 000 928 449 159 196 804 705 100 30 30 160 160 498 162 250 910 594 198 27 68 293 321 654 70 312 1 036 1 092 316 99 266 681 693 401 85 72 558 539 78 36 37 151 232 120 50 60 230 224 23 6 124 153 174 64 12 — 76 _ 557 102 112 771 834 63 84 200 347 373 54 15 90 159 170 116 35 25 176 146 557 50 261 868 986 416 201 425 1 042 1 124 56 30 5 91 _ 142 136 748 1 026 802 369 254 231 854 719 327 29 48 404 432 211 196 255 662 843 1 028 149 209 1 386 1 387 1 567 302 288 2 157 2 032 150 27 90 267 184 611 248 282 1 141 1 024 43 3 8 54 69 200 100 300 600 482 260 83 50 393 339 66 7 _ 73 _ 60 20 20 100 200 155 91 43 289 440 1 500 600 1 000 3 100 3 020 127 14 50 191 350 204 52 94 350 314 329 36 37 402 315 279 25 165 469 566 47 98 100 245 196 63 1 1 65 57 444 117 553 1 114 1 107 334 61 230 625 568 357 100 77 534 559 4 065 2 513 1 043 7 621 8 205 100 50 50 200 86 100 50 100 250 126 62 132 180 374 128 73 75 117 265 221 114 73 111 298 310 263 113 62 438 428 100 60 169 329 321 74 45 71 190 131 1 280 626 889 2 795 2 727 200 10 10 220 350 150 270 25 445 349 485 298 103 886 771 1 035 169 239 1 443 1 380 272 96 91 459 476 341 44 59 444 490 174 17 11 202 164 495 245 640 1 380 1 463 311 351 202 864 833 297 212 448 957 1 324 291 109 102 502 460 73 2 20 95 115 45 23 77 145 175 234 10 58 302 278 VRSTA ČLANSTVA PLANINSKO DRUŠTVO Skupaj odrasli člani mladinci pionirji Število članstva v letu 1975 Podbrdo Poljčane Polzela Postojna Prebold Prevalje PTT Celje PTT Ljubljana PTT Maribor Ptuj Radeče pri Zidanem mostu Radlje ob Dravi Radovljica Rašica — Šentvid nad Ljubljano Ravne na Koroškem Rimske Toplice Rogaška Slatina RTV Ljubljana Ruše pri Mariboru Saturnus — Ljubljana Za Selško dolino — v Železnikih Sežana Sladki vrh Sloga Rogatec — Straža Slovenj Gradec Slovenske Konjice Solčava Sovodenj Šentjur pri Celju Škotja Loka Šmarna gora — Vikrče šolski center Iskra — Kranj Šoštanj TAM — Maribor Tolmin TOMOS — Koper Trbovlje Triglav — Sevnica Tržič Velenje Vevče — Ljubljana Viator — Ljubljana Viharnik — Ljubljana Vipava Vitanje Vransko — Tabor Vrhnika Vuzenica Zabukovica Zagorje ob Savi Zreče Žalec Železar štore Železničar — Celje Železničar — Ljubljana Železničar — Maribor Žičnica — Ljubljana Žiri nad škofjo Loko 154 244 100 160 282 1 041 150 892 509 186 460 90 1 288 465 827 145 237 150 450 133 190 243 110 99 133 166 54 64 89 1 062 89 50 150 711 558 269 910 70 434 696 173 150 170 59 75 58 588 74 803 937 70 271 169 150 505 441 56 417 48 148 70 155 100 193 50 377 30 312 72 33 338 141 197 34 41 7 300 14 70 129 1 52 96 54 28 10 54 198 54 200 142 273 243 48 285 104 428 79 30 66 120 67 43 165 79 250 187 40 34 33 174 39 10 50 39 222 100 236 500 181 50 200 34 500 246 17 250 98 400 136 119 26 500 11 278 257 4 100 92 144 46 52 139 143 63 60 778 439 70 447 323 680 59 30 13 44 125 229 200 92 450 396 30 204 38 97 66 71 238 241 614 270 551 882 1 415 250 1 469 573 998 778 140 1 876 704 1 424 315 397 183 1 250 158 538 629 115 251 321 364 128 126 282 1 403 206 250 352 1 762 1 240 387 1 642 70 861 1 804 311 210 249 223 267 330 953 245 1 503 1 520 140 509 240 247 745 551 66 705 342 407 196 578 937 1 421 170 1 454 591 917 683 228 2 016 998 1 267 315 446 550 1 150 187 660 614 246 290 360 117 100 259 1 464 174 157 360 1 864 1 435 335 1 608 1 008 1 636 240 171 171 216 212 399 860 268 1 468 1 605 150 448 273 169 665 499 150 649 Skupaj: 47 698 17 762 25 172 90 632 89 306 Leta 1975: 47 911 16 934 24 461 89 306 Leta 1976: 47 698 17 762 25 172 90 632 Razlika: — 213 + 828 + 711 + 1 326 PREGLED INVESTICIJ ZA NADELAVO, POPRAVILO IN MARKIRANJE POTOV V LETU 1976 I NVESTIRANO PLANINSKO DRUŠTVO Iz lastnih sredstev prosto-volnjo delo vrednosti subvencija PZS druge sub- posojilo vencije Skupne investicije v letu 1976 N 1. Aero Celje 2. Ajdovščina 3. Akademsko PD Ljubljana 4. Avtomontaža Ljubljana 5. Avtotehna LJubljana 8. Bled 7. Bohinj-Srednja vas 8. Bohinjska Bistrica 9. Bohor — Senovo 10. Borovnica 11. Bovec 12. Brežice 13. Celje 14. Cerknica 15. Cerkno 16. Črna na Koroškem 17. Črnomelj 18. Črnuče 19. Delo — Ljubljana 20. Dol pri Hrastniku 21. Domžale 22. Dovje — Mojstrana 23. Dravograd 24. Fram 25. Gorenja vas 26. Gorenje-Fecro — Slov. Gradec 27. Gorje pri Bledu 28. Gornja Radgona 29. Gornji grad 30. Gozd Martuljk 31. Hrastnik 32. Idrija 33. Ig pri Ljubljani 34. Ilirska Bistrica 35. Impol — Slov. Bistrica 36. Iskra — Ljubljana 37. Janez Trdina — Mengeš 38. Javornik — Koroška Bela 39. Jesenice 40. Jezersko 41. Kamnik 42. Kidričevo 43. Kobarid 44. Kočevje 45. Kompas — Ljubljana 46. Komunalno podjetje — Ljubljana 47. Kozjak — Maribor 48. Kranj 49. Kranjska gora 50. Križe pri Golniku 51. Kum — Trbovlje 52. Laško 53. Lenart 54. Lesnina — Ljubljana 55. Lisca — Sevnica 56. Litija 57. Litostroj — Ljubljana 58. Ljubljana-matica 59. Ljubljanske mlekarne 60. Ljubno ob Savinji 61. Ljutomer 62. Loče pri Poljčanah 63. Logatec 64. Lovrenc na Pohorju 65. Luže ob Savinji 66. Majšperk pri Ptuju 67. Maribor-matica 68. Mariborski tisk — Maribor 69. Matica — Murska Sobota 70. Medvode 71. Mežica 72. Mozirje 73. MTT — Maribor 74. Mura — Murska Sobota 75. Nova Gorica 76. Novo mesto 77. Obalno PD Koper 78. Obrtnik — Ljubljana 79. Oplotnica din ur din din din din _ _ _ 360,00 45 2 700,00 — _ _ — ■— — _ _ _ 980,00 36 2 160,00 — _ _ — — — — _. _ 1 792,00 112 6 720,00 2 000,00 _ _ 8 008,00 — _ 32 344,25 _ _ — 15 900,00 _ _ _ 1 000,00 150 9 000,00 _ _ _ — 680 40 800,00 10 000,00 49 000,00 — — — — — _ _ 1 200,00 145 8 700,00 _ _ _ 11 000,00 90 5 400,00 9 000,00 _ _ — — — — _ _ 1 143,00 88 5 280,00 _ _ _ 1 268,00 48 2 880,00 _ _ _ — 63 3 780,00 — _ _ — — — — _ _ 9 373,75 260 15 600,00 3 000,00 _ _ 1 810,00 61 3 660,00 _ _ _ — 85 5 100,00 _ _ _ 961,30 56 3 360,00 — _ _ — — — — — _ — — — — _ _ — — — — — _ — — — _ _ _ 14 600,00 268 16 080,00 — _ _ — — — — _ _ — 40 2 400,00 — _ _ — — — — _ _ 14 158.00 96 5 760,00 _ 5 000,00 _ 10 000,00 210 12 600,00 — _ — 10 600,00 _ _ _ 100,00 34 2 040,00 _ _ _ 1 040,00 145 8 700,00 —. 6 000,00 _ — — — —. _ _ 4 000,00 190 11 400,00 _ _ _ 32 429,90 410 24 600,00 _ _ 2 435,70 80 4 800,00 4 000,00 _ _ 2 200,00 140 8 400,00 _ _ _ 16 518,00 192 11 520,00 — _ _ — — — — _ _ — — _ 3 000,00 _ _ — 60 3 600,00 — _ _ — — — — — _ — — — — — _ — — -— — _. _ 28 000.00 1 720 103 200,00 5 000,00 — _. — — — _ _ _ 3 000,00 168 10 080,00 3 000,00 _ _ 249,80 — — _ _ — — — _ _ _ 449,25 300 18 000,00 — _ _. — -— — _ _ _. 360,00 32 1 920,00 _ _ 365,00 120 7 200,00 _ _ 3 400,00 145 8 700,00 _ _ _ 37 600,00 1 880 112 800,00 41 000,00 — _ 500,00 40 2 400,00 - - - — — — _ _ _ 900,95 86 5 160,00 — _ _ — — — — _ _ — — — _ _ _ 1 755,00 103 6 180,00 — _ _ — — — — _ _ — — — — _ _ — — — _ _ _ 157,65 70 4 200,00 _ _ 1 000,00 55 3 300,00 — 1 000,00 — 250,00 45 2 700,00 _ z Z — — — _ _ _ 510,00 37 2 220,00 — _ _ — — — _. _ _ 21 251,35 274 16 440,00 — _ _ — — — — _ _ din 3 060,00 3 140,00 10 512,00 40 352.25 900,00 10 000.00 99 800,00 9 900,00 25 400,00 6 423,00 4 148,00 3 780,00 27 973,75 5 470,00 5 100,00 4 321,30 — 30 680,00 2 400,00 24 918,00 22 600,00 600,00 2 140,00 15 740,00 15 400,00 57 029,90 11 235,70 10 600,00 28 038,00 3 000,00 3 600,00 — — 136 200,00 16 080,00 249,80 — — 18 449,25 2 280,00 7 565,00 12 100,00 191 400,00 2 900,00 6 060,95 7 935,00 4 357,65 5 300,00 2 950,00 2 730,00 37 691,35 I NVESTIRANO PLANINSKO DRUŠTVO Ormož Pianinac — Kranj Podbrdo Poljčane Polzela Postojna Prebold Prevalje PTT Celje PTT Ljubljana PTT Maribor Ptuj Radeče Radlje ob Dravi Radovljica Rašica — Šentvid Ravne na Koroškem Rimske Toplice Rogaška Slatina RTV Ljubljana Ruše pri Mariboru Satumus — Ljubljana Za Selško dolino v Železnikih Sežana Sladki vrh Sloga — Rogatec Slovenj Gradec Slovenske Konjice Solčava Sovodenj Šentjur pri Celju škofja Loka Šmarna gora — Vikrče Šolski center Iskra — Kranj Šoštanj TAM — Maribor Tolmin Tomos — Koper Trbovlje Triglav — Sevnica Tržič Velenje Vevče — Ljubljana Viator — Ljubljana Viharnik — Ljubljana Vipava Vitanje Vransko Vrhnika . Vuzenica i. Zabukovica Zagorje Zreče . Žalec Železar — štore Železničar — Celje , Železničar — Ljubljana . železničar — Maribor I. Žičnica — Ljubljana . Žiri i. PZS — nabava jeklenih vrvi za zavarovanje potov Skupaj: V letu 1975: V letu 1976: Razlika: iz lastnih sredstev din 240,00 156,00 3 000,00 1 450,00 1 058,65 1 000,00 250,00 700,00 2 121,00 150,00 prosto-volnjo delo vrednosti subvencija PZS druge sub- posojilo vencije Skupne investicije v letu 1976 din din din din 1 600 22 210 33 190 92 142 60 84 32 176 186 271 43 96 000,00 1 320,00 12 600,00 1 980,00 11 400,00 5 520,00 8 520,00 3 600,00 5 040,00 1 920,00 10 560,00 11 160,00 16 260,00 2 580,00 4 000,00 30 215,50 din _ — 96 000,00 _ _ 1 320,00 _ — 12 840,00 _ _ 2 136,00 _ _ 14 400,00 _ _ 6 970,00 Z _ 9 578,65 _ _ 4 600,00 Z _ 5 290,00 _ — 1 920,00 _ _ 10 560,00 1 125,00 3 001,00 2 000,00 1 000,00 120 121 17 26 7 200,00 7 260,00 1 020,00 1 560,00 — - - 8 325,00 10 261,00 3 020,00 2 560,00 984,40 42 147 2 520,00 8 820,00 — — — 2 520,00 9 804,40 135,40 25 1 500,00 — — — 1 635,40 5 064,00 42 2 520,00 3 000,00 - - 10 584,00 100,00 313,50 1 000,00 50 60 60 3 000,00 3 600,00 3 600,00 — - - 3 100,00 3 913.50 4 600,00 800,00 120 7 200,00 - - — 8 000,00 14 720,00 97 5 820,00 — - — 20 540,00 2 360,00 1 650,00 265 50 15 900,00 3 000,00 — — — 18 260,00 4 650,00 — — 4 000,00 - — 4 000,00 570,00 2 000,00 14 785,10 38 300 24 2 280,00 18 000,00 1 440,00 - - - 2 850,00 20 000,00 16 225,10 1 000,00 2 950,00 200 80 12 000,00 4 800,00 - _ _ 13 000,00 7 750,00 11 860,00 22 381,00 2 730,00 30 215,50 301 810,70 13 909 834 540,00 153 559,75 61 000,00 — 1 350 910,45 303 486,70 11 645 323 593,70 118 208,15 12 103,00 — 757 391,55 301 810,70 13 909 834 540,00 153 559,75 61 000,00 — 1 350 910,45 - 1 676,00 + 2 264 + 510 946,30 + 35 351,60 + 48 897,00 - + 593 518,90 PREGLED GRADBENIH PLANINSKO DRUŠTVO PLANINSKA POSTOJANKA iz lastnih sredstev prostovoljno delo din 1. Ajdovščina 2. Avtomontaža Ljubljana 3. Bled 4. Bohinj-Srednja vas 5. Bohinjska Bistrica 6. Bohor — Senovo 7. Bovec 8. Celje 9. Cerkno 10. Črna 11. Črnuče 12. Dol 13. Domžale 14. Dovje-Mojstrana 15. Gorje pri Bledu 16. Gornji grad 17. Hrastnik 18. Idrija 19. Ilirska Bistrica 20. Impol — Slovenska Bistrica 21. Iskra — Ljubljana 22. Javornik-Koroška Bela 23. Jesenice — postaja GRS 24. Jezersko 25. Kamnik — postaja GRS 26. Kočevje 27. Kranj 28. Kranjska gora 29. Križe pri Tržiču 30. Kuni — Trbovlje 31. Laško 32. Lisca — Sevnica 33. Litija 34. Litostroj — Ljubljana 35. Ljubljana-matica 36. Loče pri Poljčanah 37. Luče ob Savinji 38. Maribor-matica 39. Medvode 40. Mežica 41. Nova Gorica 42. Obalno PD Koper 43. Obrtnik — Ljubljana Zavetišče Antona Bavčarja na čavnu Koča pod Voglom Koča na Lipanci Koča pod Bogatinom Vodnikov dom na Velem polju Koča na Uskovnici Koča dr. Janeza Mencingerja Koča na Bohorju Koča na Mangartskem sedlu Koča na Kaninu Frišaufov dom na Okrešlju Bife Orlovo gnezdo pri slapu Rinka Zavetišče v Šebreljah Planinski dom A. Žvana-Borisa na Poreznu Koča na Smrekovcu Dom na Mali planini Dom v Gorah Dom na Veliki planini Aljažev dom v Vratih Bivak pod Luknjo Dom Planika pod Triglavom Tržaška koča na Doliču Dom na Menini planini Koča na Kalu Zavetišče na Jelenku Koča na Hleviški planini Pirnatova koča na Javorniku Dom Rudar — Vojsko Planinsko zavetišče na Snežniku Planinski dom na Sviščakih Štuhecov dom pri Treh kraljih Dom na Polomu Dom Valentina Staniča na Velem polju Kovinarska koča v Krmi Prešernova koča na Stolu Tičarjev dom na Vršiču Koča pri izviru Soče Bivak I (Vel. Dnina) Bivak II (Pod Rokavi) Bivak III (Za Akom) Bivak IV (Na Rušju) Zavetišče GRS na španovem vrhu Češka koča na Sp. Ravnah — zimska soba Cojzova koča na Kokrskem sedlu Koča na Kamniškem sedlu Bivak GRS na Velikih Podih Koča pri Jelenovem studencu Dom Kokrskega odreda na Kališču Bivak pod Kočno Koča v Krnici Koča na Gozdu Zavetišče na Gozdu Koča na Križki gori Koča na Kumu Koča na Šmohorju Jurkova koča na Lisci Plan. dom II. grupe odredov na Jančah Plan. dom na Soriški planini Triglavski dom na Kredarici Koča pri Triglavskih sedmerih jezerih Dom v Kamniški Bistrici Novogradnja na Klobočavniku Obnova koče na Loki Bife Igla Koča na Žavcarjevem vrhu Mariborska koča na Pohorju Dom v Tamarju Dom na Peci Zavetišče v Heleni Zavetišče Mihev Koča na Grohatu pod Raduho Zavetišče pri Pucu Gomiščkovo zavetišče na Krnu Plan. dom dr. Klementa Juga v Lepeni Stjenkova koča na Trstelju Mladinski plan. dom — gostišče Kekec Novogradnja pri Krnskem jezeru Tumova koča na Slavniku Planinski dom Govejek 81 647,00 7 780,00 61 148,00 24 285,00 19 215,00 20 138,00 28 000,00 6 000,00 69 026,00 22 667,05 11 600.00 22 300,00 79 000,00 15 000,00 90 000,00 58 575,00 114 940,85 147 480,00 68 571,00 84 210,00 27 881,00 20 000,00 30 540,00 10 000,00 50 000,00 49 650,00 7 320,00 16 520,00 14 363,75 1 167,00 7 630,40 82 400,00 3 560,00 6 875,00 9 431,00 5 200,00 4 500,00 151 311,00 177 014,60 2 000,00 6 000,00 120 000,00 9 000,00 10 000,00 35 000,00 40 600,00 32 606,30 24 000,00 4 500,00 52 740,20 139 349,15 397 510,75 15 000,00 121 241,00 3 730.00 25 417,00 14 290,00 122 671,15 15 514,00 5 790,65 8 801,25 10 779,60 5 051,05 21 000,00 48 400,00 21 000,00 56 540.00 26 127,65 215 262 1 138 40 680 200 150 660 850 1 250 64 424 2 009 883 1 250 420 343 1 118 805 1 005 130 60 377 408 256 316 350 160 60 250 140 90 377 1 150 30 340 1 600 100 150 1 260 1 160 400 350 140 293 49 190 640 350 380 410 450 40 172 IVESTICIJ V LETU 1976 vrednosti subvencija PZS Investirano ostale subvencije dotacija sklada PVP posojilo PZS ostalo posojilo Skupne investicije v letu 1976 din din din din din din din 12,900,00 15 720,00 68 280,00 2 400,00 40 800,00 12 000,00 9 000,00 39 600,00 51 000,00 75 000,00 3 840,00 25 440,00 120 540,00 52 980,00 75 000,00 25 200,00 20 580,00 67 080,00 48 300.00 60 300,00 7 800,00 3 600,00 22 620,00 24 480,00 15 360,00 18 960,00 21 000,00 9 600,00 3 600,00 15 000,00 8 400,00 5 400,00 22 620,00 69 000,00 1 800,00 20 400,00 96 000,00 6 000,00 9 000,00 75 600,00 69 600,00 24 000,00 21 000,00 8 400,00 17 580,00 2 940,00 11 400,00 38 400,00 21 000,00 32 800,00 24 600,00 27 000,00 2 400,00 10 320,00 140 000,40 450 000,00 400 000,00 5 388,30 210 000,00 50 000,00 30 900,50 20 000,00 470 000,00 130 000,00 20 000,00 150 000,00 60 000,00 400 000,00 10 000,50 60 000,00 10 000,00 100 000,00 60 000,00 16 960,00 20 000,00 11 000,00 40 000,00 48 000,00 90 000,00 26 000,00 30 740,00 50 000,00 300 000,00 30 000,00 8 000.00 30 000,00 10 000,00 10 000.00 20 000,00 500,00 3 246,55 18 013,20 22 542,50 26 000,00 94 547,00 23 500,00 329 428,40 41 245,00 39 215,00 31 138,00 62 400,00 116 800,00 18 000,00 450 000,00 69 026,00 22 667,05 11 600,00 31 300,00 208 600,00 66 000,00 165 000,00 62 415,00 540 380,85 5 388,30 478 020,00 122 051,00 185 210,00 83 821,00 40 580,00 97 620,00 108 300,00 110 300,00 107 450,00 10 920,00 39 140,00 300 000,00 69 744,25 19 773,55 46 590,40 121 413,20 22 542,50 13 160,00 3 600,00 6 875,00 24 431,00 13 600,00 9 900,00 173 931,00 746 014,60 3 800,00 34 400,00 376 000,00 29 000,00 156 000,00 19 000,00 120 000,00 60 000,00 110 200,00 32 606,30 24 000,00 4 500,00 24 000,00 452 740,20 160 349,15 397 510,75 33 400,00 148 821,50 3 730,00 28 357,00 25 690,00 182 671,15 53 914,00 5 790,65 8 801,25 31 779,60 5 051,05 53 800,00 73 000,00 48 000,00 2 400,00 100 000,00 56 540,00 62 447,65 PLANINSKO DRUŠTVO PLANINSKA POSTOJANKA lastnih voljno HA o. sredstev delo din ur 44. Planinac — Kranj Planinski dom na Sij! _ 30 45. Podbrdo Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti 55 000,00 3 982 4G. Poljčane Dom na Boču 20 000,00 300 47. Postojna Koča Mladika na Pečnl rebri 28 000,00 35 000,00 — Vojkova koča na Nanosu 6 000 48. Prevalje Dom na Uršlji gori 11 350,00 572 49. PTT Ljubljana Poštarska koča na Vršiču 72 298,50 100 50. PTT Maribor Poštarska koča pod Plešivcem 5 000,00 40 51. Radeče Zasavska koča na Prehodavcih 35 000,00 120 Gašparjeva koča — 350 52. Radovljica Valvazorjev dom pod Stolom 11 024,00 — Roblekov dom na Begunjščici 19 800,00 250 53. Rašica — Šentvid Razgledni stolp na Rašici 24 445,40 28 169,00 215 54. Ravne Koča na Naravskih ledinah 785 55. Rimske Toplice Koča na Kopitniku 12 900,45 — 56. Rogaška Slatina Zavetišče na Donački gori 4 100.70 96 57. Za Selško dolino v Železnikih Koča na Ratitovcu 20 160,30 988 58. Slovenj Gradec Grmovškov dom pod Veliko Kopo 123 670,00 — 59. Solčava Koča pod Olševo 1 120,00 54 60. SovodenJ Novogradnja na Ermanovcu 19 123,00 769 61. Šentjur pri Celju Dom na Resevni 10 935,75 605 62. Škofja Loka Dom Borisa Ziherla na Lubniku 6 745,20 — Novogradnja na Blegošu 250 548,25 — 63. Trbovlje Dom na Mrzlici 36 500,00 1 197 64. Tržič Obnova koče na Dobrči1 347 115,00 6 656 Bivak v Storžiču — 250 Dom pod Storžičem 3 180,00 — Dom na Zelenici 14 452,00 — Dom na Kofcah 1 405,00 — 65. Velenje Dom na Paškem Kozjaku 25 592,00 180 66. Vrhnika Zavetišče na Planini 3 640,00 184 67. Vransko-Tabor Koča na Čreti 12 500,00 400 68. Zabukovica Dragotov dom na Homu 33 100.00 3 700 69. Zagorje Koča na Zasavski gori 74 061,00 5 800 Koča dr. Franca Goloba na čemšeniškl planini 2 395,00 — 70. Železničar — Ljubljana Kosijev dom na Vogarju 50 000,00 3 200 71. žiri nad škofjo Loko Dom na Goropekah 18 000,00 390 72. PZS za bivake —. — za prototip bivaka — — nabava šotorov za Mladinski center v Bavšici — — Skupaj: 4 517 738,65 63 607 V letu 1975: 5 361 030,80 94 283 V letu 1976: 4 517 738,65 63 607 ' deloma upoštevane tudi Investicije Iz 1. 1975 Razlika: — 843 292,15 — 30 676 vrednosti subvencija PZS Investirano ostale subvencije dotacija sklada PVP posojilo PZS ostalo posojilo Skupne investicije v letu 1976 din din din din din din din 360 000.00 34 320,00 6 000,00 2 400,00 7 200,00 21 500,00 15 000,00 12 900,00 47 100,00 5 760,00 77 280,00 3 240,00 46 140,00 36 300,00 300 000,00 200 000,00 10 000,00 100 000,00 320 000,00 39 870,00 2 200,00 84 390,00 100 000,00 6 000,00 76 000,00 57 064,00 340 000,00 19 948,45 100 000,00 57 728,85 23 750,00 50 000,00 232 231,20 115 451,90 50 000,00 60 000,00 1 800,00 293 920,00 38 000,00 28 000,00 595 000,00 55 670,00 535 926,75 7 400,00 42 200,00 21 500,00 11 024,00 34 800,00 37 345,40 99 019,00 12 900,45 9 760,70 197 440,30 123 670,00 44 230,00 65 263,00 49 435,75 6 745,20 334 938,25 108 320,00 1 166 475,00 15 000,00 3 180,00 14 452,00 1 405,00 36 392,00 14 680,00 42 500,00 391 100,00 579 125,00 2 395,00 582 000,00 41 400,00 19 948,45 232 231,20 115 451,90 3 834 920,00 3 456 237,75 1 722 224,00 401 429,65 170 000,00 182 033,95 14 284 584,00 1 361 476,00 3 060 611,05 8 930 300,45 41 689,85 - 928 398,60 19 683 506,75 3 834 920,00 3 456 237,75 1 722 224,00 401 429.65 170 000,00 182 033,95 14 284 584,00 2 473 444,00 + 395 626,70 — 7 208 076,45 + 359 739,80 + 170 000,00 — 746 634,65 — 53 98 922,75 PREGLED PLANINSKO-SMUČARSKIH NESREČ IN PONE d ra N 1976 Kraj nesreče ime in priimek poklic rojen rojstni kraj 1. 1. 1. Planina na Kraju Čoh Zvonko študent 7. 8. 1956 Celje 2. 1. 1. Smokuški vrh Jalen Franc obrtnik 1. 10. 1928 Rodine 3. 7. 2. Stol nad Kobaridom Cuder Bernard uslužb. 6. 2. 1950 Bovec 4. 17. 2. Komna 45 šolskih otrok z učitelji iz osnovne šole Vodice pri Ljubljani 5. 16. 3. Planina na Kraju Doma Bernarda uslužb. 4. 5. 1932 Ljubljana 6. 12. 4. Planjava žužek Matjaž uslužb. 28. 11. 1955 Ljubljana 7. 5. 6. Prehodavci Kuštrin Jože delavec 4. 11. 1944 Naklo 8. 5. 6. Velika Planina Dornik Miha dijak 28. 9. 1954 Zg.Jarše 23 9. 6. 6. Jalovec — Mali Kot Sepperer Peter uslužbenec 31. 8. 1947 Spital 10. 14. 6. Skuta—Okrešelj Gorjanc Božidar uslužbenec 1945 Štore 11. 27. 6. Storžič Serec Milena delavka 24. 12. 1956 Tržič 12. 18. 7. Korita nad Zadnjico v Trenti Baum Giovani uslužbenec 24. 12. 1923 Gorica 13. 4. 8. Mala planina Cimprič Angela upokojenka 15. 12. 1921 šmarca 14. 4. 8. Na poti proti Kamniškemu sedlu Grabnar Boris — 13. 6. 1921 Ljubljana 15. 6. 8. Velika planina Prosenc Franc delavec 10. 2. 1955 Ljubljana 16. 14. 8. Kalški greben Slapar Vojka uslužbenka 17. 4. 1946 Ljubljana 17. 17. 8. Vrata Lampe Metod uslužbenec 11. 10. 1942 Cerknica 18. 19. 8. Dolič Prosenc Jože delavec 1951 — 19. 21. 8. Tičarica Satler Franc obrtnik 9. 4. 1955 Ljubljana 20. 21. 8. Triglavska severna stena Ozebek Angel ključavničar 22. 9. 1953 Dovje 21. 22. 8. Komarča Jenko Boža dijakinja 11. 9. 1959 Kranj 22. 22. 8. Komna—Savica Brežic Herman obrtnik 3. 4. 1945 Mežica 23. 28. 8. Bavarska smer v Sev. Triglavski steni Vodian Janez delavec 5. 9. 1952 Domžale 24. 5. 9. Severna stena škarij Tič Irena Korent Janko delavka delavec - - 25. 18. 9. Severovzhodna smer v Štajerski Rinki Prevoršek Vlado uslužbenec 2. 1953 Prebold EšEVALNIH AKCIJ V LETU 1976 R E C E N C I Poškodbe Stroški posamezne reševalne akcije din državljanstvo stalno bivališče Jug. Rogaška Slatina padec pri smučanju zlom desne stegnenice 829,80 Jug. Rod i ne 33 zdrsnil in se ponesrečil smrtna 1 677,00 Jug. Bovec 376 padec pri smučanju zlom leve stegnenice in poškodba prsnega koša 1 232,00 zaradi globokega snega se niso mogli vrniti v dolino. Povratek so jim omogočili gorski reševalci in pripadniki JLA, ki so jih v navezi varno pripeljali do hotela Zlatorog brez poškodb 3 294.54 Jug. Ljubljana, Topniška 70 padec pri smučanju zlom desne noge nad gležnjem 1 042,20 Jug. Ljubljana, Ižanska 88 A na snegu zdrsnil okrog 80 m zvin kolena in pretres možganov 1 838,35 Jug. Naklo pri Kranju št. 15 izčrpanost smrtna 1 039,50 Jug. Domžale zašel s poti in padel 30 m globoko smrtna 653,00 Avstr. Spital na Dravi zdrsnil iz vrha Jalovškega ozeb-nika proti Jalovčevi škrbini, drsel čez ostenje in po grapi (stara avstrijska pot) smrtna 104 800,00 Jug. Štore pri Celju med nevihto sestopal s Slemena pod Skuto, na snežišču zdrsnil med skale zlom trtice, odrgnine in udarnine po telesu 1 020,00 Jug. Slap 24 pri Tržiču zaradi neprevidnosti pri plezanju na mokri spolzki skali padla zlom desne noge v kolenu in poškodba hrbtenice 891,00 Ital. Gorica, Del Carso 30 a, Italija verjetno prevelik napor srčna kap — smrtna 2 838,85 Jug. Šmarca 120 pri Kamniku zdrsnila na mokri travi zvin desnega gležnja 224.00 Jug. Ljubljana, Gornji trg 15 zdrsnil zlom piščali na levi nogi 101,00 Jug. Zapodje 4, Kresnice pri Litiji močna vinjenost poškodba nosu in krvavitev 503,00 Jug. Domžale strela smrtna 1 663,50 Jug. Sevnica, Glavni trg 15 zdrsnil pri prostem plezanju v skali Malega Triglava pri Aljaževem domu poškodba desnega gležnja — Jug. Moravče, Marokova 1 verjetno prevelik napor bruhanje krvi in nezavest 1 182,20 Jug. Ljubljana, Bitenčeva 3 zdrsnil poškodba hrbtenice, prsnega koša in glave 2 366,40 Jug. Dovje 81, p. Mojstrana pri plezanju v smeri Sandija Wissiaka se mu je izruval star klin padel 5 m na nižjo polico, nato pa še 15 m, priletel na hrbet, soplezalec ga je zadržal zlom levega gležnja 6 952,85 Jug. Kranj, Prešernova 8 na slabi nemarkirani stezi pri izviru Savice zdrsnila in padla okrog 150 m globoko smrtna 1 567,80 Jug. Ig nad Ljubljano 21 pri sestopanju po nemarkirani poti zdrsnil in padel poškodba glave, zlom leve noge pod kolenom in odrgnine 491,20 Jug. Domžale, Peternelova ulica pri plezanju iz neznanega vzroka zdrsnil prelom desne podgoleni 4 676,50 Jug. Jug. Slov. Bistrica, Ul. XIV. div. 14 Slov. Bistrica, Zg. Bistrica 68 prva v navezi padla, za seboj potegnila soplezalca, oba sta padla na sneg in grušč pod steno poškodba lažjega značaja 1 092,00 Jug. Prebold padel pri plezanju poškodba komolca, rana na glav-vi, udarnine in odrgnine 4 044,00 PONE d ra N 1976 Kraj nesreče ime in priimek poklic rojen rojstni kraj 26. 26. 9. Planina Vogar Kušar Kancijan uslužbenec 2. 5. 1927 Savlje 27. 26. 9. Planina Vogar Perme Breda inv. upok. 17. 9. 1939 Ljubljana 28. 3. 10. Komna—Savica Djonlagh Teodor študent 25. 5. 1953 Ljubljana 29. 3. 10. Pod steno Raduhe Kolar Rok študent 17. 8. 1959 Ravne 30. 9. 10 Špik Mlekuž Damjan Marka Igor študent študent 25. 9. 10. 1955 4. 1956 Bovec Bovec 31. 10. 10. Velika Planina Štupar Drago delavec 14. 10. 1928 Kamnik 32. 23. 10. Kogel—Rumena zajeda Dernikovič Andrej Lovše Janez študent dijak 4. 15. 6. 1951 8. 1958 Izola Ljubljana 33. 24. 10. Grintovec Skok Vinko delavec 19. 12. 1949 Ljubljana 34. 10. 11. Grajski hrib pod Krvavcem Bere Boris študent 27. 11. 1940 Pula 35. 27. 11. Planina na Kraju Piškur Alojz delavec — — 36. 29. 11. Planina Javornik Meglic Janko dijak 26. 12. 1964 - 37. 29. 11. Kaiišče pod Storžičem Kimovec Vera dijak 8. 1. 1959 Praše 38. 12. 12. Polovnik—Drugo Ukotje Verteij Jože lovec 12. 11. 1951 čezsoča 39. 24. 12. Luknja—Dolič Cvrlin Ivan — 19. 5. 1948 Maribor 40. 25. 12. Pobočje Rjave skale na Voglu Polajnar Jure študent 9. 1. 1953 Ljubljana POIZVEDOVALNE 41. 3. 4. Krma Merše Matija upokojenec 24. 2. 1910 Gameljne 42. 10. 4. Dobrča — — — ■ 43. 21. 6. Skutnik Butala Ernest upokojenec 5. 2. 1924 44. 24. 7. Storžič Božič Tatjana uslužbenec 1921 - 45. 3. 8. Pod Dovškim Križem Trop Maks Marinčič Janez študent študent - - 46 21. 8. Rjavškl vrh — Grlo — — — — 47. 12. 9. Kamniška Bistrica šuštar Vinko šofer 16. 10. 1955 Ljubljana R E Č E N C 1 Poškodba Stroški posamezne državljanstvo stalno bivališče akcije din Jug. Savlje 39 pri Lj. pri sestopanju nerodno stopil zlom leve noge v gležnju - Jug. Ljubljana, Sketova 1 pri sestopanju nerodno stopila zlom desne noge v gležnju 120,00 Jug. Portorož. Ladjedelniška 13 pri sestopanju po nemarkirani bližnjici zdrsnil in zgrmel v dolino poškodba možganskega dna In več drugih težjih poškodb 643,80 Jug. Prevalje padel med bolvani pred vstopom v steno zlom leve noge v gležnju — Jug. Jug. Pod Mangrtom 46 Bovec 201 naveza je zdrsnila in padla 400 m globoko smrtna 2 859,50 Jug. Kamnik, Kovinarska 10 a zbolel močni krči v želodcu 1 006,00 Jug. Jug. Izola, Trg JLA 20 Lj., Dobrunjska 12 a plezalcema je pri spuščanju iz stene ušla plezalna vrv pod steno; približno 100 m nad vstopom sta obstala in klicala na pomoč prezebla 1 680,00 Jug. Lj., Vlahovičeva 39 strmoglavil z zmajem smrtna 3 695,80 Jug. Pula, Jeretova 13 na strmem, deloma skalnatem pobočju zdrsnil okrog 150 m v globino smrtna 445,00 Jug. Lj., Poljedelska 12 zaradi napada padavice padel čez škarpo poškodba glave 1 826,00 Jug. Grahovše 24 padec pri smučanju zlom podgolenl — Jug. Kranj, Praše 3 zbolela verjetno slepič 516,00 Jug. Cezsoča št. 110 na ledenem, s snegom pokritem terenu zdrsnil in padel okrog 500 m v globino smrtna 1 360,00 Jug. Maribor, Župančičeva 4 pri hoji iz Luknje proti Doliču se je spotaknil in padel okoli 300 m globoko v korito smrtna 999,50 Jug. Ljubljana, Ulica borcev za severno mejo 20 pri plezanju zdrsnil in drsel okrog 200 m smrtna 4 796,40 k K C 1 J E Jug. Dom oskrbovancev »Albin Drolc« Preddvor akcija se je začela na poziv LM, češ da se nekje v Krmi nahaja pogrešani že zelo oslabljen in nujno potreben pomoči najden oslabel z omrznjenimi nogami do kolen, 3 dni taval po snegu 1 417,60 — — z akcijo so začeli na poziv LM, ker so iz pod vrha Dobrče opazili znake SOS z zrcalom ugotovljeno je, da so znake dali turisti iz lovske koče 489,00 Hal. Resia — Italija iskanje pogrešanega se je začelo na prošnjo Italijanskih gorskih reševalcev poizvedovanje brezuspešno 320,00 Jug. Ljub., Peričeva 8 pogrešana brez uspeha 614,00 Jug. Jug. Li., študentsko naselje Lj., študentsko naselje s poizvedovalno akcijo pričeli na pobudo prijateljev, ker se nista pravočasno vrnila s plezalne ture pogrešana sta se sama vrnila, vendar s precejšnjo zamudo 777,15 z akcijo začeli na poziv UJV Celje, ker so nekateri opazili signale z ognjem na Rjavškem vrhu in jih razumeli kot znak za pomoč brez uspeha 3 121,00 Jug. Lj., Gradaška 4 z akcijo začeli na željo staršev, ker se nI pravočasno vrnil na dogovorjeni kraj pogrešani se je vrnil sam, vendar s precejšnjo zamudo 69,00 • P O N E >« Datum__ 1976 Kraj nesreče---- ™ ime In priimek poklic rojen rojstni kraj 48. 13. 9. Špik Matzeger Silvio ing. 2. 12. 1898 Wien 49. 20. 9. Pršivec—Komarča—Okta Ljajič Faik str. ključ. 10. 9. 1950 Ljubljana 50. 27. 9. Pod Špikom Habiht Anton upokojenec 17. 1. 1894 Gozd Martuljk 51. 29. 12. Pod Rzenikom Bešiin Zoran Marenčič Janez študent študent 15. 1. 1951 Ljubljana R E Č E N C 1 Poškodba Stroški posamezne reševalne akcije din državljanstvo stalno bivališče Vzroki nesreče Avstr. A-1150 Wien, Nobileg 36/10 z akcijo začeli, ker se ni v dogovorjenem času vrnil s plezalne ture pogrešanega našli v gozdu, sicer nekoliko izčrpanega, vendar brez poškodb 721,90 Jug. Ljubljana, Pokopališka 36 z akcijo začeli na željo staršev, ker se ni pravočasno vrnil s ture v Ukane, kjer je bil na počitnicah najden mrtev 14 501,25 Jug. Dom onemoglih na Jesenicah pogrešan, ko se je odpravil na sprehod proti slapu pod Špikom najden na melišču pri drugem slapu pod špikom z odrgninami in praskami po telesu in obrazu, ker je zaradi splošne oslabelosti zdrsnil s poti in drsel po melišču 571,90 Jug. Jug. Ljubljana, Kristanova 2 z akcijo začeli na željo staršev, ker se nista pravočasno vrnila s plezalne ture oba sta se vrnila sama in brez poškodb, vendar z veliko zamudo 286,00 Skupili stroški vseh akcij 188 857,49 ileg navedenih gorskih nesreč so bile leta 1976 številne nesreče na smučiščih z vertikalnim prometom: na področju ihorske vzpenjače. Ribniškega in Slovenjgraškega Pohorja 166, štalekarja, črne In Ošbenega 23, poseke Raven in na idročju Prevalj 4, Krvavca 65, Vitranca 92, Vogla 87, Kanina 24, na Golteh 52, na Zelenici 12 in na Starem vrhu nad :ofjo Loko 33, Livka 4, skupaj 558 smučarskih nesreč. Pri reševanju so v večini primerov sodelovali reševalci GRS. PREGLED KAPACITET, OBISKOV I Zap. št. Planinska postojanka Gorski predel Nadmorski višina 1. Koča pod Voglom Jul. 1 445 2. Okrepčevalnica na Straži Alpe 646 » 3. Vodnikov dom na Velem polju 1 817 4. Koča na Uskovnici 1 138 5. Koča pod Bogatinom 1 513 6. Koča Zlatorog v Trenti 620 7. Dom na Predelu 1 156 3. Koča na Mangartskem sedlu 2 072 i 9- Aljažev dom v Vratih 1 015 • 10. Dom Planika pod Triglavom 2 408 »11. Tržaška koča na Doliču 2 151 12. Bivak pod Špikom 1 500 • 13. Dom Valentina Staniča pod Triglavom 2 332 ♦ 14. Kovinarska koča v Krmi 892 »15. Erjavčeva koča na Vršiču 1 515 » 16. Tičarjev dom na Vršiču 1 650 17. Koča pri izviru Soče 876 18. Bivak I. (Vel. Dnina) 2 180 19. Bivak II. (Pod Rokavi) 2 140 20. Bivak III. (Za Akom) 1 340 21. Bivak IV. (Na Rušju) 1 980 22. Zavetišče železarjev na Zadnjem Vogiu 1 440 23. Lipovčeva koča v Martuljku 930 24. Zavetišče pod špičkom 2 050 25. Dom na Vršnem1 610 • 26. Koča v Krnici 1 218 » 27. Mihov dom na Vršiču 1 150 • 28. Koča na Gozdu 1 226 29. Litostrojska koča na Soriški planini 1 307 30. Dom na Komni 1 520 ♦ 31. Koča pri Savici 651 • 32. Koča pri Triglavskih sedmerih jezerih 1 683 • 33. Triglavski dom na Kredarici 2 515 • 34. Dom Tamar .. 1 108 35. Gomlščkovo zavetišče na Krnu 2 245 36. Dom dr. Klementa Juga v Lepeni 633 37. Dom Zorka Jelinčiča na črni prsti 1 844 * 38. Poštarska koča na Vršiču 1 725 39. Zasavska koča na Prehodavcih 2 050 40. Pogačnikov dom na Kriških podih 2 052 41. Koča na planini Razor 1 317 42. Zavetišče na Globoki 1 838 43. Koča na Planini pri jezeru 1 450 44. Kosijev dom na Vogarju 1 050 45. Koča dr. Janeza Mencingerja Predgorje 805 46. Planinski dom A. Žvana-Borisa na Poreznu Jul. Alp 1 632 47. Koča na črnem vrhu nad Novaki 1 288 48. Zavetišče na Robidenskem brdu 921 49. Zavetišče v Šebreljah 425 50. Slavkov dom na Golem brdu .. 440 51. Koča na Ratitovcu 1 666 52. Dom Borisa Ziherla na Lubniku 1 025 53. Dom Pristava na Javorniškem rovtu Karavanke 920 54. Prešernova koča na Stolu 2 193 55. Zavetišče GRS na španovem vrhu 1 343 56. Dom na Peci 1 665 57. Koča na Pikovem (Podpeca) 986 N NOČITEV V PLANINSKIH POSTOJANKAH V LETU 1976 Kapac. ležišč štev. obiskovalcev število nočitev V upravi planinskega društva število postelj število ležišč skupaj Jugoslovanov > o S o E £8 skupaj domačih inozemskih skupaj Avtomontaža Ljubljana _ 12 12 405 _ 405 496 _ 496 Bled — — — 1 000 _ 1 000 _ _. _ Bohinj-Srednja vas 33 28 61 6 793 217 7 010 4 970 243 5 213 Bohinj-Srednja vas 37 8 45 6 519 221 6 740 2 723 403 3 126 Bohinj-Srednja vas 39 15 54 5 387 107 5 494 3 171 205 3 376 Bovec 22 — 22 3 057 143 3 200 636 143 779 Bovec 4 8 12 ni posloval Bovec 28 16 44 4 548 452 5 000 252 104 356 Dovje-Mojstrana 27 133 160 14 099 901 15 000 4 612 1 094 5 706 Gorje pri Bledu 20 61 81 6 711 1 189 7 900 2 697 181 2 878 Gorje pri Bledu 48 112 160 7 236 1 264 8 500 3 714 556 4 270 Gozd Martuljk — 6 6 89 5 94 89 17 106 Javornik-Koroška Bela 75 — 75 13 740 260 14 000 1 967 260 2 227 Javornik-Koroška Bela 30 — 30 3 975 25 4 000 315 315 Jesenice 15 33 48 13 277 223 13 500 2 767 223 2 990 Jesenice 26 40 66 14 075 925 15 000 2 700 925 3 625 Jesenice 14 — 14 9 177 23 9 200 270 23 293 Jesenice — 4 4 40 _ 40 36 36 Jesenice — 5 5 100 _ 100 98 _ 98 Jesenice — 8 8 110 10 120 98 10 108 Jesenice — 6 6 96 4 100 68 4 72 Jesenice — 8 8 120 _ 120 88 88 Jesenice — 10 10 320 _ 320 119 _ 119 Jesenice — 12 12 2 439 61 2 500 379 61 440 Kobarid 6 15 21 ni posloval Kranjska gora 14 8 22 2 000 500 2 500 100 56 156 Kranjska gora 14 12 26 1 183 17 1 200 130 17 147 Kranjska gora 20 16 36 zaradi adaptacije i nI poslovala Litostroj — Ljubljana 39 16 55 3 200 _ 3 200 3 339 _ 3 339 Ljubljana-matica 96 20 116 10 460 540 11 000 6 753 380 7 133 Ljubljana-matica 7 — 7 3 000 8 690 11 690 212 101 313 Ljubljana-matica 62 53 115 8 860 1 140 10 000 5 107 846 5 953 Ljubljana-matica 57 58 115 9 470 530 10 000 3 772 411 4 183 Medvode 90 15 105 4 145 2 855 7 000 1 706 510 2 216 Nova Gorica — 20 20 2 143 217 2 360 918 90 1 008 Nova Gorica 52 14 66 1 701 181 1 882 678 58 736 Podbrdo 16 12 28 1 978 52 2 030 465 45 510 PTT Ljubljana 25 22 47 18 913 3 167 22 080 1 360 311 1 671 Radeče pri Zidanem mostu — 56 56 4 409 411 4 820 1 160 250 1 410 Radovljica 59 21 80 2 030 770 2 800 1 590 790 2 380 Tolmin 20 46 66 4 200 _ 4 200 1 606 118 1 724 Tolmin — 2 2 ne evidentira Viator — Ljubljana 24 — 24 1 500 _ 1 500 800 700 1 500 Železničar — Ljubljana 18 12 30 4 340 160 4 500 450 450 Bohinjska Bistrica 8 20 28 1 834 16 1 834 44 16 60 Cerkno 6 30 36 4 792 8 4 800 1 050 8 1 058 Cerkno 6 18 24 3 500 _ 3 500 74 74 Cerkno 2 — 2 2 500 _ 2 500 21 _ 21 Cerkno _ _ _ 2 900 _ 2 900 _ Medvode _ _ _ 11 570 430 12 000 _ _ _ Za Selško dolino v Železnikih 10 29 39 7 491 9 7 500 450 9 459 škofja Loka 21 — 21 17 855 145 18 000 329 329 Javornik-Koroška Bela 64 _ 64 14 987 13 15 000 2 326 13 2 339 Javornik-Korpška Bela 28 _ 28 5 989 11 6 000 406 406 Jesenice — postaja GRS — 8 8 300 300 60 _ 60 Mežica 81 19 100 14 120 _ 14 120 3 836 _ 3 836 Mežica — — — ni poslovala 60. 61. 62. 63 64. 65. 66. 67, 68, 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 76. 77. • 78. , 79, 80, 81. 82. 83. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 91. 92. 93, 94, 95. 96. 97. 98. 99. 100. 101. 102. 103. 104. 105. 106. 107. 108. 109. 110. 111. 112. 113. 114. 115. 116. 117. 118. 119. 120. 121. 122. 123. 124. o i» t» IVIIII^V ir Planinski dom na Šiji Dom na Uršiji gori Poštarska koča pod Piešivcem Valvazorjev dom pod Stolom Roblekov dom na Begunjščici Koča na Naravskih ledinah Dom na Kofcah Dom na Zelenici Frišaufov dom na Okrešlju Kamniške Dom v Logarski dolini2 in Savinjske Depandansa v Logarski dolini Alpe Kocbekov dom na Korošici Bife Rinka — Orlovo gnezdo Bivak pod Ojstrico Zavetišče GRS na Okrešlju Mozirska koča na Golteh z depandanso Dom na Smrekovcu Zavetišče Pudgarsko Dom na Mali planini Češka koča na Spodnjih Ravnah Cojzova koča na Kokrskem sedlu Koča na Jermanovih vratih (Kamniško sedlo) Bivak GRS na Vel. podih Dom Kokrskega odreda na Kališču Koča ob žičnici na Krvavcu Bivak v Kočni Zavetišče GRS na Krvavcu Koča na Križki gori Dom v Kamniški Bistrici Bivak pod Skuto Koča na Loki pod Raduho3 Okrepčevalnica »Igla« Koča na Grohatu pod Raduho Zavetišče pri Pucu Koča pod Olševo Koča pod Ojstrico Dom pod Storžičem Bivak v Storžiču Koča na čreti If Dom na Veliki planini Predgorje Dom na Menini planini Kamniških Mengeška koča na Gobavici in Savinjskih Koča na Starem gradu nad Kamnikom' Alp Planinski dom »Rašica« z razglednim stolpom „ Planinski dom na Resevni „ Štuhčev dom pri Treh kraljih Pohorje Mariborska koča z razglednim stolpom „ Koča na Pesku Ribniška koča na Pohorju5 Ruška koča (Tinetov dom) " Koča pod Kremžarjevim vrhom " Grmovškov dom pod Veliko Kopo Razgledni stolp na Rogli Koča Planine Koča na Rogli " Dom na Boču z razglednim stolpom Boč Zavetišče na Rogaški gori Rogaška gora Dom na Kozjaku Kozjak Koča na Zavcarjevem vrhu Zavetišče pri Knezu v Pernicah6 " Dom na Paškem Kozjaku Paški Kozjak Koča na Bohorju Zasavje Dom v Gorah Koča na Kalu " Koča na Kumu iviezica — Planinac pri V. p. 1098 Kranj 18 Prevalje 69 PTT Maribor 9 Radovljica 42 Radovljica 19 Ravne na Koroškem 30 Tržič 28 Tržič 66 Celje 38 Celje 73 Celje 16 Celje 15 Celje — Celje — Celje — postaja GRS — Izletnik — Celje 56 Črna na Koroškem 62 Črna na Koroškem — Črnuče 30 Jezersko 45 Kamnik 28 Kamnik 26 Kamnik — postaja GRS — Kranj 24 Kranj — Kranj 6 Kranj — postaja GRS — Križe pri Golniku 13 Ljubljana-matica 35 Ljubljana-matica — Luče ob Savinji 4 šotori = 16 postelj Luče ob Savinji — Mežica 21 Mežica — Solčava 4 Solčava 14 Tržič 35 Tržič — Vransko — Tabor — Domžale 41 Gornji grad 26 Janeza Trdine — Mengeš 2 Kamnik 25 Rašica — Šentvid — Šentjur pri Celju 11 Impol — Slovenska Bistrica 20 Maribor-matica 22 Oplotnica 30 Radlje ob Dravi 46 Ruše pri Mariboru 16 Slovenj Gradec 8 Slovenj Gradec 64 Slovenske Konjice — Vuzenica — Zreče 16 Poljčane 32 Rogaška Slatina — Kozjak — Maribor 30 Maribor-matica 12 Vuzenica 6 Velenje 36 Bohor — Senovo 52 Dol pri Hrastniku 45 Hrastnik 34 Kum — Trbovlje 30 — — o ¿W — 8 2U J —. — — 7 25 2 500 _ 2 500 142 _ 142 — 69 5 818 82 5 900 1 294 15 1 309 15 24 5 898 2 5 900 849 2 851 — 42 5 900 100 6 000 980 30 1 010 15 34 2 890 110 3 000 630 20 650 16 46 4 487 7 4 494 417 7 424 — 28 4 941 59 5 000 573 16 589 — 66 18 500 1 500 20 000 1 095 41 1 136 39 77 7 729 71 7 800 1 770 71 1 841 60 133 180 —. 180 40 _ 40 50 66 300 — 300 130 _ 130 65 80 4 399 101 4 500 1 252 107 1 359 -— — 9 702 298 10 000 _ _ _ 10 10 125 _ 125 125 _ 125 15 15 420 — 420 420 — 420 — 56 19 870 130 20 000 750 50 800 — 62 4 673 127 4 800 467 34 501 — — 3 169 31 3 200 _ _ _ 28 58 4 098 22 4 120 683 22 705 15 60 5 490 1 556 7 046 1 697 119 1 816 24 52 6 820 180 7 000 2 520 180 2 700 20 46 8 192 308 8 500 2 052 308 2 360 4 4 3 000 .— 3 000 100 _ 100 30 54 15 850 150 16 000 4 200 150 4 350 —■ — 90 000 _ 90 000 — _ _ — 6 140 _ 140 65 _ 65 26 26 2 800 _ 2 800 1 230 _ 1 230 9 22 9 000 — 9 000 950 _ 950 — 35 22 110 1 243 23 353 3 004 278 3 282 — — ni posloval 12 28 4 000 — 4 000 480 — 480 — _ 10 000 _ 10 000 _ _ 30 51 15 100 — 15 100 1 180 _ 1 180 — — 8 400 — 8 400 _ _ _ — 4 2 678 77 2 755 65 _ 65 20 34 3 718 82 3 800 340 _ 340 28 63 7 500 100 7 600 835 52 887 5 5 500 — 500 200 200 18 18 3 160 40 3 200 240 18 258 — 41 14 200 — 14 200 940 940 30 56 ni posloval — 2 ne evidentira — 25 ni poslovala -— — 4 300 — 4 300 _ _ _ 24 35 6 146 60 6 206 150 20 170 — 20 19 825 175 20 000 1 426 53 1 479 27 49 11 000 — 11 000 909 _ 909 — 30 5 868 132 6 000 337 _. 337 40 86 ni poslovala 12 28 29 783 217 30 000 574 12 586 13 21 3 936 64 4 000 150 150 — 64 35 850 150 36 000 6 513 150 6 663 — — ne evidentira — — ni poslovala 42 58 2 296 30 2 326 2 296 30 2 326 20 52 9 731 269 10 000 40 _ 40 6 6 444 6 450 35 _ 35 — 30 2 496 4 2 500 443 4 447 12 24 8 700 — 8 700 348 348 4 10 834 6 840 _ 6 6 18 54 3 580 20 3 600 690 10 700 20 72 3 500 — 3 500 102 102 27 72 10 460 240 10 700 1 080 240 1 320 17 51 16 949 51 17 000 2 115 33 2 148 — 30 8 366 35 8 401 279 279 PREGLED KAPACITET, OBISKOV IN NOČITEV V PLANINSKIH POSTOJANKAH V LETU 1976 Kapac. ležišč Štev. obiskovalcev Število nočitev N Planinska postojanka sl o 2 O o. 125. Dom na Šmohorju 126. Tončkov dom na Lisci 127. Jurkova koča na Lisci 128. Plan. dom II. grupe odredov na Jančah 129. Dom pod Reško planino 130. Gašparjeva koča na Vel. Kozjaku 131. Zavetišče Lovrenc 132. Koča na Kopitniku 133. Dom na Mrzlici 134. Dragotov dom na Homu 135. Koča na Zasavski gori 136. Koča dr. Franca Goloba na čemšeniški planini 137. Dom na Polomu 138. Dom Vinka Paderšiča na Gorjancih 139. Dom na Mirni gori 140. Zavetišče v črmošnjicah 141. Bife na kolodvoru v Črnomlju 142. Koča pri Jelenovem studencu 143. Dom na Govejku 144. Zavetišče na Planini z razglednim stolpom 145. Dom na Goropekah 146. Iztokova koča pod Golaki 147. Zavetišče Antona Bavčarja na Čavnu 148. Mladinski planinski dom — gostišče Kekec 149. Zavetišče na Jelenku 150. Koča na Hleviški planini 151. Pirnatova koča na Javorniku 152. Dom Rudar Vojsko 153. Planinsko zavetišče na Vel. Snežniku7 154. Planinski dom Sviščaki pod Snežnikom 155. Stjenkova koča na Trstelju 156. Tumova koča na Slavniku 157. Vojkova koča na Nanosu 158. Furlanovo zavetišče pri Abramu 159. Koča Mladika na Pečni rebri Gorjanci Dolenjsko gričevje Poihograjski dolomiti Trnovski gozd Idrijsko hribovje Snežnik Tržaško komcnski kras Nanos Notranjski kras 1 Ni posloval — dne 1. 7. 1976 prodan Alpkomercu Tolmin = 2. 6. 1976 prodan podjetju Izletnik Celje s Koča 10. 7. 1976 pogorela ' 27 2. 1976 prodan TOZD KANU Smlednik 5 Zaprta — od 1. 9. 1976 v upravi PD Sladki vrh « Otvoritev zavetišča 4. 7. 1976 ' Zaradi adaptacije zavetišča ležišča neizkoriščena V pregledu so Izpuščena zavetišča na Pesniku, v Počah In Ravnah. Andrejev dom na Slemenu, Dom na Krvavcu in na šmarjetnl gori, ki niso več v upravi oziroma lasti planinske organizacije. n in V upravi > -e -C Nadmor višina planinskega društva število postelj število ležišč ra o. 3 Ji U) C o g ?! U) o o ó E <0 a 3 je in ¡5 (S E C "O in ¿1 — N o S. 3 JÉ in 669 Laško 55 16 71 4 500 _ 4 500 607 - 607 947 Lisca — Sevnica 39 19 58 8 832 118 9 000 4 932 137 5 069 947 Konfekcija Lisca — Sevnica — 16 16 2 150 — 2 150 734 — 734 794 Litija 14 20 34 8 170 30 8 200 365 14 379 910 Prebold — 30 30 2 633 44 2 677 132 3 135 513 Radeče pri Zidanem mostu — — — 1 062 8 1 070 — — — 711 Radeče pri Zidanem mostu — — — 1 950 — 1 950 ■— — — 914 Rimske Toplice 24 — 24 8 051 — 8 051 105 — 105 1 119 Trbovlje 98 14 112 15 095 153 15 248 1 971 — 1 971 608 Zabukovica 6 15 21 5 000 — 5 000 50 — 50 849 Zagorje ob Savi 10 — 10 9 397 103 9 500 45 — 45 1 206 Zagorje ob Savi 16 18 34 5 478 22 5 500 347 — 347 725 Iskra — Ljubljana 18 — 18 ni posloval 625 822 Novo mesto 17 20 37 12 500 — 12 500 625 — 1 048 Črnomelj 21 20 41 1 870 115 1 985 235 — 235 680 Črnomelj 24 — 24 ne evidentira 156 Črnomelj — — — ne evidentira 78 850 Kočevje 8 — 8 1 269 31 1 300 78 — 812 Obrtnik — Ljubljana 28 — 28 2 740 — 2 740 488 — 488 733 Vrhnika 13 _ 13 4 200 612 4 812 10 — 10 742 Žiri nad škofjo Loko 14 40 54 1 719 11 1 730 35 7 42 1 218 Ajdovščina — 15 15 1 720 — 1 720 ne i evidentira 1 139 Ajdovščina 15 20 35 16 094 1 506 17 600 127 15 142 310 Nova Gorica 12 — 12 16 270 — 16 270 postelje se ne < oddajajo 1 106 Idrija _ _ — 5 250 — 5 250 — — — 800 Idrija 10 _ 10 6 800 200 7 000 200 30 230 1 240 Idrija 14 _ 14 8 000 230 8 230 290 30 320 1 080 Idrija 20 10 30 9 580 420 10 000 1 242 50 1 292 1 796 Ilirska Bistrica _ 12 12 3 500 1 500 5 000 — — — 1 242 Ilirska Bistrica 10 8 18 4 000 1 980 5 980 78 38 116 620 Nova Gorica _ — — 940 — 940 — — — 1 028 Obalno PD Koper 7 21 28 2 670 330 3 000 40 4 44 1 246 Postojna 20 30 50 13 305 1 798 15 103 609 41 650 915 Vipava na seniku 7 585 415 8 000 20 — 20 703 Postojna — — — 2 620 180 2 800 — — — Skupaj: 3 218 2 284 5 502 1 022 626 43 576 1 066 202 133 574 11 628 145 202 V letu 1975: 3 472 2 399 5 871 1 007 344 57 474 1 064 818 152 583 16 606 169 189 V letu 1976: 3 218 2 284 5 502 1 022 626 43 576 1 066 202 133 574 11 628 145 220 Razlika: —254 —115 —369 +15 282 —13 898 +1 384 —19 009 —4 978 —23 987 Inozemski obiskovalci planinskih postojank so bili Iz naslednjih držav: 13 753 iz Italije. 10 598 iz Avstrije, 10 000 iz ZRN, 4086 iz Nizozemske, 1681 iz Anglije, 646 iz Švice, 568 iz Francije. 529 iz ZDA, 465 iz CSSR, 371 iz Belgije, 195 iz Madžarske. 152 iz Švedske. 130 Iz Kanade, 107 iz Poljske, 56 iz SSSR. 48 Iz Danske. 41 Iz Norveške. 39 iz Bolgarije. 27 iz Vzhodne Nemčije, 18 iz Avstralije. 15 iz Španije, 12 Iz Turčije. 10 Iz Albanije, 9 iz Grčije, 8 Iz Afrike, 8 Iz Romunije, 7 Iz Finske, 3 iz Argentine. 3 iz Iraka in 1 iz Hongkonga. StaHstirnn uredil Rado Lavrič smučarska vlečnica TOMOS sv 3 Vlečna dolžina 100 m (vrv 200 m) Zmogljivost pri 100 m vlečne dolžine na strmini 30% ca. 200 oseb/h, na strmini 40% ca. 130 oseb/h Maksimalni vzpon z eno osebo 60% Hitrost vlečenja ca. 7 km/h Poraba goriva pri polni obremenitvi ca. 1,4 l/h Avtomatičen vklop in izklop pogona vlečne vrvi Delovanje brez nadzora NAVZDOL GRE SAMO! NAVZGOR PA S SMUČARSKO VLEČNICO TOMOS SV3. TOVARNA DUŠIKA RUŠE proizvaja: kalcijev karbid ferosilicij 45%, 75%, 90% ferokrom carbure ferokrom affine ferokrom suraffine silikokrom kisik plinasti in tekoči dušik plinasti in tekoči acetilen komprimirani zrak ventili za komprimirane pline normalni korund plemeniti korund — beli plemeniti korund — rožnati črni korund karborund — črni karborund — zeleni taljeni magnezit nabijalne mase — ognjeodporne gnojila: kompleksna, mešana in mikrofos za kmetijstvo specialna gnojila: foliarna, tekoča, trdna, granulirana in organska sredstva za varstvo rastlin in pomožna sredstva za kmetijstvo in vrtnarstvo TOVARNA DUŠIKA RUŠE n. sol. o. telefon 76-108, telex 033-112 brzojav: AZOT MARIBOR TOVARNA DOKUMENTNEGA IN KARTNEGA PAPIRJA RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU Pošta: 61433 Radeče — Tel.: Radeče 819-050, 819-051, 819-111, 819-112 — Telex: 35136 yu pap — Brzojav: Papirnica Radeče — Tek. rač. pri SDK Laško: 50710-601-16039 — Železniška postaja: Zidani most Proizvaja: vse vrste brezlesnih papirjev in kartonov, specialne papirje, surovi heliografski papir, paus papir, kartografski papir, specialni risalni »Radeče«, premazne kartone, papirje za filtre itd. Izdeluje: vse vrste kartic za luknjanje v standardni velikosti in tisku. Po želji izdeluje kartice v posebnem tisku v rdeči, modri ali sivi barvi