m PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA LOVENSKO PRIMORJE Leto 2 ŠtfiV 1RR - Pona A - Hpp Poštnina plačana v gotovini ^ MBV- oOO l»Bna •*.- lire Snedizione in abbon. postale TRST, sobota, 10. avgusta 1946 Uredništvo tu uprava, Piazza Goldoni St. 1 • L • Tel. St 93306 93807. 93808. Rokopisi sc ne vračajo Jugoslovanska delegacija smatra, da Ima ta konferenca samo eno nalojo — pomagati sporazumu med zavezniškimi državami v vprašanju mirovnih pogodb. Edvard Kardelj SILEN OPOMIN ZA PARIZ rfmorcl niso zaman Krvaveli I Goriško ljudstvo razbilo manifestacijo šovinistov, ki so jo hoteli uprizoriti ob trideseti obletnici vkorakanja italijanskih čet, ki so prinesle tako strašno suženjstvo - Napadi na jugoslovanske oficirje in antifašiste -Aretirani predstavniki SIAU - tov, Beltram, Dujc, Živa Fornazarič, uredniki antifašističnih listov in drugi Goriško ljudstvo je ves čas Juvanja ZVU kakor tudi že skozi vsa leta antifaši-rc“6 in narpdno-osvobodilne *'‘>e jasno pokazalo, da ne j«ara več ničesar slišati o ita-J&nskem gospostvu. Kljub te-U je ZVU dovolila manifesta-J°-v spomin vkorakanja ita-ISnske vojske za časa prve ®‘ovne vojne v Gorico. Ta, IH®§festacija peščice importi-italijanskih elementov Nosilcev pretekle italijan-* tiranije je bila za goriške ja t'ice najčistejša provokaci-knf i je delovala na množico w .klofuta v obraz. ZVU pa - Cii 1IIle'a glede te manifestacij?, Oobfenih pomislekov, ni-s "SI*ih «security objectionS», Katerimi je sicer tako rado-./?a- Zato je jasno, da mora " Sito ^U moralno in dejan-1,1 dic 0 Pota. Ta težek incident, do 1 |t.,ere?a je prišlo po vseh ne-Ujprotestih in svarilih an-t ^stičnih organizacij zaradi ^stičnega duha in zločinov Policije, zaradi nemo-delovanja italijanskih terorističnih tolp, se-^j‘l°v. ZVU je dalje dopu- Jp V«, vvl Ul lOtlUUlli tvip, j) v, ‘jenih iz importiranih ele- li:*?* delovanje te civilne po-tiJf'. delovanje terorističnih ost j Etičnih tolp in sploh a gluha na vse dobrona- {g* opomine in proteste. tudi v tem primeru nosi vso težo odgovornosti. vseh zločinih s CLN-om slanih južnjaških terori- j band, po ogražanju f Wa,in življenJa' ropih, po-jv!E j)0 iu umorih državljanov, fo^vanajstdnevni stavki o- &. ttirVu’^’ užaljenih antifaši-i j «a „ uinožic, ZVU ni imela < loi)?°fret>no, da kliče na od-°r*iost vodje CLN-a. ■j« , „ H > Wpa je prišlo vsled užalje F1E7U ]»•»,._____________ J_ vodje ni dovolila proslave propada fašizma. K* izzvane množice do ne-Ve Qy 2a.ra.di dovoljene prosla-l letnice italijanske okupa-t® pokrajine — je ZVU povzročila aretacijo vo-osebnosti goričkih autir Vnih organizacij, pleme-ake šele nedavno zavr-'kupne zavezniške borbe. •v ni več vprašanja nepri-f^sti. Tu je vprašanje tcž-W Sovornosti za neverjetno dosledne in nepre- % Provokacije na račun o-vaW? ye5ine tukajšnjega pre- tu ua račun junaške - lSke države Jugoslavije. > -'^j 6 ^®uje prebivalstvo je do-i 5e stkalo višek demokratič-,.rPn S i ^2ci Sti tu potrpežljivosti. , je » pa je tudi odločnost, S d0?Sl}? svarilo, da nikoli ne ffegovjll^al0 zlorabljanja teh frav .lastllosti in še. manj plodov njegove ju-Uarodno - osvobodilne ..tkiv %v j bilo svaril in opo- M***aci nobena ljudska or- ^ov0Ja ne uiore več nositi v 0 h ?°Sti za posledice, če se Xr^valc nesramno pro-il in katere je stalno tole- V t.. uaravnost podpirala j 0 je vse kot bob ob le vZi,Vanja in žalitve so ^ čedalje hujše. 'ki zdaj tudi nima več KS: cVaii * X ’ Uli na Jcogar ko-0 breme odgovor- Ih!'1, NaPi!!led.;ce sv°jeea p°-ai da n-' upravičenosti gane £revali odgovornost oLRVarilni g'us in tudi „ r.Govornnst •><» i S Zavezniške oblasti so goriškemu CLN-u dovolile danes manifestacije ob priliki 30. obletnice zavzetja Gorice po Italijanih leta 1916. Ze v zgodnjih jutranjih urah so se po goriških ulicah pojavile male skupinice dobro znanih faJ.stionih razgrajačev in se zbirale v vrtu, kjer je spomenik italijanskim vojakom, padlim v prvi svetovni vojni. Manifestacije goriških CLN-ov-cev so se kakor po navadi vršile pod gesli; «Dol s sciavi, ven s Slovenci*. Cim so antifašisti izvedli za te provokatorske manifestacije, so se v velikem £*evilu zbrali po mestu in razbili fašistične manifestacije, katerih se je udeležilo le nekaj sto ljudi. Takoj se je vmešala civilna policija ter se z motorji, konji in jeepi zaganjala v antifašiste, da bi za .".tila fašistične razgrajače. Slednji so formirali male udarne skupinice, ki so -nato krožile pc mestnih ulicah pod zaščito civilne policije ter pretepal® posamezne Slovence in italijanske antifašiste. Skušale so napadati tudi slovenske lokale, toda so povsod naletele na odločen odpor antifas*.stov. Napad na novinarje v navzočnosti policije Skupina fašističnih izzivačev je v ulici Roma ustavila dopisnika TANJUG-a iz Trsta tov. Štoko Slavka in reporterja «Primorskega dnevnika* tov. Kravsa Egona ter zahtevala, naj se legitimirata. V tem se je skupini pribiitsal civilni policist, kateremu sta se slednja stan civilne poličke, kjer so jima ponovno pregledali dokumente in ju izpustili. Vdor vojaške policije v Ljudski dom Okrog pol enajstih dopoldne je vojaška policija skušala vdreti v poslopje Ljudskega doma, kjer so sedeži antifač.stičnih goriških organizacij. Ker policiji ni uspelo z jeepom podreti glavnih vrat, ki so dva pritožila. Policist je od njih i bila zaprta, so od zadaj vdrli v po- zahteval dokumente, jih vpričo obeh pokazal fašističnim razgrajačem, ki so takoj zagnali hrup, čim sc videli, da sta Slovenca in «celo» y zvezi s tiskom. Civilni policist je nato dopisnika TANJUG-a in reporterja »Primorskega dnevnika* odvedel na policijo. Fašisti so jim sledili in s pomočjo policista, ki je podstavil Knavsu nogo, napadli tov. Kravsa, ga pretepli in mu prizadejali težke poškodbe. Kljub temu, da sta ' imela oba tovariša dokumente v redu, so jih na policiji po nalogu službujočega kaplarja strpali v neko celico. Po četrturnem zaporu pa so ju odgnali na Glavni slopje, kjer so aretiraii tajnika okrožnega odbora SIAU za Goriško iov. Beltrama Julija in člana okrožnega odbora SIAU za Goriško tov. Albina Dujca. Policija ju je odpeljala v goriške zapore. Medtem ko je bila policija v Ljudskem domu, pa so faJ.stični razgrajači pod zašč.to civilne policije metali kamenje v okna Ljudskega doma ter kričali, da ga je treba zažgati in psovali antifašiste. Ob priliki preiskave v Ljudskem domu so na podstrešju našli dve leseni puški, ki sta Služili za ljudske prireditve na odru Ljudskega doma. Obe so zaplenili. Napad na jugoslovanske oficirje Civilni policisti razbili jugoslovanskemu majorju glavo Ogrog poldneva se je pripeljal v Gorico s svojim avtomobilom komisar Odreda Jugoslovanske armade za Slovensko Primorje, Trst in Istro major Despot Vlado v spremstvu sanitetnega referenta Odreda, kapetana dr. Dimnika. Ko je avto iz stranske ulice privozil na Korzo, mu je na vogalu preprečila pot civilna policija, z druge strani pa se je pred jugoslovanski avto postavil jeep ameriške policije. Takoj nato se je pripeljalo t?e 12 jeepov in 6 kamionov civilne in vojaške policije. Takoj za policijo pa skupina fašistov, ki so pričeli s kame-nji razbijati avtomobil. Pri tem ne le da jih je ščitila, temveč jim je celo pomagala civilna policija. Civilni policisti so medtem, ko so amerkVi policisti dihali naperjene brzostrelke in puške proti Jugoslovanskemu avtomobilu, z naperjenimi revolverji planili proti avtomobilu in iz njega izvlekli s silo komisarja in vojaškega referenta Odreda. Slednjega so privlekli iz avtomobila za lase. Komisarju tov. Despotu so civilni policisti, čim so ga privlekli iz avtomobila, z revolverjem razbili glavo in ga pretepali s pendreki ter ranili v roko, Enako so pretepali tudi zdravnika, kapetana dr. Dimnika, ter ga močno ranili po glavi in nosu. Medtem pa so ameriški policisti skozi okno privlekli iz avtomobila šo ferja ter ga pretepali in mu zadali več poškodb. Po dolgem pretepanju in prerekanju so na zahtevo komisarja ameriški policisti odpeljali vse tri na sedtž vojaške policije. Cim se je pričel napad na jugoslovanske oficirje, so bili takoj na licu mesta fotoreporterji in filmski operaterji ameriške vojske. bili malo prej napisno tablo in razdejali pisarno. Šovinisti So razbili tudi slovensko knjigarno na korzu Verdi št. 1, last Slovenca Budala. Demoiira-li so tudi trgovino s sadjem Danila Stegovca v ulici sv. Ivana št. 77 Vdrli so v urad narodne imovine v ulici Morelli in strgali sliko Tita ter napadli celo vrsto trgovin in gostiln na Korzu in po drugih ulicah. Napad na antifašiste Eksplozija bomb • Zaradi eksplozije dveh bomb tipe »Breda* v ulici Canova okoli 10. ure zjutraj med ceremonijo v parku Rimembranza je bilo med civilisti 16 ranjenih med civilnp policijo pa 8. Ranjeni so bili tudi sam poveljnik civilne policije za gori-.’.;o področje, kap. Giuseppe Oito-lo in inšp:ktorja C. P. Porcelli in Benvenuti. Aretirali so tudi starejšega slovenskega odvetnika Goričana dr. mo- pravne ali ptovai; ,Ice> da na leogar ko- BVof’ 80 zdavnaj dvi- 0 odui'JVOrn°st že zdavnaj lonili- tti^Por *tVar^a bilo ranjenih približno 20 eseb, med r.jimi 6 stražnikov policije J. K. V parki so Italijani proslavljali vhod itnl janskih čet v Goa-ičo prsd 30 leti. Kot poroča obveščevalni urad 83. diviaije, je bilo 20 nadaljnjih oseb ranjenih pri pretrpu, kateri se je začel, ko so projugoslovansks oseba poskušale preprečiti demonstracijo, ki jo je dovolila Vojaška zavezniška uprava, 19 oseb je bilo arc-tt-a/rflh. Bombe so bile vržene tik po končani maš-i ob 10, dopoldne. Bombe so eksplodirale približno 200 m pred oltarjem. Pariz, 9. — Paris'ka konferenca postaja zmerom bolj diplomatsko tori_"Je, na katerem se demokratične sile vedno jačje bore proti temu, da življenjskih interesov neposredno prizadetih držav ne bi preglasovali oni, ki so daleč od realnih problemov, ki naj bi jih mirovna konferenca v Parizu sedaj stvarno uredila. To se je pokazalo znova tudi na današnji seji plenuma konference, kjer so z glasovi držav, ki jih ne tržško ne katero koli drugo »srednjeevropsko vprašanje neposredno niti zdaleka ne zadeva, preglasili dejansko prizadete države v vprašanju procedure, ki naj se konferenca po njej ravna. Tako skušajo posredno ustvarili z docela formalističnim postopanjem položaj, ki ga prizadeti zlepa ne bodo mogli .priznati. Da imajo take račune, potrjuje današnji «New York Times*, ki pravi, da se bodo vsa vprašanja, ki jih posamezne sile ne bodo mogle r-eč.ti z medsebojnim sporazumom, končno predložili Združenim narodom v definitivno rešitev. Tudi Zedinjene dižave,- pravi list, so pripravljene postavici tržaški problem pred ta forum, de sc štiri velesile ne ti mogle do kraja sporazumeti o njegovi uredi Ivi. V nasprotju z načeli, "po katsrih so vsaj z dvetretjinsko večino glasov skuhali doseči soglasje tako na vseh prejšnjih konferencah kakor tudi v najnovejšem okviru Združenih narodov, varnostnega sveta in sveta zunanjih ministrov velesil, uvc-. ljavljajo sedaj novo proceduro, da bi ustvariti pogeje za izvedbo svojih načrtov,, pa čeprav se bodo izkazali n. pr. za nasprotne narodnostnim in gospodarskim okol.čč.nam, po kattrlh naj bi se rešilo tudi tržaško vprašanje v duhu načel Atlantske karte. Medtem je v tej zvezi milanski kardinal Schuster poslal v Pariz odprto pismo, v k£t-terem razglači »pravice* Italije in v tej zvozi celo zatrjuje, da bi »iz zatiranja skupne matere vere - in duhovnosti izvirala škoda za vse človeštvo*. Britanski zunanji minister Bevki jo danes popoldne prispel y Pariz .in spet .prevzel vodstvo britanske delegacije na mirovni konferenci. Za odnos med zmagovalci in premr.ganci v Parizu pa je značilno, da se je danes glavni brazilski delegat Fontoura potrudil v italijansko poslanič.vo, kjer ga je De Gasperi seveda prisrčno sprejel in se z njim celo -uro raztovarjal Za atmosfero, v kateri poteka pa-r,'ka konferenca, je značilna tudi propaganda, ki so ji izpostavili ves pariški diplomatski svet. Danes dopoldne so namreč za udeleženec konference predvajali film -o eksploziji atomske bombe na Bikionih. nanjih ministrov ter dst jih bodo morale odobriti še države, ki sodelujejo na konferenci. Zagovarjal je svoje »tališče o tem, da mora svet zunanjih ministrov proučiti stališča* vseh držav." Zato se je izrazil tudi za predlog Jugoslavije o prizivu vsake posamezne dižave -neposredno na svet zunanjih ministrov velesil. Delegat Bele Rusije Kiseljev, s« je ponovno izrazil za dvetretjinsko večino. Naglagil je, da načela o taki večini v odboru za poslovnik r.iso odobrili le spričo močnega pritiska, ki so ga izvajale Zedinjene države in Velika ‘Britanija. Poslovnik izglasovan Ugotovitve Manuilskega in Kiseljeva Byrnes zatrjuje, da se ne snuje nikak blok Zasedanje plenuma mirovne konference se je nadaljevalo davi ob 10. Prvi je povzel besedo u-krajinski delegat Manuilski, ki je zavzel svojj stališče glede procedure, kakor jo je predlagal odbor za poslovnik konference. Tudi on je ugotovil, kako je ta proccdurn v nasprc ju z vsem dosedanjim postopanjem sveta zunanjih ministrov vjlcsil kakor tudi konference v San Franciscu in drugih mednarodnih uslanov, ki so se nri svojem sklepanju o važnih vprašanjih vselej opirale na dvetretjinsko večino Zaključki pariške mirovne konferenc* pa nedvomno ne bodo imeli nič manjšega pomena kakor n. pr. oni v San Franciscu. Manuilski je kritiziral nenadno spremembo politike Velike Britanije in Zedinjenih držav, ki so se v tej stvari iz: ncveril* načelom, ki so z njihovim sodelovanjem obveljala v svetu zu- nanjih ministrov. Ta preekret bi utegnil postati slab zgled, ki bi omogočil poskuse za razne spremembe pripravljenih mirovnih pogodb. Procedura, kakor jo hočfjc sedaj uveljaviti, bo v č-todo državam, ki so v vojni doprinesle največje žrtve za zmago. Ameriški zunanji minister Byr-nes »i je nato prizadeval zabrisati viise, ki so jih napravile Zedinjene države in Velika Britanija na kon ferepci v zvezi z vprašanjem večine. Svet hrepeni po miru, je de jal. Narodi nočejo brezkončnega po-cialjčjnja vojnega stanja, zahtevajo povratek borcev domov in mirovna konferenca jih ne sme*ra-zočarati. Odklanjal je obtožbe, da bi se ustvarjal kak blok in da bi kdo snoval treljo vojno. Spora,-zumni smo glede dejstva, je dejal, da bodo morala biti končna besedila mirovnih pogodb delo sveta zu- Kot poslednji je na dopoldanski konferenci govoril francoski delegat Couve de Mr.uville, ki je izrazil prepričanje, da b; bilo mogoče doseči sporazum ob soglasnosti sč-irih velesil in ob ypoštcvanju moralne enakosti ostalih držav. Francija vztraja pri svojem kompromisnem predlogju, po kslerem naj bi se svetu zunanjih ministrov predložil' tudi predlogi na osnovi navadne večine, ko bi to posebej, zahtevale pripadete države, vendar bo v primeru odklonitve pristala na predlog, ka-kdr je bil izglasovan v odboru za poslovnik. Pri glasovanju je bil so-vjetski.spreminjevalni predlog, kakor ga je včeraj stavil Molotov zavrnjen z 15 proti 6 glasovom Proti so glasovali: Zedinjene dišave, Avstralija, Belgija, Brazilija, Kanada, Kitajska, Abcsimja, Francija, Velika Brilanija, Grčija, Indija, Norveška, Nova Zelandija, Nizozemska in Južna Afrika, za sovjetski predlog pa Jugoslavija, Bela Rusija, Ukraiina, Poljska, ZSSR in Ceškoslovačua. - •Tedaj je Bidault nameraval staviti na glasovanje celotni predlagani poslovnik, toda jugoslovanski delegat je zahteval glasovanje o vsakem posameznem Členu poslovnika. Prva dva člena sta bila sprejeta soglasno, pri tretjem je jugoslovanski delegat Moša Pijade še enkrat zahteval poziv Altamje na konferenco vsaj v času, ko bi bila v azpravi mirovna pogodba z Italijo. Bidault pa ga je odklonil z izgovorom, da se predlog ne tiče poslovnik®. tov, 4 »o glasovali proti njemu, 2 ln sicer poljski in češkoslovaški, pa sta se vzdržala glasovanja. Popoldne se Je seja nadaljevala. Na predlog predsednika Bidaulta, ki bo v smislu sklepa v odberu za poslovnik o izmeničnem predsedovanju zastopnikov štirih velesil in Kitajske, š« tri dni predsedoval plenumu, je bilo sklenjeno, da smejo novinarji prisostvovati vsem plenarnim sejam konference. Nato so razpravljali o dnevnem redu plenuma. Višinski je bil proti pred. laganemu načinu določevanja dnevnega reda. Jugoslovanski delegat j? v Izo-gib neskončnega razpravljanja, predlagal, da bi izmenični predsedniki konference določali dnevni red. Tako Alexandrr kakor Višinski. B'dault in Spaak so pristali na prve točke dnevnega reda. V zvezii s prvo točko je bil brez razprave sprejet sklep, da bodo lahko države, ki mejijo na bivšo sovražno državo, s katero se sklepa mirovna pogodba, predložile svoje stališče Surtu zunanjih ministrov velesil, če bo ostalo njihovo stališče v plenumu v manjšini. Druga točka dnevnega reda je zadevala poziv bivših sovražnih držav na konferenco. Višinski se je izrazil za to, da bi bild zastopniki bivših sovražnih dežel zaslišani posamič in po določenemu postopku. Byr-r.es je menil, da bi morali biti zaslišani, preden bi posamezni od-bo-i za mirovne pegodbe pričeli sklepati o njih. Masaryk Je menil, da bi bivšim sovražnim državam priznali pravico, da kratko obrez-lože svoja stal"šča, ne pa tudi pra-vfco "do razpravljanja o mirovnih pogojih, kakršna jo priznana zavezniškim državam na konferenci. Tudi jugoslovanski delegat je podprl češkoslovaški predlog. Sporazumeli- so se, da bo postopek o zaslišanju delegatov bivših sovražnih drfav določilo tajmštvo in da bodo jutri povabili na konferenco italijansko delegacijo. Prisostvovala bo popoldanski seji konference. Sesti člen, ki določa večino, » katero naj bi se sprejeli posamezni predlogi, je bil izglasovan s 15 glasovi proti 6. Nazadnje so glasovali še o celotnem poslovniku, za katerega »e je izrazilo 15 delega- (Nadaljevanje na 2. strani) Togliatti odpotoval v Pariz Milan, rii. — Danes popoldne Je glavni tajnik Italijanske komunistične stranke Togliatti odpotoval v Pariz. Porc/ovalcu lista »Milano Sera* je biuv*', da potuje z namenom, da naveže stike s prijatelji v francoski komunistični stranki. «ZVU ne zamuja prilike da ne b! prizadela naše ljudslvo» O važnih zadevah so razpravljali na seji MOS-a za Trst -izglasovali so dve resoluciji in obsodili šolsko politiko ZVU V sredo 7. t m. «e fc sestal M OS za Trst in razpravljal o več vaznih zadevah. Pri pregledu političnega položaja je MOS sklenil po-slatt pohvalo tovarišu odvetniku Pogassiju ler pozvati delegacijo r.aj vztraja na tem, da se po volji velike večine tržaškega prebivalstva prikljudi Trst k FLRJ. Pri obravnavanju šolskega vprašanja so ugotovili krivično ravnanje ZVU, ki je lamed 183 šol vzela 83 pravico javnosti. Sklenili 80 poslati ZVU odločen protest in seznaniti krajevno In svetovno javnost z vsem! zlorabami. Odsek za sodstvo je poročal, da so julija meseca zagovarjali pred sodiščem 334 antifašistov, od katerih je bilo le 26 obsojenih, kar dokazuje, da je policija vršila aretacije bre» upravičenih, razlogov. Odsek za javno skrbstvo je poročal o organizaciji in dejavnost! počitniških kolonij ter poudaril zelo dobre rezultate. Pri razpravljanju o prehrambenem položaju 80 ugotovili, da je poseg ZVU in UNRRE pr! oskrbovanju dobav mestu povzročil namesto padanja pošast 2ivljenjsk’m potrebščinam. Pri slučajnostih so Izglasovali protestno resolucijo proti prisilnemu odvzemu stanovanj prebivalcem v ulici Česane Beccarla. Poleg resolucije, v kateri tejav-lja MOS zahtevo po priključitvi Trsta k Jugoslaviji, je bila sprejeta tudi naslednja resolucija: MOS a« Trst je na seji 1. t. m. pretresal položaj, ki je nastal v tržaških slovenskih šolah po gnanih drakonskih ukrepih BVU, s katerimi se odvzema pravica javnosti desetim slovenskim šolam v mestu in devetim iolam v okrožju. B tem ukrepom je bflo .tudi odpušče-nih j* v bit el jev. To Število je naraslo na et z odpustom novih 11 učiteljev v okrotju. Po dolgi Izčrpni in živahni diskusiji'je MOS izglasoval naslednjo resolucijo: MOS za Trst je prepričan, da 'je nepobitna pravica vsakega svobodnega naroda imeti lastne javne Sole v duhu svoje zgodovinske tradicije m nedavne vojne, v kateri se je narod boril z zmago demokratičnih načel. MOS ugotavlja tu obsoja nera-eumlflyo kršilcu te osnovne pravi- oe s ukrepom ZVU, ki jemlje značaj javnosti 19 slovenskim Šolam v Trstu in okrožju. Ta ukrep je istoveten s pravo In resnično ukinitvijo Sol samih. MOS opominja', da slovensko ljudstvo odločno in vztrajno zahteva, da se mur vrnejo njegove javne Sole, ki bodo po Številu zadostovale njegovim potrebam ter delovale in Sivele v duhu idealov, ki so vodili mučenike v več kot dvajsetletni borbi proti fašističnemu retimu ter navdihovali padle in sive boroe v epični vojni proti fašizmu 4n nacizmu, ki sta se zvezala v brutalnem zatiranju slovanskega ljudstva. Izjavlja, da bo vse slovensko in italijansko demokratično ljudstvo v Trstu, čigar edini zakoniti predstavnik 'je ta Bvet, v »vesti si, da brani stvar demokracije, z vsemi svojimi silami podprlo slovensko ljudstvo v borbi za popolno svobodo v Šolstvu, dokler ne bo preklican neupravičeni ukrep o Šo- lah in dokler n» bodo zopet sprejeti v službo učitelji, ki so bili odpuščeni, ne da bi bil prej uveden proti njim redni disciplinski postopek. Končno mora MOS za Trst poudariti in opozoriti' obžalovanja vredno pristranost, ki je značilna za šolsko politiko zaupne uprave ZVU. Ta uprava ne zamudi nobene prilike, ne da bi s pogostimi in strogimi ukrepi prizadela slovensko ljudstvo zaradi njegovega upravičenega nasprotovanja iolam, katere so nastale po prestrogem uveljavljanju zakona iz failstičnega režima, ki ga vsi obsojajo. Ista oblast ni nikoli niti z besedico obsodila one šolt, ki je—-v nasprotju s slovensko Solo, katere vzgoja se navdihuje samo ,z ideali bratstva med narodi — dajala 'in daje največje Število udeležencev na Šovinističnih demonstracijah, ob priliki katerih pustoSijo in zažigajo sedeže demokratičnih in ljudskih organizacij v našem mestu. Vratarji bodo stavkali Objavljamo v Izvlečku p;amo, ki, so ga tržaški vratarji poslali Uradu za dalo pri ZVIJ in Udruženju hišnih lastnikov. V pismu pravijo, da so s« 8, avgusta sestali na skupščini v ul. Coa-ti 11. Ob tej priliki so pretresli mezdne pogoje svoje stroke in ugotovili, da vsa pogajanja in izmenjava pisem med Udruženjem hišnih lastnikov, Uradom za delo in, Enotnimi sindikati niso imela nobenega u-speha glede izboljšanja pjač vratarjem. Ker je Udruženje hišnih lastnikov ponudilo tako neznatno zvišanje plač, da ga sploh ni mogoče Jemati v poštev, je skupščina vratarjev sklenila, da začne 14 dn 16 avgusta opolnoči stavkati. V pismu skupščina nadalje ugotavlja, da mfesečna plača, ki jo dobivajo vratarji za 16 ur dela na dan, na zadostuje niti za nakup 1 kg mesa. •Vratarji se doslej niso odločili za stavko, ker ne skrbe le za čistočo v zgradbah, temveč morajo tudi nadzorovati in paziti na hiše. Nji-' hova dejavnost ima torej značaj javnega reda, Ken je Udruienja hišnih lastnikov v svojem pismu z dne 26 junija t J. odgovorilo da sploh ne more Sklepati kolektivne pogodbe, so vratarji prepričani, da ge bo zaupna oblast za stvar zanimala in poskrbela, da se njihove bedne plače zvišajo. Škof Santin noče »sprejemov11 Včeraj ob 7.30 je- šel škof Santin v bolnico pri Magdaleni, da podeli birmo nekaterim bolnikom. Ko so izvedele za škofov pnihcd, je mnogo Sena priteklo, da izkaže vladiki «dolžno čaat». Civilna policija, ki je spremljala škofa, ga Je obvestila o sprejemu, ki so mu ga pripravljali pred bolnišnico. Seveda škof je ponižen in skromen in se izogiba častem. Zato je rajši odšel skozi stranska vrata jn se kar najhitreje odpeljal z avtomobilom. tn Prebrana Brezplačna delitev stročnic In mila, Endsi. Danes 10. t. m. bodo potrošnikom občin v pokrajini pričeli brezplačno deliti sledeče: stročnice: 1 jtkatla stročnic na osebo vsem potrošnikom od 4-19 let in od 19-35 let na odrezek št. XXII živilske izkaznice julij - oktober; milo: 1 kom. mila na osebo vsem potrošnikom od 19-65 let na odrezek št. XXI ih na bon« št. 41 in 42 iste Izkaznice, Nabavo stročnic in mila mora}« Izvršiti pri prodajalcih na drobno, kjer so že izvršili pre-notacije za sladkor. Stročnice so razne debeline in kakovosti. Posebne živilske izkaznice za brezposelne. Pri ohčinskfem prehranjevalnem uradu v Trstu nadaljujejo z delitvijo posebnih živilskih V k sanic za brezposeln« tržaške ob. čine. Na to karto imajo pravico i-si oni, ki so kot brezposelni vpisani pri Uradu za delo pri ZVU lin ki »o podobno prošnjo predložili občinskemu uradu. Prošnje, ki so lahko pisano na navadnem papirju, morajo vsebovati im«, priimek in prosilcev naslov t#r številko živilske prijavnic* (D.A.N.), ki je razvidna na normami živilski izkaznici. Prošnjo mora pred predložitvijo overoviti borza urada za delo, Id 8 tem potrjuj«, da ima brezposelni od 81, julija t, I, dalje »zeleno Izkaznico* In da že ni nikjer drugje zaposlen. Zainteresirani bodo lahko, prošnjo sestavili na posebnem obrazcu, W ga je izdal občinski prehranjevalni u-rad, Onim, ki so brezposelni od 1, t. m. dalje, bodo lahko posebno živilsko nakaznico lpročili samo v primeru, te so bik prej zaposleni. Pri prevzemu morajo zainteresirani predložiti zeleno izkaznico Urada za delo, izjavo istega urada o brezposelnosti v trenutku prevzema posebne nekaznio% im individualno živilsko izkaznico julij-olc-lober 1946, ki jo je isdala tržaška Dbčina. Urad bo v ta namen odprt Dd 8 do 12. ut*. Avtobusi, vlaki In parniki PARNIK IZ TRSTA ZA LAZARET - PUNTA SOTTILE. Parnik «Itala», last družbe »Navigazione Libertas*, bo ob nedeljah in praznikih plul za Lazar«t-Punta .'-lottile po sledečem voznem redu: odhod iz Trsta ob 7.80, 10, 11.46 in 14.33, iz Lazareta ob 10.80, 18 (eventualno) in 19. url. PARNIK TRST - KOPER. Od Jutri naprej bo vozni red za parnik «Itala», last družbe »Navlga-aione Libertas*, ob nedeljah in praznikih ta-le: iz Trsta ob 7.8(1, 11.45 ln 20, ls Kopra (sončni čas) ob 3, 7.45 in 12.10. Prireditve nn gradu DRUGA PRIREDITEV OPERE »CAVALLERIA RU8TICANA* IN BALETOV ob spremljanju simfonične glasbe bo drevi ob 21. url z iotlmi igralci, kakor v premieri. V gledališki blagajni na trgu Verdi J nadaljujejo s prodajo vstopnic. Po zaključku predstav«, Iti bo bržkone opolnoči, bodo iz trga Gol. doni vozili tramvaji. £ Izleti IZLET V GRADEZ i PARNI-KOM bo jutri 11, t, i». Odhod *a Oradež oh S.JCL odhod Iz Gradeža za Trst ob 18,30, IZLET NA TRIGLAV. BMraliiče dano« pb 14. n* Opčinah pri zaključni tramvajski postaji. Odhod Ob 14.80 izpred Ljudskega doma. ' IZLET V PORTOROŽ ODLOŽEN. Ker se »i prijavilo do določenega roka dovoljno število udeležencev, je izlet v Portorož odložen na drugo nedeljo 18. t. m. z istim programom. Prijave se sprejemajo pri UTAT-u, vla Imbriani 11 tn pri avtopodjetju Caharija, via P. Severo 5, samo do petka 16. t, m. opoldne. Prireditve, pr«davan|« ln sestanki LUTKOVNO GLEDALIŠČE V TRSTU. Danes bo lutkovno gledališč« Fkirello Karla (viale KX Settembre, vogal ulica Polonlo, vrt liceja »Pet-rarca*) predvajalo za otroke povsem nov program. Poleg Tombolina, ki je postal benja-min malčkov, poleg Arioechlna, Fiorella jn vseh ostalih poosebljanih lutk, se bo prvič predstavila Pul-olr.eila, ki bo gotovo povzročila mnogo smeha ln zabave. Predvajali bodo pioreljovo zgodbico v dveh dejanjih »Hudobno čarovnico so živo zažgali* ln Ftorellov humoristični prizor sPulcinellina mačkl-ea*. Jutri bosta dre predstavi in sicer ob 10. in 18, urt. KULTURNI KROŽEK »M. KRALJIC* V TRSTU javlja, da bo danes ln jutri zabavni večer kot po navadi. VSI NA VELIKO VRTNO VESELICO, k( bo danes 10. t. m. pfi Sv. Ivanu v Trstu v prostorih gostilne Suban. Na sporedu je petje, Šaljive točke, šaljiva pošta in ples. Pričetek ob 20.30 uri. KULTURNI KROŽEK »S. ŠKAMPERLE* SV. IVAN PRI TRSTU organizira dane« in jutri ljudsko veselico, igra nov orkester. Vabljeni, vsi! PROSV, DRUŠTVO »NOVI DOM* NA REPENTABORU uprizori' 18. tn 16, t. m, ob 18. uri v letnem gledališču na prostem v dolini »Pri Stefanu* Lipahovo veseloigro v treh dejanjih »Glavni dobitek*. Na dsn praznika bo openski tramvaj vozil do 24. ure. Po 22. uri bo osna vožnje zvišana na 80 lir. Med Opčinami in Repcntabrom bo vsakih 10 minut vozil avto. Vabljeni vsi! ŠPORTNI KLUB »BARKOV-LJE*. Danes ob 20.30 uri bo pisana prireditev na prostem. Na sporedu je tudd srečelov. Jutri ob 20.30 urt bo plesna prireditev na terasi ob morju. Ko’«ni|e KOLONIJE V TOLMINU. Oh-o-ci, ki so bili na počitnicah v -koloniji . v Tolminu, »e bodo vrniil v ponedeljek 12, t. m. popoldne. soba T, med 8 in 12 uro ozir. 13 in 20. uro zaradi sporočila. Izredni sestanek dlrektlvnega sveta bo jutri ob 9. urt. sindikalna skupščina di- REKTIVNIR SVETOV VSEH KATEGORIJ IN VSEH TOVARNIŠKIH ODBOROV, PODODBOROV IN ZAUPNIKOV bo jutri ob 9,3« uri v ulici Conti 11. Na dnevnem redu bo porodilo o pogajanjih draginjske doklade in pooblastilo ki ga bo sindikalna skupščina dala mestnemu odboru, za nadaljevanje prekinjenih pogajanj. Javna pohvala Nameščenci ljudske mesnice Maa-simo Polaoco na trgu Ponte Rosso so PO stavki po celih 16 ur na dan prostovoljno dslilt meso stavkujp-čim. Zato zaslužijo javno pohvalo. Dpbr« src« Namesto cvetja na grob pok. g Marij« Puhalj daruj« druž. Tončič L. 1000 lir za. Dijaško matico. RADIO TRST II. SOBOTA, 10. AVGUSTA 7 Pestra glasba; 7.25 koledar; 7.30 vesti v ital.; 7.45 vesti v slov.; 12 reproducirana glasba; 12.30 fantazija pestre glasbe; 12,45 napoved časa - vesti v slov,; 13 vesti v ital.; 13.15 predavanje: »tekme mladine ip šolski nastopi*; 13.30 plesna glasba; 14 napoved časa - vesti v slov.; 14,05 predavanje: »zanimivosti*; 17.30 ruska oper* v 18. stojetju; 18 simfonična glasba; 19 predavanje: »kulturne aktualnosti*; 19.15 vesela ura; 19.45 pevski koncert sopranistke Pavlg Potrata; 20 napoved časa - vesti v ,slov.; 20.15 vesti v ital.; 20.30 slovenščin« za Slovence; 20.45 tedenski politični pregled. KINOPKEDSTAVE^ Enotni sindikati SINDIKAT ŽELEZNIČARJEV Jlelezničarjl OpčJp, Sv. Križa pri Trstu, Proseka in Sežane naj se udeležijo skupščine železničarjev, ki bo jutrj ob 9.30 url na Opčinah na sedežu Enotnih sindikatov. TEČAJ ZA KROJENJE, Dne 19 t. m. «e bo pričel tečaj za krojenj« za krojaške vajenk«. Vpisovanje sq vrši v ulioi Imbriani f, soba 13, do 17. t. m. SINDIKAT GRADBENE STROKE. Vsi brezposelni zidarji naj »• čimp.ej javijo v ulioi Imbrisni S, NAZIONALE. 16.30: »Povrnitev* -J. Mills, J. Shetton. SUPERCINEMA. 16: »Morski tiger* - E. Portman. ' FILODRAMMATICO. 16: »Abram Lincoln* . P. Lockhard, R. Cor-don. ITALIA. 16: «CartacaIha* . V. Romance, ALABARDA, 16: »Halo, kdo govori?* - G. Becchl. IMPERO. 15.45: »Nedosegljivi g. Jordan* - R. Montgomery. VIALE. 16: »Vzvišen* laž*. - G. Dermoz. MASSIMO. 16: «Morski angeli* . Fr. Pee,- R, Beliamy. GARIBALDI. 16: »Družina Stod-dard* - I. Bergman, W. Baater. NOVO CINE. 16: »Zadnje uP«nje». ODEON. 15.45: »Znamenje na kc-zi» - FsmlKre, SAVONA. 16: »Srečna deklica* -A. Sothern, G. Raymond. AZZURRO. 16: »Crna smrt* - K. Maynard. RADIO. 16: »Polnočne navade* -V. Romance. MARCONI. Ob 18. ln ob 21. na prostem: »Zlata vrata*, C. Boy«r. VITTORIA. Ob 16. in ob 21. na prostem: »Otroci nas opazujejo*. L. De Arabrosls, ADUA. 16: »Pva srca med zverinami* - Toto. VENEZIA. 13.30: «Razodetev». BELVEPERE. 16i »Ljubezen vriska* - M- Denis. ARGENTINA. 16: »Gojenke St. Cyra». POT .ETNO GLEDALIŠČE V J A V NFJI VRTU. 21: »Sedem zaljubljenih doklto* - K. Grayson, Van Hoflin. CENTRALE. Od 10 ure do 23: Ve. lika znanstvena razstava; samo za odrasle PROSV, DOM - NABREŽINA, ob 21 uri tn Jutri ob 18 !n 21: sovpat-skl film »tukaj m«l» Zahvala za pomoč Tržaški delavci splitskim tovarišem Tržaški delavci, zaposleni v Splitu, so poslali svojim stavkujočim tovarišem v Trstu naslednje pismo: Tovariši Da bi podprli stavkujoče delavce v Trstu in da bi se tudi mi na kak način udeležili borbe, smo se tržaški in primorski delavci v Splitu odločili, delati en dan v prid stavkujočim delavcem in žrtvam fašističnega besa Polog tega je tudi krožek »Tomažič* priredil velik ples, na katerega je prišlo mnogo Spllčanov, Tudi izkupiček tega plesa j« Sel v ta namen. Skupno smo zbrali 76.767 dl* narj«v, ki vam Jih pošiljamo z željo in v vzpodbudo, da nadaljujete borbo za zmago stvari našega ljudstva. Pozdravi tovarišev iz Kanade Predsnočnjim zvečer se je ogla-«11 v uredništvu lista «Lavoratore» neki tovariš kanadskega komunističnega gibanja, ki šteje na tisoče članov Italijanov dn Slovencev. Prinesel je tržaškim delavcem pozdrave svojih tovarišev pomorščakov ■ parnika «We*ten Park*. Dejal je, da razumejo našo borbo in so solidarni z našimi težnjami. Je bivši španski boreo in s« Je boril skupno s Titom. Ljudskega tabora v VolCah ne bo Prebivalstvo Volč javlja, da ljudskega tabora, jutri V nedeljo 11, t, m. ne bo, pač pa se bo vršil izlet v Cerkno, ki ga priredi vaško, prosvetno društvo. Vest o ljudskem taboru so podtaknili neki neodgovorni elementi, IZJAVA Po osmih dneh odsotnosti, nem se včeraj vrnil v Trst. Obvestili eo me o vrsti napadov na mojo osebo, kt jih vodijo razni listi in lističi. Medtem ko se bom »e seznanil « posameznimi članki, vlagam že da- nes tožbo s najširšo možnostjo dokazovanja proti gospodu Ercolu Mdaniju, podpisniku članka, ki ga Je »La Vooe Ubera* v torek 6. avgusta priobčila pod naslovom »Mesaa a punto*. Obenem si pridržujem pravico javno odkriti dokumentirano ozadje tega manevra. Giuseppe Menassš Gospod Menassi je organizator razstave tržaških upodabljajočih umetnikov v Ljubljani. S tem je pokazal svojo demokratičnost in protišovinistično stališče in stvarno prispeval k zblilanju obeh narodov. Basi ni trenutno naI namen zavzeti posebnega stališča v gornji zadevi, menimo kljub temu, da ni ravno gospod Broole Miani tisti, ki bi mogel braniti čast bazoviških žrtev, ko se — kot vodilna osebnost CLN-a — nahaja danes na istih političnih pozicijah, ki so privedle do bazoviške tragedije in do poznejših zločinov nad našim narodom. Unrrino blago kradejo pri belem dnevu Vreče blaga so vrgli i« vozečega vlaka Policija javlja: po tem,kar je izjavil neki očiyidec, so davi proti 10.40 uri vrgli vre Je blaga jz vlaka, ki je vozil preko obokanega mostu kontovelskega klanca (pri Barkov-ljah). T« vreče naj bi neznanci hitro naložili na tovorni motor, ki je čakal na cesti, jn ki se je takoj nato oddaljil v smeri Mlramara. Ko je policija prišla na lice mesta, ni mogla dobiti nobensga indica. Ugo» tovjlt pa so, da so na enak način v istem kraju že izvedli druge tatvin«, ker vozi vlak na tem mestu aelo počasi. Od Triglava do Jadrana Bovec KAJ SPLOH MISLIJO CIVILNI POLICISTI? Zveza .primorskih partizanov je 4. avgusta priredila ples na prostem. Kot ob vsaki priliki j« tudi tu civilna policija z izzivanjem hotela povzročiti nered, Aretirala' je dva tovariša Furlana, ki delata pri obnovj v Čezsoči. ^Prepovedala je tudi petje, čes da bi morali imeti za to posebno dovoljenje. Drugače bodo zabranili ples. Cisti izkupiček so bivši partizani iz Bovca dali v javne dobrodelne namen«, Čezsoča OTROCI V NOITNIŠKI KOLONIJI Preteklo nedeljo se je prva skupina otrpk iz počitnic*« kolonije v Čezsoči vrnila domov, Olrokom, ki so plpšno pridobili na teži in zdravju,, je bilo kar teško zapustiti bovško kolonijo. V Bovcu se je od skupine otrok poslovilo mnogo ljudi, ki so jih obdarili z zavoji hrane. Otroci pa so razigrani pozdravljali in klicali: «$e se bomo vrnili*. V kolonijo Je prispela že druga skupina 52 otrok ja Treta Dutovlje LJUDSTVO NOCE IZDAJALCEV Duloveljčani že precej časa opažajo, da nekdo v vasi dela proti ljudski skupnosti in vtihotaplja izdajalsko glasilo iz Gorice. Mladinke so jele sumiti. Zato so se zbrale in počakale gospodičnico, ki se je ravno vračala z vaške pošte Ena izmed mladink je omenjeni vzela iz rok vs«h 21 izvodov »Slovenskega Prlmprca*. Obenem ji je dejala; «Kaj bos’ tako na skrivaj prodajala ponoči, saj je svoboda. Jaz jih bom raznašala kar podnevi*. Časopisi so priromali v hiše da so jih lahko brali vsi vaščani. Namesto navduJenja, kar izdajalci okrog »Slovanskega Primorca* pričakujejo, se j« ljudstvo zbralo in ogorčeno protestiralo proti tako podlemu početju nekaterih vašca-,nov. Naslednji dan je omenjena gospodična zahtevala časopise nazaj. Grozila je z ovadbo na zavezniško policijo, ljudstvo pa jo je po-.Leno osramotilo. To je ponoven dokaz podlega delovanja onih, ki uporabljajo vero ln cerkev v izdajalske namene. To pa je tudi dokaz, da se ljudstvo ne bo pustilo zavajati. kv. Kanal OKRAJNA KONFERENCA ZDRAVSTVENIH REFERENTOV Pred kratkim so zborovali v Kanalu zdravstveni referenti in zastopniki Rdečega križa iz vseh vasi v okraju. Konferenco je otvoril predsednik okrajnega odbora Rdečega križa dr. Ravnik. Zastopnica okrožnega odbora Rdečega križa je govorila o . nalogah za bodoče uspesno delovanje in prikazala nujno potrebo, da poživijo vse krajevne odbore Rdečega krita, Dr Marušič j* »ačrtal glavne naloge na polju zdravstva, kjer bo potrebno »V veliko dela, da se zadosti potrebam prebivalstva. Potrebne so zlasti ambulante, kjer bo zdravnik tedensko vršil preglede tn nudil pomoč potrebnim. Kosi slanine ob leleznitKI progi Trst, 9. - AIS — Policija «• j« danes popoldne podala na mesto, kjer so danes dopoldne opezlli'da iz prem:kajočega se vlaka odmeta*-vajo blago v vrečah. Vzdolž železniškega nasipa Je policija našla nekaj' kosov slanine v skupni teži približno 25 kg neznanega izvora. Tatvin« v Trstu Tatovi so pred dnevi vdrli v garažo Cergolj Ivana v Barkovljah (Riviera 117) ln odnesli iz avtomobila Fiat z ev. štev. T8 15882 4 kompletna kolesa." Skoda 180.000 lir. Hotel je pobegniti v Kanado Predvčeraj.I.ijem so aretirali Oio-ve Josipa, starega 31 lot, stanujočega v ulici Molin a Vapope 11 v Trstu, ker je hotel ilegalno pobegniti z ladjo «Corroll Victory», ki j« predvčerajšnjem odplula proti Kanadi. Rojstva, smrti, poroke Anagrafski urad občine mesta Trsta javlja: dne 9. avgusta 1946. Lta je bilo rojenih 8 otrok, umrlo je 12 ljudi, porok je bilo 8. UMRLI: pettsner por. Colautti Rosina, 48 let; Grassi por. Giacomelli Irma, 54 let; Del Rogso ali Rossi Mario, 46 let; De Bellis Helena, 11 dni; Gorjan vdova Sub-bani Marija, 73 let; Baroj por. Do Boni Ortensia, 35 let; Claut Orlam dlna, 1 ura; Miholioh Karmela, 21 let; Ferrara por. Varosano Addo-lorata, 81 le',; Forata por. Mongel-1; Elvira, 60 let; Gregort Emilia. 20 let; Barison Nerina, 19 let- POROKE: Vknjižene: Fagliari Peter, pomorščak jn Kovač Angela, gospodinja; Vccchiet Lucjan, •trojni strugar in Bossi Melita, gospodinja; Ruggierl Josip, tesar ln Gaminitl Conoetta, gospodinja: Al* tin Viktor, poljedelec jn Perič Kle-menlina, gospodinja; CesarattoAr. mando, mizar in Štremfelj Neža, gospodinja; Bcrtoli Peter, telffo* nist in Mejorini Renata, tipogr«-finja. • Preiskava na sedežu akcijske stranke Fredsnočnjlm Je prišel v ulico delle Zudrochc kamion. 2 njega je stopilo deset oboroženih policistov, ki so se podali v znar.l «brlog» akcijske stranke. Preden so prišli policisti do vrat, so se skozi njih vsule skupina pretepačev, ki vedno tam postajajo, ln so razkropile. Po 15 minutah se je policija vrnila. Ni bilo opaziti, da bi koga aretirali. Nadaljevanje poslovanja Hnrre bi pripomoglo k ureditvi gospodarstva v prizadetih državab Ženeva, 9. Tanjug — Na včerajš- njem zasedanju ustanove UNRRA je vodja jugoslovanske delegacije Vojislav Seržentič vztrajal, naj bi UNRRA nadaljevala pomoč Jugoslaviji tudi po 31. decembru t. 1. Seižsntič je nato govoril o pomoči, ki jo uživa Jugoslavija od UNRRA-e in je izrazil zadovoljnost zaradi njenih uspehov. Govoril je nato o trpljenju jugoslovanskih narodov med vojno in o škodi, ki jo je povzročila vojna. Ugovarjal je stališču raznih delegatov, ki so zatrjevali, da opustošene države lahko krijejo svoj primanjkljaj z izvažanjem blaga. Sklicujoč se na govor La Guar-dije je Seržentič poudaril, da La Guardia odobrava nadaljevanje po- slovanja UNRRA-e. Dejal je tudi, da bo nadaljevanje poslovanja UNRRA-e naglo pripomoglo k ureditvi gospodarstva držav, ki so deležni UNRRA-ine pomoči in jim tako dalo možnost, da so- čimprej vključijo v mednarodno trgovino. Seižentič je nato ostro obsodil nekatere kroge, ki govorijo o nekorektnosti pri razdeljevanju UN-RRA-inega blaga, in je hvalil delo Fiorella La Guardia in napore njegovega osebja pri reševanju najbolj kritičnih prehrambenih prilik, Ob zaključku je Seržentič Izrazil prepričanje, da bo svet upošta-val jugoslovansko stališče tn odločil, da bo UNRRA dajala pomoč v prid Jugoslaviji tudi pozimi. V Sloveniji je 10.000 otrok prebilo počitnice t poletnih kolonijah Ljubljana, 9. - Tanjug — Letos bo v 42. poletnih kolonijah v Sloveniji prebilo poletne počitnice okrog 10,000 otrok. Preteklo leto je bilo v Sloveniji samo 8 kolonij, v katerih je bilo le 3,327 otrok. Kolonije so odprli s pomočjo ljudskih oblasti in z medsebojnim sodelovanjem z mladinskimi organizacijami. Ljudske oblasti Slovenije nudijo tem kolonijam vse olajšave. Ljudske oblasti in množične organizacije bodo uredile vse potrebno, da se prihodnje leto število teh kolonij poveča, tako da bodo lahko sprejele vse potrebne otroke. Za letos so v t«, kolonije sprejeli predvsem otroke iz industrijskih centrov jn iz mest, ker Je njihovo zdravstveno atanje bolj ogrožano od drugil). V kolonijah bodo otroci prebili čas z učenjem in telesno vzgojo. Poljski pionirji v Jugoslaviji Beograd, 9. Tanjug. — Davi je prispela v Beograd skupina 96 pionirjev obojega spola, ki so prišli lz Poljske in potujejo na otok Hvar, kjer bodo ostali en mesec kot gostje jugoslovanske mladine. Na postaji so jih pozdravili predstavniki jugoslovanska mledipe, in poljskega poslaništva v Beogradu. Popoldne so pionirji odpotovali v Zagreb, od koder bodo nadaljevali pot na Hvar. Češkoslovaško odlikovanje jugoslovanskih generalov Beograd, 9. Tanjug. — Včeraj je bila na češkoslovaškem poslaništvu jr Beogradu slovesnost na kateri so P0 nalogu predsednika češkoslovaške republike odlikovali 7 generalov Jugoslovanske armade. Generali Svetan Zujovjč, Hodža Popovič, I-van Gornjak, Peka Dapčevič in Jovanovič so bili odlikovani z redom »Belega leva* II. reda, general Velimir Terzič pa je dobil odlikovanje III. reda. Odpravnik poslov Hor-vath je častnikom čestital in imel kratek govor. Zborovanje ssovakev v Jugoslaviji Beograd, 9. Tanjug. — Od 10. do 12. avgusta bodo jugoslovanski Slovaki imeld v Petrovcu veliko slovesnost ob priliki' letnega zborovanja slovaškega društva ln prvega kongresa slovaških partlza- Židje in Arabci odklanjajo britanski načrt o Palestini Židovski komunisti prosijo sovjetsko posredovanie nov. Ob tej priliki bodo priredili razne kulturne in športne manifestacije. Moskovski umetniki v Jugoslaviji Beograd, 9. Tanjug. — Iz Moskve bo 10. avgusta prispela v Jugoslavijo umetniška družina »Lenin Komsomol*. Ta gledališka družina bo prišla v Jugoslavijo na po. vabilo jugoslovanske vlade in bo uprizorila razne predstave v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani jn Splitu. V Jugoslaviji bo ostala dva meseca. 6 milionov komunistov v ZSSR Moskva, 9. — «Pravda» poroča, da šteje sedaj komunistična stranka v ZSBR nad 6 milionov članov in kandidatov. To je pajvečje število pripadnikov, ki jih je do sedaj imela stranka. Trgovinski sporazum med CSR in Bolgarijo Praga, 9. — Med Češkoslovaško in Bolgarijo, so sklenili trgovinski sporazum, na podlagi katerega se bo izmenjava med obema državama vršila na podlagi kliringa. Privat- ne kompenzacije niso dovoljen«. Pogodba velja do konca ju"™ 1947. Bolgarija bo dobavljala »v bak, kože, rude ln poljske prišel • v zameno za polledelske stroje ? drugo železo, kemikalije in eleK 3 ni material, ki jih bo dobavlja1* Češko:'.o vaška. Bolgarska razstava v Pari« Pariz, 9. — V Parizu so odprli W avgusta razstavo, ki dvajsetletno bolgarsko borbo P*1™ antidemokratičnim režimom in P1* ti fašizmu, Ta razstav* nudi »jj objavljen* dokumente o borbi, jo je vodilo bolgarsko ljudstvo, o obnovi države. Grške šole v Albaniji Tirana, 9, Tanjug. — «ATA» P°fl roča, da so ljudske oblasti of|P'| nlzirale v Argirokastru pedal?0 tečaje,, v grškem Jeziku, da bajo učiteljstvo za osnovne 5° J grškem. Jeziku. Pogajanja za urijateljsko Pjrf1 med Francijo in CSR Praga, 9. (VZN). — CeškosK** ški zunanji minister Jan MaBarU je časnikarjem potrdil vest, da ^ v teku pogajanja za obnovo pr*}®, j ljskega pakta' med Francijo ln škoslovažko. Spor med stavkovnim o^J’ romln poštno zvezo v Parizj j Pariz, 9. — Do sedaj ni bil rešen spor, ki je nastal med n« nim stavkovnim odborom, poo"’1™ in telegrafskih nameščencev, ga bili ustanovili za časa stavke, in med vodilnim1 .. Ta federa«” poštne federacij«. - - jj nasprotuje odboru, ki je sklicanje izrednega kongresa V I Jj 26. avgustom. Odklonila je tučl ^ I , govor in priznanje narodnega * | kovnega odbora. Italijanski senat Rim, 9. — Italijanski, senat b?. podlagi dekreta, ki ga je 0(10 ^ ministrski svet, prenehal de'0 Večino članov, ki so bili lB1 vanj s kraljevim dekretom d° ^ ca svojega življenja, so zaradi njihove fašistične Pr sti. Albanija - žrtev fašizma mora soodločati o mirovni pogodbi z ItaHi0 (Nadaljevanje poročila o konferenci s 1. stranij PhD um je. nato razpravljal o zahtevah raznih držav, da se jim prizna dostop na konferenco. Tako zahtevo so postavile Albanija, E-gipt, Mehika ,n Kuba. Manpilski je ugotovil, da je bila v dnevnem redu o tem vprašanju vpošteta le Albanija. Kritiziral je stališče Grčijo, ki označuje Albanijo, kakor da bi bila sovražna država. Opozoril je kako so že svoj čas Eden, Cordell Hull in drugi priznali osvobodilno borbo albanskega naroda. Pribil je, da je bila Albanija ena izmed prvih žrtev fašističnega napada, da' so bile množice Al- bancev deportirane v Italijo, da je albanski parfzanski pokret imobi-lizk-al 7 italijanskih divizij. Nihče ne more razumeti, zakaj sedaj Albanije ni na mirovni konferenci. Anglija, Francija in Zedinjene države so jo lani v novembru povabile v komisijo za reparacije, izostala pa naj bi sedaj, ko gre za ureditev nj:nih odnosov z Italijo, Manuilskijev govor po sprejeli z odobravanjem. Grški zunanji minister pa je znova ugovarjal. Byrnes je svetoval naj o pozivu Albaniji kakor tudi ostalim trem zavezniškim državam jja glavni odbor konference. ^ Seja plenuma se ,ie zakljut jj, 20. uri. Zasedanje se bo jutri nadaljevalo, Pariz, 9. — Sovjetski mster Vjačeslav Molotov j® yir nqcoj v prostorih sovjetsk®?* f lepcsJaništva v Parizu sPrfj^$js' čast delegacijam držav, ki s0<** jo na mirovni konferenci- Jugoslovan«^, repa racij ske zaPJ* nasproti ltal»J* Pariz, 9. — Clan jugosloV^ g. delegacije v Parizu in Industrijo Boris Kidrič j® * poročevalca ameriškega li®18 ^ tt York Times*, Izjavil mu )e’ jugoslovanska delegacija n» ^j]j» ni konferenci zahtevala ^ K na račun reparacij nad 1 dolarjev. Ameriški list pUF g? da bi bila na ta način v z'rc8V,Jf giml reparacijskimi zahtev®^!« lija dolžna plačati skupno 6 pl dolarjev. Reparacije *ahtere^p, nje poleg Jugoslavije tudi AJ^* Abesinija ln Grčija. Odg? urednik' DUSi Zidovski komunisti lz Palestino so v borbi proti britanskemu imperializmu izdali poziv na Sovjetsko zvezo, v katerem zahtevajo, naj bi ta pqsredovala proti načrtu za federacijo, »ki bi pomenil popolno su-ženistvo*, in v prilog priselitve 100 tisoč Zidov, ki so v Evropi. Z druge strani se doznava, da so židovski komunisti ponudili sodelovanje skrajni levičarski clonlstičr.i stranki Hasomer Halsalr, katere politika se naslanja na tesno sode« lovanje med 2idl in Arabci. Vse države arabske lige razen ene nasprotujejo rešitvi palestin»ke-ga vprašanja na osnovi delitve ali federacije. Članice arabske ligo so: Egipt, Libanon, Irak, Sirija, Saudit-ska Arabija, Tranajordanija ln Jemen. En bataljon britanske vojske je danes prispel na Ciper. Prvo sku-p'no 500 židovskih emigrantov, ki Jih Ja odbila Palestina, pričakujejo na otoku v ponedeljek, ostalih 2000 bo sledilo v teku prihodnjega tedna. - Iranska nota Veliki Britaniji London, 9. — Noto iranske vlade britanski vladi, ki se nanaša na pošiljanje britanskih čet v Basro, so včeraj prejeli na zunanjom ministrstvu, ter jo sedaj preučujejo. Na britanskem zunanjem ministrstvu zatrjujejo, da je nota sestavljena v prijateljskem tonu. V angleških uradnih. krogih izjavljajo, da sta obe vladi sporazumni, da je na- ZAHVALA Ob .gmrti naše NADE se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali v najt® dneh ob stran-1 ter jo »premili k vtčnemu počitku. P08,8 ^ zahvalo g. župniku Malalanu za tolažilne besede, prisrčno slovo ob odprtem grobu, pevskemu zbo-ru, dr godbi ter vsem darovalcem vencev ln cvetja. Rlcmanj* 9. 8. 1946. .n*t/5 7.alujoča družina HROVATU' in ostalo sorodstvo, loga Iranske vlade zagotoviti no-Tajno priseljevanje Židov v Pa-11-p r ji red. Z droge strani pa izjav-lestino povzroča britanskim obla- • ijnjo, da bo britanska vlada takoj stem Se vedno veliko preglavice. Londonsko časopisje.se obširno ba-vi S tem vprašanjem. Liberalni list «News Chrqnlcle» piše, da bo v Londonu mnenja, da se vse ladje z izseljenci, ki so v Sredozemske^ mo-rjut zbirajo, da bi skupno priplule v Palestino iz bojazni, da ne bi posameznih ladij zavrnili. Baje je na poti drugih 16.000 tajnih priseljencev. Po poročilih iz Londona je britanska vlada posjala Sovjetski zve. zi, Romuniji in ostalim evropskim vladam poziv, naj skušajo prepreči* tl tajno vkrcavanje za Fa’estlno, Pan®# zjutraj je priplula v Hajfo britanska križarka »Ajaz.*, intervenirala, če bo življenje Bri-toncev ogroženo. Neredi v Indiji Novi Delhi, 9. — Agencija AFP javlja, da je med proslavljanjem četrt« obletnice aretacije voditeljev indijskega kongresa, ki je sledila po takratni objavi spomenice pod geslom »Zapustite Indijo* leta 1942, prišlo do novih neredov. Aretirali so 40 oseb, 0 pa jih je policija ranila, ko J« razganjala Študentovsko povorko. Policija se je posluževala solzllncga plina. Do enakih Incidentov Je prišlo tudi v drugih d«llh mejta. Z ahva l a Vsem, ki ste v tako lepem številu spremili našo Uu ljeno ženo, mamo, staro mamo ZUPANČIČ ALOJZIJO 'se prav prisrčno zahvaljujemo. Trst, 9. 8, 1946. __ ^ Žalujoča družina ZUP^ * DELAVCI IN NAMEŠČENCI TVRDKE »UP-JOŽE, BARKOVLJE, Izrekajo spričo smrti gosp« * ZUPANČIČ ALOJZIJE žalujoči družini iskreno sožalje. MLADINA iz vasi KOZLE priredi v nedeljo 11 t. m. pb 15 Ufi,— ' ■—= Javni VABi-JuM V® II Konferenca profesorja Smidichefl0 V Miljah it- ****'{ Drevi ob 20.20 bo v gledališču Ver‘jl l’r.j siii»£ d ho Kmldlchen govoril o V** velikega latinskega pesnika 1" " ' „jeg° Lukrecija Gaja. Tema: LukredJ doba [^MORSKI DNEVNIK 10. avgusta 1040, Naslednja Študija o Šolskem ln prosvetnem delu v coni B je kljub svoji suhoparni strokovnosti jUva Slika mladega, modernega duhovnega življenja in razmaha pod ljudsko oblastjo na Primorskem. Po 25 lejih raznarodovalnega nasilja in bridkostih fašizma, ob žalostnih razmerah slovenskega šolstva v coni A, je naslednje objektivno in stvarno poročilo velika u-teha vsakega primorskega rodoljuba, »a vsakega naprednega demokrata ne glede na narodnost. Po izkušnjah s Šolami, ki so vzgajale k raznarodovanju, narodnemu renegatstvu, klečeplsatvu in breznačajnostl, vidimo tu končno nov razmah šolstva, ki vzgaja odkrit in samozavesten pošten rod, vidimo pedagoški sistem, ki vzgaja mladino k samostojnemu mišljenju, individualni, iniciativnosti In kolektivni vesti kot jo zahtevata življenje in sodobna domakra-tlčna družba. Suha stvarnost nasladnega pregleda šolskega dolo-vanja v osvobojeni Primorski kaže razveseljiva dejstva, ki sama zase vzbujajo najiepše upanje za našo bodočnost in 'so bolj prepričljiva od kakršne koli tendenčne propagande, ki smo je vajeni slišati. DELO PROSVETNE OPLASTI V sestavu Poverjeništva pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje v Ajdovščini je bil po osvoboditvi formiran prosvetni oddelek Poverjeništva kot prosvetna oblast, ki naj oblastveno urejuje, organi- v coni žira in nadzira šolstvo, personalne zadeve v prosvetni službi ter vse strokovne, š* • .................. V Jugoslaviji so takoj razumeli,-da ni najvažnejše vprašanje zvišanje mezd, temveč da je treba predvsem dvigniti industrijsko in poljedelsko proizvodnjo ter založiti tržišče s čim večjo količino proizvodov. Zato se je začelo tekmovanje v proizvodnji, uvedli so racionalizacijo dala, in, sadovi vsega tega se že sedaj, po komaj dobrem letu najbolj Opustoševalne vojne, kažejo na vseh poljih, 8e bolj pa nam vse to postaja jasno, Če primerjamo prilike v Jugosla-viji z drugimi ‘državami, ki še zdaleka niso utrpele takega Razdejanja in uničevanja kot naša država. V Franciji so delavci na primer zahtevali 26 odstotkov povišanja mezd. Se preden so delno ugodili njihovim zahtevam, so industrijci že zvišali cene proizvodom za celih 50%. Ker so tl proizvodi v veliki meri namenjeni kmečkim slc-jem, je jasno, da bodo skušali tudi kmetje draže prodajati svoje pridelke, da si lahko nabavijo industrijske proizvode. Iz vsega tega sledi, da je- povišanje mezd francoskim delavcem le dozdevno, ker ne bo njihova kupna moč nič večja, temveč celo manjša, kajti vse panoge gospodarstva so tesno povezane mod seboj ln vplivajo druga na drugo. V Ameriki je delavstvo s svojim stavkovnim gibanjem doseglo po-višanja»plač, toda že deset dni po Ukinitvi zakonskih predpisov o maksimiranju cen, so se cene življenjskim potrebščinami v nekaterih primerih podvojile in prizadeti so bili zopet le delavci. Iz vsega tega lahko sklepamo, da je le v ljudski državi, ki vodi načrtno gospodarsko politiko, možno dejansko trajno izboljšanje življenjske ravni. TEKMOVANJE JE POSPEŠILO DVIG PROIZVODNJE V začetku smo že omenili, kako velikega pomena je tekmovanje v dvigu proizvodnje, iorej v padanju cen raznim proizvodom. Ob priliki prvomajskega tekmovanja Je v Jugoslaviji 48 odstotkov podjetij prihranilo velike količine pogonskega goriva, 22 odstotkov podjetij pa mnogo surovin. Vse to je seveda tudi vplivalo na padanje cen in na povišanja realnih mezd. Ko je Godipodarskl svet izdal odredbo o enotni ceni pšenici in Obnova porušenega mostu pri Capragit n jakim potrebščinam v mestih so padle, dobava podeželju pa »e stalna izboljšuje. Vse to pa ponovno potrjuje stališče ljudskih oblasti, da Je zvišanje realne mezde odvisno izključno od uspehov v proizvodnji, Nove družbene sile, ki čvrsto vodijo novo Jugoslavijo, so s pomočjo državnega sektorja iavršile v gospodarstvu močan preokret. Pri tern a<> jim bili y veliko oporo sindikati,. Da so se življenjski pogoj delavcev v razmeroma kratkem času izboljšali, »e moramo zahvaliti stabilnosti nomi palpe mezde, ki je odgovarjala realni, ker so delavci dosegli tako velike uspehe v proizvodnji. Vse te ugotovitve pa nas vzpodbujajo k še večjim naporom v proizvodnji, k delovnemu poletu in racionalizaciji dela. Pri vsem' tem pa ne smemo pozabiti, da nas čaka še velika naloga, ustvariti }n razviti čim večjo lastno industrijo, da bomo čim manj odvisni od inozemstva, saj je osnovni objektivni pogoj za nadaljnji uspeh družbeno - gospodarskega razvoja industrijajizacija naše države, Pri tem naj poleg pomena, ki ga ima zvišanje proizvodnje za zvišanje realnih mezd, še na kratko omenimo ugodne posledjoe, ki jih ima taka politika na kmečko gospodarstvo. V nekdanji izkoriščevalski Ju-INDU8TRIJALIZACIJA goslaviji emo vednp opažali vell- DE1ELE ko nesorazmerje cen med kmečki- mi pridelki in industrijskimi pro-Od preteklega leta so se cene izvodi. Kmet jo meral pridelke poljskim pridelkom znižale na po- predajati po nizkih cenah, indu- lovico. Mleko v prosti prodaji že sirijsko blago pa je kupoval za stane manj, kot je bilo določeno,' dfag denar. Zato je na kmetih ko so ga racionirali, Tudi maščob vladala vabita revščina in se je Je vedno več na trgu, rtasti svi- ogromno kmetij zadolževalo in njske masti. Skratka, cene življe- propadalo, poljedelstvo je trprt° <»t«n l .«»« i •nu«* m*.*" n&' škodo Industrije ki je bila v ■ <->; rokah ljudskih tekbriščevalcov. ' ' BREZ IZKORIŠČEVALCEV amerje med cenami industrijskega trebnih na tem Polju še mnogo naporov, da se popolnoma cdpra- Tudi rova uredba o oddaji žita ker jim pušča na razpolago velik odstotek žita za prosto prodajo, določeno količino žita po znižanih obleko in Obutev ter razne polje- d?jake nsvrvr? to orodje- To ga bo še bolj potrdilo v prepričanju, da ga dtžava ščiti to »e na vse znižanju cen industrijskim proizvodom, je tov. minister Zujevič predvsem poudaril, da je treba izboljšanje goepcglarskaga stanja Predvsom. pripisati vciikim-papo-rqm delavstva, delovnemu poletu kmečkih množič in visoki zavesti naših narodov. Takrat Je tov. Zu-jevič tudi Izjavil, da so padle cene tekstilnim izdelkom za 20%, obutvi 15% in drUglm industrijskim izdelkom od 10 do 80%. Vseh teh proizvodov še ni v izobilju, toda količine, ki prihajajo na trg, že krijejo najnujnejše potrebe potrošnikov. Cenejša proizvodnja, ki so jo dosegli s povečano produktivnostjo dela, pa je vplivala tudi na cene onih predmetov, ki so neobhodno potrebni kmečkim gospodarstvom ln kmečkemu prebivalstvu. Za poljedelske naprave, orodje in stroje bo cena povprečno znižana za 30%, za u-metna gnojila 25%, za volnene tkanine 10%, za odeje 20% itd. Vse to bo ugodno vplivalo na cene poljskih pridelkov, ki sedaj stalno padajo. Ce si bo kmet nabavil vse potrebno po znižanih cenah, bo tudi svoje pridelke pro dajal ceneje, kar bo v veliko korist delavstvu in mestnemu prebivalstvu na splošno. Dvignila *a bo kupna moč potrošnikov, torej njihove realne mezde. Neprestano dobivamo Številna pisma, ki jih poiiljajo naSi rojaki te vsega svita, Te dni smo dobili od primorskih rojakov te južne Anverike pismo sledečo vse-vlne: Dragi brafje to sestrel Primorski Blavenoi, ki smo st tesslili z nože rojstne grude pod Obnovljeni Pavičev most na reki Getinj nimt vozili pa 32.349 ur, ker presega znesek 5.000.000 lir. w - Mladinske organizacije, ASI7Z in Sindikati so opravili skupno 121,646 ur prostovoljnega dela, od katerega 11.638 ur pri poljskih delih. Vrednost vsega tfga opravljenega dela gre v milijone. Pržavpi cestarji pa SO pripravili 360 kub. m gramoza, J. Iz izkupička raznih kulturnih prireditev so prispevali v obnovitveni'sklad 18.338 lir, člani podružnic E5nqtnih sindikatov pa 6X1,416 ito. Nadalje so nabrali 4500 kg živil za obnovo. Mladina v idrijskem okraju pa ni delala le doma, šla je gradit tudi mladinsko progo Brčko-Banoviči, cesto Ljubi jana-Posto j na, v Prestranek in Lokve. Prt delu so se posebno odlikovali komaj 13-letni pionir Logar Ivan ter mladinki Likar Ivica in Felc Zdenka. Pridno so se udejstvoval* pri prostovoljnem delu tudi: Tušar Ivanka, Tušar Albert, Batagel Ivan, Golob Adi, Pcrmošar Lovra, Mohorič Albina in Cuk Vika. Tudi člani sindikata leane stroke so bili z?Jo požrtvovalni, zlasti Stefan Gregorač, Gnezda Ivan, Logar Anica, Felc StafeuniJa in Tratnik Marija, Pe so se tl tovariši ln tovarišice pooebno odlikovali, ne smemo pozabiti, da je vse ljudstvo brca i*je- prittskom italijanskega imperializma in faSizma, pod katerim je pat slovenski narod nepopisno trpel in-je bil njegova prva žrtev — vas prisrčno pozdravljamo, ■V teku vaSe junaSke borbe, s katero ste zapisali v knjigo zgodovine najbolj ponvambno stran zaradi pogumnega in doslednega boja proti nacifaSisti&nim krvo-lokom, smo — čeprav zelo daleč gd domovine — bili vedno z vami in spremljali v duhu vai boj. Zavedamo se, da dolgujemo vsem jugoslovanskim narodom kakor tudi hrabri Sovjatski zvezi velik dolg. Globoko se tega navadama. Hoteli smo, da se vsaj delno oddoltimo svojemu narodu. V ta namen smo primorski izseljenci, včlanjeni v slldmtenju svobodne Jugoslavije», slovenskem oddelku, v delavskem kulturnem druSt-vu eLjudskl oder», v slo-,vgnskem podpornem dmitvu šivan Cankar», Jenskem odseku slldru&eni svobqdni Jugoslaviji», Sanskem odseku druhtva *hjud-ski oder*, tonskem Odseku društva šivan Cankar* in mladinskem odseku eUdrutena svobodna Jugoslavija», nabirali blago in Uvila za prvo pomoč našemu ■-■v:, Progo Zagreb - Butale obnavljajo Pri Globornioi postavljajo stebre za ftosš V Idriji udarniško hrijo Kosovelovo uhoo Angleški laburisti in nacionalizacija industrije •K zmagi laburistične stranke ao na zadnjih volitvah v Angliji mnogo pripomogle obljube laburistov, da bodo nacionalizirali osnovne industrijske panoge. Široke ljudske množice so navdušeno sprejele to reformo v upanju, da bo napravila konec premoči monopola in finančne oligarhije, katerih sebični interfsi so ovirali obnovo najvažnejših gospodarskih panog in dviganje življenjske ravni delavstva. Ko so prišli laburisti na oblast so začeli Izvajati obljubljeno nacionalizacijo. Eden izmed prvih vladnih ukrepov, ki jih je sprejel parlament, je bil zakon o nacionalizaciji Angleške banke. Pričakovati bi bilo, da bo napad na ta steber monopolističnega kapitala .povzročil ogorčene napade njegovih agentov proti laburistični vladi. Toda to se ni pripetilo. Pogoji nacionalizacije so zelo povoljni za delničarje te banke. Namesto delnic ki so jih prej imeli, so dobili državne obveznice, ki jim nudijo 3 odstotno rento na leto. Ta vsota ni nič manjša od dividende, ki so jo dbbivali kot delničarji. k defničarfev-rentnlkt Iz delničarjev so se pretvorili v rentnlke — lastnike državnih vrednostnih papirjev. Zakon o nacionalizaciji Angle-Ve banke je najbolje dokazal, da takozvanl socialističen ukrepi laburistične vlade ne ogražajo interesov kapitala, ki je dobil povoljno odškodnino za odstop privatne lastnine državi. Zato je tisk finančno - industrijskih krogov Or dobril politiko laburističnega ministrstva za finance. Nadaljnji korak na poti nacionalizacije je bil zakon o prehodu premogovne industrije v državno last. Ta zakon so vplivni meščanski krogi tudi sprejeli z odobravanjem. Vedeli so da z nacionalizacijo premogovne industrije n$ bo laburistična vlada prizadela interesov lastnikov rudnikov. Zakonski načrt, ki ga je sprejel Spodnji dom, določa kompenzacijo rudniškim lastnikom, ki jo bo določilo arbitražno razsodišče. Poleg voditeljev Trade-Uniona, splošnega tajnika kongresa Trade-Uniona Walterja Citrina in splošnega tajnika narodnega u-druženja Edwardsa so v narodni svet premogovne industrije, ki bi moral upravljati to industrijo v imenu države, prišli tudi predstavniki premogovne industrije. Churchill brani interese kovinarskega monopola Medtem ko se je nacionalizacija angleške -banke in premogovne industrije izvršila brez posebnih pretresljajev, se je povsem drugače pripetilo s kovinarsko industrijo. Na tem polju je laburistična vlada naletela na resen odpor monopola. Konzervativni vodja Churchill Je uporno braiiil njihove interese v Spodnjem domu. Aprila 1946. leta Je laburistična vlada izdala odlok o nacionalizaciji jeklarske industrije. Kljub bučnim protestom konzervativne opozicije je Spodnji dom z večino glasov sprejel ta odlok. V nasprotju a premogovno industrijo Je proizvodnja Jekla ipod kontrolo največjih monopolov, katerih predstavniki imajo velik vpliv v konzervativni stranki. 'V zvezi z obravnavanjem vprašanja nacionalizacije industrije jekla Je angleški sindikalni organ »Labour Keserche» maja 1946. napisal: »Sedanja kapaciteta znaša 13 milijonov ton jekla letno. Razumljivo je, zakaj jeklarski monopoli zadržujejo to kapaciteto na isti ravni. Za časa vojne Je zaradi take politike prišlo do pomanjkanja jekla. Ce se stanje ne spremeni in če se z odločnimi ukrepi ne omogoči naglo povečanje kacapttete, bo pomanjkanje Jekla resno oviralo obnovitveni program.* Truatl ovirajo napredek kovinarsko industrijo Proračun britanske kovinarske zveze kaže, da Je za preureditev angleške kovinarske industrije na sodobni tehnični podlagi v teku prihodnjih 5 do 7 let treba potrositi' najmanj 160 milijonov funtov iterlingov. Kovinarski tru-stt nočejo nositi bremena tako velikih stroškov, ker jim mono-polski položaj že brez tega zagotavlja visok dobiček. Edino nacionalizacija, ki odpravi oblast monopola, lahko pripelje to industrijo iz slepe ulice tehničnega zastoja. Toda tudi v reševanju tega vprašanja je bila laburistična vlada preveč zmerna in je pokazala veliko obzirnost do sebičnih Interesov zasebnih tvrdk. Najprej je izjavila, da bo nacionalizacija Izvršena, preden potečp rok polnomočja parlamenta, to j« do leta. 1050. Na ta način sl je rezervirala rok itlrih let za uresničenje neodložljive reforme, ki je velikega pomena za britansko gospodarstvo. Ta rok Je prevelik tudi če s* upošteva pregovor: Potrpljenje, božja mast! Pufasna nacionalizacija in pravallke kompenzacije lastnikom Na zadnji letni konferenci laburistov v Bornemouthu so se posamezni poslanci pritoževali zaradi počasnega tempa nacionalizacije 'in previsokih kompenzacij kapitalistom. V svojem govoru na konferenci je Attlee izjavil, da ae, dokler ne izteče rok polnomočja sedanjega parlamenta, poleg Železarske in Jeklarske indu atrije, pripravljajo tudi načrtt o nacionalizaciji industrije plina, elektrike in prevoza. Po izjavi predsednika parlamenta Morrisona pričakujejo laburisti, da bodo v teku drugih pet let svoje oblasti nacionalizirali tudi poljedelska imetja ter kemijsko in ri-barsko industrijo. To pomeni, da se ne bodo nacionalizirale do 1955. niti tako važne industrijske panoge, kot so avtomobilska, la-djedelniška in tekstilna industrija. Ladjedelniška in tekstilna industrija spadata v tako imenovane osnovne panoge, poleg tega pa sta zelo zaostali v organizacijsko - tehničnem pogledu. Laburistična vlada prav tako »počasi hiti* z načrti nacionalizacije, ki so nebhodno potrebni v interesu narodnega gospodarstva. Celo agencija Associated Press je v zvezi z laburistično konferenco v Bornemouthu 15. junija t. 1. sporočila iz Londona, «da bo spri- čo tempa, s katerim izdelujejo gospodarske načrte, treba za postopno uresničenje nacionalizacije vseh proizvajalnih sredstev četrt stoletja in morda Se več.* < Nacionalizacija predstavlja nedvomno kokar naprej celo v tej obliki, s kakrč.io jo uresničujejo v Angliji. Po svojem bistvu je usmerjena proti interesom monopola. Zato se nacionalizacija ne more izvesti na podlagi kompromisa z monopolom. Nadaljnji razvoj bo brezpogojno postavil alternativo: delnice v korist monopola ali v korist naroda? Te interese je nemogoče spraviti v sklad. A. MILEJKOVSKI POLETJE Italija je že od nekdaj znana kot dežela sonca in petja, kot dežela vroče ljubezni in verskega misticizma. Italijanski človek daje rad duška svojim čustvom predvsem s petjem. Zato ni nič čudnega, če imamo prve primere italijanske lirične pesmi že v daljnem srednjem veku. Pri nastanku italijanske lirične pesmi se porajajo z nastankom novega narodnega jezika. S preseljevanjem narodov se je prvotno prebivalstvo Italije zelo pomešalo z novodošlimi elementi in vneslo v govorico polno svojih besed. Dotedanji občevalni jezik latinščina je vedno bolj izgubljal svojo veljavo. Rabili so je samo še po samostanih in cerkvah, med ljudstvom pa je prevladoval nov občevalni jezik, ljudski jezik (par-lata volgare) ljudska govorica, ki si je z Dantejem pridobila pravico književnega Jezika. Italijanska lirič Fevdalne pesmi Te prve lirične pesmi so bile predvsem ljubavnega značaja, katere so zaljubljenci prepevali svojim oboževankam prav v domačem jeziku, zato ker ženske niso razumele latinščine. Nastajale so med ljudstvom in se širile med ljudstvom. Niso pa bile pisane in so se po večini porazgubile. Po vzgledu te narodne ljuba-vne pesmi se je učvrstila umetna ljubavna pesem, posebno pa še na pobudo provensalskih truba-badurjev, k; so tudi po Italiji opevali slavo ženam. Ta vrsta pesmi je nastala in uspevala na dvorih in po gradovih. Pesniki so morali v svojih pesmih poveličevati svojo «gospo», ki je bila žena fevdalca, od katerega milosti so živeli. Cvetele so tiste prave pesniške sole. Tako v 13. stoletju na dvoru kralja Friderika II. v Siciliji in v Toscani. Ta vrsta pesmi pa je postajala vedno bolj konvencionalna, pesnik Je opeval čustva, ki niso bila njegova in čeprav oblikovno popolnejša, je umetniško zelo zaostajala za prvotno narodno liriko. Vzporedno z ljubavno Je v 13. stoletju nastala tudi religiozna ali versko čuteča pesem in se na pobudo novo ustanovljenega frančiškanskega reda razširila po vsej deželi. Tu naj omenimo predvsem »hvalnico stvarstva* sv. Frančiška Asiškega, v kateri svetnik v pesniškem zanosu poje hvalo Bogu za vse, kar je lepega in živega na svetu. Ta religiozna lirika. opisuje predvjem doživetje narave, združeno z ljubeznijo do Boga in čustva bratstva do vseh ljudi. BEaSElSr PREGLED V sredi 13. stol. pa se je začela porajati v Paliji nova družba, nov sloj: meščanstvo. Italijanska mesta severne in deloma tudi srednje Italije so se upria fevdalnim gospodom ^n se osamosvojila. Tako so nastale .opčine (Co-muni). Temu meščanstvu ni prijala več kultura fevdalcev, začelo je ustanavljati svojo kulturo. Ustanovljene so bile prve univerze V Bologni in Padovi, kjer se je poučevalo pesništvo, filozofija in pravne vede z drugačnega vidika kot doslej. Naravno torej, da se je morala preobrniti tudi ljubavna pesem in najti nove poti. Takd pridemo v dobo »dolce stile nuovo* (novi sladki stil). Začetnik te nbve struje je G. Gui-nizelli, ki ga Dante imenuje svojega očeta in učitelja. Za razliko od prejšnje ljubavne pesmi, je ta bolj sviža, balj naravna, bolj spontana in Izvira iz resničnih čustev. no, da govorimo. Njegovo delo in njegova osebnost sta že tako vs:m splošno znana. Pelrarca Oblika postaja popolnejbV Spremenjen je tudi nazor o ženi in ljubezni. Ljubezen je postavljena na zelo visoko stopnjo, kot nekaj, ki človeka izpopolnjuje, medtem ko postane žena skoraj nadnaravno bitje, ki nima nič zemeljskega, nič čutnega, kot angel Ljubezen doseže najvišjo točko ob smrti oboževane žene in še bolj po njeni smrti. Ta nazor Je vez, ki vodi tudi skozi vso Dantejevo »Božansko komedijo*. Predstavniki te struje so * Guido Cavalcanti, Gino da Pistoia in tudi Dante v svojih mladeniških delih. O Danteju ni potreb- Pridcmo tako do največjega italijanskega lirika srednjega veka,ki je že predhodnik preporoda, do Francesca Petrarca, pesnika, ki je opeval Lauro. Njegova lirika išče in najde nova pota. Petrarca je bil prvi, ki je pokazal razkol med končnim v človeku in njegovim stremljenjem po neskončnem, med čutnim in idealnim, med človee.cim in božanskim, med paganskim ih krščanskim, pravi o njem Carducci. Petrarca je bil prvi človek svojega časa. Kot pesnik je izrazit lirik, p.snik ljubezni. Predmet ljubezni, ki jo opeva, je Laura, žena z vsemi slabostmi vsake žene. Morda prav zaradi tega njegovega nazora o ženi in ljubezni je bilo v poznejših dobah toliko pesnikov, ki so ga hoteli posnemati, med njimi tudi naš Prešeren. Petrarca je živel v XIV. staletju. Predstavniki lirike tega stoletja so Se Franco Sacchettl, ki- pa je bolj novelist, čeprav je spisal tudi nekaj posrečenih balad, ter pesnik vsakdanjega življenja Antonio Pucci. XV. in XVI. stoletje. Quattro-cento in Cinquecento, doba humanizma in preporoda (Rinasci-mento), Je doba polna protislovij med vedno večjim razvojem in sijajem umetnosti ter političnim in gospodarskim propadanjem, med bogastvom in revščino, med eleganco in robatostjo, med mirnim življenjem in krutim nasiljem. Kljub vsem tem protislovjem pa je preporod dal osnove za obnovljeno kulturo, ki se izraža v novem načinu doživljanja lepote in v novem odnosu do znanja in modrosti. Na čelo vsega naziranja je postavljena indivi- 1 Kontoveljska dtkleta pojo ob nedeljah popoldne. dualnost človeka. Človek je dobival čedalje večje zanimanje za raziskovanje in kritiko. Nov smisel za nepretrganost in prizadevanje po stvarnosti spreminjata zgodovino v vedo, politiko, v iz-kus.vo in znanost, naravoslovje v opazovanje in poskus. Vendar nam preporod, ki nam je dal u-metnike in genije kot Leonardo, Raffaello in Michelangelo, ni dal nobenega večjega pesnika. Pesniki so bili pevci, odvisni od mogotcev, principov in so pisali predvsem . po narčilu. Najvažnejši predstavnik lirične pesmi 15. stoletja je Lorenzo de Medici. Njegove pesmi, pisane po ljudskih motivih, (Canti carnescialeschi) so pisane z geslom o uživanju in v prepuščanju resnejč.h skrbi drugim za odvzeto jim svobodo. Lirika v 16. stoletju pa opeva platonsko ljubezen in sledi stopnjam Petrarca. Predstavnik te lirike so beneški kardinal Bembo, slikar Raffaello in dve ženi Vit-toria Colonna in Gaspara Stam-pa, ki ima nabqlj erotične pesmi vse dotedanje italijanske literature. Svojevrsten lirik te dobe je genij Michelangelo. V njem' je živel titanski in neklonljivi duh, ki pa je bil kljub vsemu poln žalosti in dobrote. Svoje ljubavne in verske resnično doživete občutke je popisal v pesmih, ki so, čeprav oblikovno nedovršene, vendar polne najprlstnejSe poezije. • Ariasfo in Tasso Protireformacija je italijansko literaturo nekoliko preokre-nila. Svobodno izražanje čustev ni b'lo več dovoljene, ampak vse se Je moralo vršiti pod nadzorstvom cerkvenih oblasti. Zato so se pesniki spuščali bolj v zunanjo obliko, medtem ko so se držali vsebine, ki je bolj ustrezala času in sicer notranjemu boju med dobrim in slabim ter med grehom in strahom pred njim. Te pesmi imajo vse tolj žalosten ton. Glavna predstavnika te dobe sta Lodovico Ario?to ln Tor-quato Tasso; sla bolj znana po svojih epičnih pesnitvah »Orlando Furioso* jn »Gerusalemme li-berata*, in sta spisala tudi več liričnih pesmi bodisi ljubavnega, bodisi verskega značaja. Poezija 17. in 18. sloltja kljub vsem poskusom novo struje Ar-cadije, ki je opevala predvsem neko literaturo, doživeto pastirsko življenje, da bi jo poživela, razodeva presenetljivo zaostalost. Predstavniki te dobe so J. Lenas-sero, G. B. Marini ln Mctastasio. Vlncenzo Monti in Ugo Foscolo se oznanjata porajajočo sc sprostitev meščanstva, vstqp narodov ln množic v zgodovinsko dogajanje. Leopardi, Carducci, Pascoli Svojevrsten pesnik prve polovice tega stoletja Je Leopardi, pesnik bolesti in nlčevnosti tega življenja, eden največjih pesimistov svetovne poezije in eden največjih italijanskih lirikov. V ostalem delu stoletja nimamo večjih pesnikov do Carducci-ja. Imamo sicer Berchet-a in druge, ki ope- Nckoč je bila miška, majhna toda zelo častihlepna. Bila je majhen deček mišjega rodu — polna domišjavnosti od gobčka do repa. Hotela je za vsako ceno postati slavna, pa ni vedela, kako bi se prerinila na površino. Koda bi poklonila vragu dušo za slavo. Toda, za tn aga, ni imela niti duše, niti obstojajo vragi. V kolikor pa so, niti sprejemajo niti poklanjajo duie, amphk le nekaj mnogo oprijemi Jh icjiega — na primer dolarje ali dividende... Ali n. pr. Vitrino blago. Milka si je poskuiala izmillje-vati. povest t o nekih svojih ravnokar izvršenih junalkih podvigih: * Včeraj sem maiki odgriznila rep!* »Kje pa imai ta rep?* •Podarila sem ga zaročenki namesto srebrne lisioe* »Kje pa imai zaročenkof» •Odjmtovala je na tekmovanje mišjih lepotic*. •.Kje pa je to tekmovanje? V *Mišjem tedniku* nismo nič brali o tem. Svetovali bi ti da nam ne laiel več tako na debelo...* Tako je miika priila do prepričanja, da mora ustvariti svoj lar stni tisk in zato se je posvetila novinarskemu i tudi ju. Preglodala je itiri učbenike politične ekonomije, deset knjig o sociologiji in se končno tako tzvelbala, da je morala po več dni skupaj neprestano govoriti ali pisali o vsebini djel, ki so občutila njeno ostre zobe, Vse, kar je govorila ali pisala, pa je vselej končala z nepristranskim i-zkhkom: »Zluio jaz!* 'Ni pa mogla skoraj nikoli govoriti do konca, ker so se vedno pri-teple od nekod neke miije barabe z rdečimi rutami, se smejale njenim čvekarijam in jo vpraševale, ali jim ne bt mogla rajii povedali, kjo je najti kaj sira ali slanine. Miika je bila zelo plaina, priila je v zadrego in jo popihala, čeprav so se vrgle na zabavljače vselej takoj močne skupine civilnih in vojaikih podgan. Tudi če je bilo Slišati kaklno kašljanje ah ljudske korake, jo je naša strahopetna mišja junakinja takoj ucvrla v bliinjo protiavlonsko miljo luknjo. Ce pa je vendar enkrat uspela govoriti do konca, je morala naposled polivati poslušalce z vodo, ker so vsi globoko zaspali. Končno se je tega naveličala In odločila menjati drulbo. Morda bodo ljudje, ki po vsem svetu tako pazljivo zasledujejo plodove ne- HUMOR Miška-politik (prosto po, Primorskem Ježu) pristranskih izmišljotin Hearsto-vega koncerna, z večjo pazljiv#-sjo sledili njenim člankom, študijam in govorom. Toda ljudje morda ne bodo hoteli postulati majhne milice.. Kaj storitit Kako bt se spremenila v človeka? Pa se je domislila nala junakinja in sopila na posvetovanje s komendator jem Kameleonom, ki baje ni bil epuriran, ker je znal-tako spretno uporabiti umetnost, katero si je pridobil na tečajih za šminkanje in maskiranje. Ni znano, kaj sta oba počenjala tistega dne, dejstvo je, da je naslednjega dne stopila naša mišja junakinja kot črnooki in rdečelični človek iz glavnih vrat izrednega mišjega sodišča. Od takrat se je nastanila tam nekje v bližini in pisala in govorila med ljudmi. Nekega dne pa so na ljudi uda- vajo predvsem svoja domovinska čustva. Nič čudnega! Smo v dobi Rlsprgimenta, v dobi bojev za združenje Italije in ljudstvu je bilo treba klicarjev, je potrebovalo ljudi, ki bi jih navduševali in bodrili v teh bojih. Največja pesniška figura ob koncu stoletja pa je G. Carducci, pesnik zedinjene Ital'je. Sodobnik Carduc-cija je G. Pascoli, mojster lepo pojočega in ubranega verza ter najprikupnejši lirik te dobj. Njegove pesmi preveva mehka otožnost in globok čut do narave in do malih stvari. Z Gabrielom D’Annunzijem se zaključuje triperesna deteljica lirikov zedinjene Italije. D’Annunzio in sodobna italijanska poezija Vsa ta lirika, posebno pa D’An-nunzijeva, je bolj individualiet*-čna, to je opisuje samo notranje pesnikovo doživetje. Proti temu individualizmu se je začela čedalje bolj širiti socialna poezija. V nji se odraža resnično življenje z vso problematiko človeka. Sem spada predvsem Ada Negri. Sodobna italijanska lirika, to je iz dobe pred to vojno, .nima se prav posebne oblike. Išče nekaj, kar ne more dobiti v njej je opor med stvarnostjo in sanjami, med mislimi in dejanjem. Spušča se rada v malenkosti. To je tudi razumljivo, ker v tej dobi ni imela italijanska poezija nobene prave možnosti niti tiste svobode, da bi lahko izrazila vse probleme sedanjega časa. V novi dobi narodnega odpora Je vzcvetela tudi v Italiji nova lirika, ki.bo, unajmo, dosegla še visoko umetni-Vo višino. Tesno je povezana naša narodna pesem z življenjem slovenskega naroda. Skozi stoletja tujega gospodarstva je slovenskemu tlačanu njegova narodna pesom bila edina uteha. V dobi kmetijskih uporov je puntarska pesem klicala na boj za staro pravdo; v dobi narodnega preporoda je pesem poleg narodnih buditeljev — klicala Slovence v boj za narodne pravice, ki mu jih je kratila reakcionarna habsburška dinastija. V borbi proti germanizaciji in italijanizaciji je prav pesem doprinesla znaten delež. In v komaj končani narodno — osvobodim vojni je spet naša partizanska in narodna pesem na položajih in v zaledju vzpodbujala narod k odporu. Tudi naši tlačitelji so se važnosti naše pesmi v boju proti raznarodovanju prav dobro zavedali ter so jo zaradi tega tudi preganjali in zatirali, kjer koli so mogli. A slovenski narod in z njim njegova pesem je izšel iz zadnje nečloveške borbe zmagovit! Naša pesem se prosto glasi po poljih in vaseh naše domovine! Tisti, ki so našemu narodu stregli po življenju, so končno premagani. Kako je našemu človeku bila draga njegova pesem, najbolj zgovorno priča vnema, s katero so vsi naši kraji — mesta in vasi — takoj po osvoboditvi pričeli obnavljati svoje pevske družine.'Ropotanje strojnic in grmenje topov še ni popolnoma potihnilo, ko se je že naš preprosti kmet spomnil na svoja pevska društva in je kljub VKimi še našel čas, da se je pozanimal za note, za pevovodje, za valje... In kakor Iz tal so že v prvem, mesecu po osvoboditvi vzrastli pevski zbori in že 19. avgusta se je lahko v Skednju vršila pevska prireditev, ki bi celo v mirnih časih zahtevala dolgotrajnih priprav. Na tem prvem pevskem praznku je prvič na Primorskem 'nastopilo preko 506 pevcev, organiziranih samo v pevskih zborih Trsta in okolice. 7.0 9. septembra pa je y Bazovici nastopilo na ogromnem odru 2000 pevcev. Poudariti je treba, da se je nastop tolikšne mase pevcev izvedel prvič v slovenski zgodovini sploh. Danes je na Primorskem menda ni vasi, ki ne bi imela svoje pevske družine. Res je, marsikje nima jo. niti pevovodje, toda ljubezen našega naroda do svoje pesmi premaguje vse ovire. ^Pošljite nam pevovodje!» Iz razr.ih krajev prihajajo klici: «Pošlj:te nam pevovodje*. Zal, da se tem željam ne more ustreči. Ir. da vsaj deloma odpomore, je Prosvetna zveza priredila v no-v vembru in decembu pevovodskl tečaj v Borštu, drug tak tečaj pa se pravkar vrši v Kojskem. Toda tehnične in‘ druge ovire občutno zajezujojo obseg ln razmah teh tečajev. Treba bo še precej časa potrpeti, preden bodo lahko vsa naša naselja gojila zborovsko pe- tje pod strokovnim vodstvoir^P^ Bledice 25 letnega suženjstva občutijo pač tudi v pomanjkf naobraženlh strokovnjakov, velik greh so počenjali nad ® Toda rešitev problema dij, not, instrumentov in rov še ne pomeni dokončne ve nalog, ki čakajo naše zbore v bodočnosti. Skoraj vsi stari zbori obnovljeni V dobi od lanskega maja do nes smo obnovili sporaj vse re, ki so nekdaj obstojali. In dosegli tisto stopnjo predna. ki so jo ti zbori imeli pred ^ ti. A svobode nismo dosegli r zato, da se ustavimo na # mični točki, temveč da se r jamo dalje. Da se neprestano popolnjujemo in popi e me n Da ne bo glavni namen na življenja samo zadostitev skim potrebam našega e temveč da dvignemo želje! # nje našega obstoja na višjo turno raven. V tej smeri e® pevske — organizacije veh J nes komaj slutene naloge. Fr vijanju znanja in profinj? t čustvovanja pevcev in ® ^. sploh bomo tudi v tem rali pričeti čisto od ItUl JIIIUCU UDIU —X'- - načil bom eamo nekaj - $ problemov. Boj pomanjkljivosti® Naši pevci so peli in ( preveč mehanično. Čeprav dilo in smisel pesmi razu^ jim je skladba sama po aebl darle še nejasna Vsem lom pevovodje slede čisto p®8 f Zakaj se mora peti Prav. nota in ne katera druga, z®_ , tako prav in drugače sla ^ vsem tem pevec nima pojma^ -no je, (in ni razloga, da dalje odlašali), da se kmalu , no pevči poučevati v teor solfeggiu (petje po notah)-Druga pomanjkljivost, ki . _ sebno pri nas na Primorske sebno opazna, je pogrešna ^ j vorjava, posebno samogl®81i I Preden bomo pa od pmvcev ^ I vali pravilno izgovorjavo, 1°^ I morali obvladati pevovodje . I Tečaji fonetike za že deluj*^^. j vovodje bi lahko mnogo vili. Omenim še tretjo pom8 ^ vost, zaradi katere se *** -pevskem zboru marsikak g lo pokvari. To je • nepr® vile# večkrat celo' škodljiv glasu. Tudi v tem oziru b° r čimprej začeti z vzgajanje “• vovodij samih. , ) • Naloge, ki stoje pred so majhne niti lahko -• Toda naš narod je zdrav in ljiv, zato si bo v svobodi P1’®^ tovo znal zgraditi svojo kU ., stavbo, ki mu bo v čast I® 1 Poprav bo naletel na ~, je jih bo znal tudi odstraniti- ^ -tega vajen. Zato lahko 7. s\t je- ■ zaupanjem gledamo v hod8'.n)(,r-i lo pevskih zborov na 1 skem. . KMETIJSTVO Za večji uspehprasiijereft Gospodarsko dober uspeh prašl-čjereje je večinoma odvisen od razumne izbire plemenjakov in od pravilnega krmljenja prašičev. Mrjasec mora imeti raven hrbet, dolg in dobro podprt život, obsežen križ ln dobro razvita zdrava spolovila. Noge morajo biti krepke, zlasti v sklepih. Posebno močni ln odporni morata biti zadnji nogi, ker žive prašiči mnogokrat v nezadostno snažnih in vlažnih svinjakih In tudi zaradi volikega napora, ki ga morata vzdržati zadnji nogi mrjosca pri izvrševanju posla, za katerega ga uporabljamo. Za pleme namenjena svinja mora biti dobro razvita, dolga, mora imeti široka in globoka prse, prostorno medenico in mnogo dobro razvitih siskov. Svinje, ki so prestale težke spolne bolezni, tiste, ki so zvrgle in tis.te, ki se težko oplodijo, moramo izločiti iz reje. Svinje morajo biti dobre ln mirne matere. Za pleme bi ne smeli uporabljati nezadostno razvitih, kakor tudi ne nad 4 leta starih mrjascev. Krepkemu mrjascu moremo odknzati 60 do 80 svinj na leto. Svinje pa moremo uporabljati za pleme do petega leta starosti. Kadar je svinja noseča, jo mora- mo posebno skrbno krmiti; pri sko-titvl je moramo nadzirati, da ne poškoduje rojenčkov in da ne požre trebila, ki gre od.nje po skotltvi. Število siskov ni vedno enako; redkokedaj jih ima svinja manj kot deset. Mnogokrat je pa število novorojenčkov večje od števila siskov. Svinja more skotiti samo štiri do pet, pa tudi osemnajst do dvajset pujskov. Posamezni pujski se rodijo v presledkih petih do desetih minut. Dobro storimo, če zavežemo popkovino, ki se kmalu po*skotitvi pretrga, kaka dva prsta pod trebuhom z nitjo in da jo nato razkužimo. Ce ima svinja več pujskov kot siskov, moramo ostale pujske odstraniti, ali pa jih umetno napajati. Kadar začnejo prašički zavžlvati radi in v obilni' meri krmila, ki ne vsebujejo mleka, jih odstranimo od svinje In jih puščamo k materi le ob določenih urah. Spočetka jih puščamo petkrat, potem štirikrat in pozneje vedno bolj redko sesati dokler jih po dveh mesecih popolnoma odstavimo. Tudi po odstavitvi bomo morali pokladati prašičkom krmo ob določenih urah, in sicer trikrat na dan. Mrjaščke ki niso namenjeni za ljudje hrabro borili proti zmajem, je sedela miika v luknji, včasih pa je pokukala ven, da bi se ljubeznivo nasmehnila zmajem ali pa napisala kakien člančič za miiji list »Jlfali*, ali pa za zmajevo radio oddajo «Kampfsender radio babe*. rili stoglavi zmaji, da jih uničijo. Gospod komendator dr. Kameleon jo je hitro potegnil z zmaji ln postal prefekt. Ljudje pa so po večini odšli t) hribe in pričeli strašno borbo proti zmajem. Pokh-cali so tudi miljo judkinjo, da se jim pridrviš v borbi. Bivia miika pa o tem ni hotela ničesar sliiatt: •To so tale osebne zadeve, dragi gospodje! Zmaji ne polirajo miši, ampak ljudi...* •Pa n4si postala ti človek ?» •Jaz sem človek, kadar gre vse lepo in gladko. Kadar pa preti nevarnost, sem jaz — oprostite za ■ izraz — mii...» .8l*i in jim zato ne smemo V° cvwj preveč listja, zelene lirnieK-ili oi f mesečja pokladoli vrtfl ’ ,f i# ske odpadke, kuhan kr° etlt> trobe, bomo v drugih dj* ,ltl0 L vth uporabljali kako * pe^jt jo. kakor oljnate tropin8- , zrnja, posebno korUznefa^^erj|l ^ — -neiu- ni pa ne bomo oo lenjave in napoja. Izm(?dv-»crrij tropin priporočamo Pp Kok°s®(>-r.ene in nato sezamove bf0 o m samo da so zdrave In , .jn č. iijene. V zadnjih d v® .o0 r v moramo krmiti prav P” gg tu j, z ne samo pdbrnno, 8 z® " ’ bilno klajo. Izvrstna ^ 0^° „ rjo dobo pitanja so: nal^Jg#* krompir, pomije, n10* uče®1 »1® otrobov ln n?0*18’ ^jent® Illd8' tudi dobro kuhana ^ erp0 j\€ kove moke, ki je dati gorko, a®Ps_^kiad®f®’v« ^ mlačno. V tej dobi p® zCi©uJa j t‘ nim prašičem le m® ger p? še manj oljnatih troP1^ pjl* zamoglo meso nftVZtkU*iu prijetnega duha in 0