DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 304
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 29, 1937
LETO XL — VOL. XL,
Japonska je hvaležna Ameriki, ker ni preostro nastopila proti njej v Panay zadevi
Washington, 28. decembra. Japonski minister za zunanje zadeve Koki Hirota je včeraj izjavil, da je prišlo med Zedinjeni-mi državami in med Japonsko do prijateljskega pobotanja glede krize, ki je nastala, ko soi Japonci potopili ameriško bojno ladjo Panay. Japonska je zadovoljna s tem pobotanjem.
Hirota se je tozadevno izjavil napram ameriškemu poslaniku v Tokiu, ko mu je slednji izročil noto državnega tajnika Hulla, v kateri noti Hull izjavlja, da je vzela Amerika v naznanje japonsko opravičilo o topničarki Panay.
Splošno se računa sedaj, da je kriza in napetost, ki je nastala radi tega dogodka med Zedinje-nimi državami in Japonsko odpravljena. Le japonskemu narodu še ni bilo pojasnjeno, v kakšno zadrego je Japonska prišla radi omenjenega dogodka, ki je
skoro izval vojno med Japonsko in Ameriko.
Skoro vsi višji uradniki japonskega zunanjega minister-stva so bili zbrani v uradu ministra Hirota, ko je dospel tja ameriški poslanik Grew in izročil ameriško noto japonski vladi.
Ko je bila nota prečitana, se je opazil zadovoljen smeh na ustnih navzočih japonskih državnikov in videti je bilo, kot bi se rešili velikega bremena. Zunanji minister Hirota se je ameriškemu poslaniku iskreno zahvalil za "gentlemanski" nastop vlade Zed. držav.
Edino vprašanje, ki je ostalo še nerešeno, je vprašanje glede plačila odškodnine ameriškim državljanom, ki so bili v Panay slučaju prizadeti. Japonska je obljubila, da bo dala "polno odškodnino" in se pričakuje, da ne bo mešetarila, pač pa bo plačala toliko kot zahteva ameriška vlada.
-o—
Kitajci na splošnem umiku pred Japonci
šangaj, 28. decembra. Kitajska armada v Šantug se nahaja v popolnem umiku pred Japonci, potem ko so slednji razbili zadnje utrdbe glavnega mesta Tsinan. Predno bo se Kitajci umaknili so porušili elektrarno in mnogo mostov. Japonci se bližajo obrežnemu mestu Tsing-tao, kjer se nahaja kitajska armada močna 100,000 mož, katero nameravajo Japonci zajeti. V Tsingtao se nahaja nad 1,000 tu-jezemcev in med njimi nad 300 ameriških državljanov. Ameri-kanci se pripravljajo za beg iz mesta, kajti kitajska policija je odpovedala službo. V pristanišče Tsingtao je dospelo včeraj 15 japonskih bojnih ladij, da pomagajo armadi na suhem.
-o-
Odbor društva sv. Cecilije
Odbor društva sv. Cecilije št. 37 SDZ za leto 1938 je: Predsednica M. Otoničar, podpredsednica Julia žele, tajnica Louise Pikš, 1176 E. 71st St., tel. EN-2628, blagajničarka Nettie Zar-nik, zapisnikarica F. Baraga, re-diteljica J. Bokar; nadzornice: Christine Mahne, Mary Stamp-fel, Josephine Fortuna; zdravniki: dr. Seliškar, dr. Oman, dr. Kern; zastopnice za skupna društva fare sv. Vida M. Hrastar in J. Bokar. Društvo zboruje drugo sredo v mesecu v stari šoli sv. Vida.
Odbor zbora Cvet
Odbor zbora Cvet za 1938 je: predsednica Ančka Traven, podpredsednik Louis Počkaj, tajnica Rose Ban, blagajničarka Mary Rožanc, zapisnikarica Julia Bartol; nadzorni odbor: Ciril Traven, Ladislav Mezgec, Mirko Bubnič; pevovodja Louis Šeme.
Strehe in furnezi
če potrebuje vaš furnez popravila, ali če hočete imeti novega, če potrebuje vaša streha ali žlebovi popravila, obrnite se za fino delo in zmerne cene k našemu rojaku, Jerry Glavach, 1052 Addison Rd., telefon HEn-derson 5779.
Vile rojenice
Družini Mr. in Mrs. Joe Le-gan, 5099 Stanley Ave., Maple Heights, so prinesle vile rojenice za novoletno darilo čvrstega sinkota. Naše čestitke!
Na Silvestrov večer
Kolikor nam je bilo sporočano, bo mnogo vesele zabave na letošnji Silvestrov večer. Sledeča društva in organizacije priredijo svojim prijateljem prijeten Silvestrov večer: Društvo Zvon Y SND na 80. cesti, direktorij in gospodinjski klub Slovenske-delavske dvorane na Prince Ave., Slovenski dom na Holmes Ave., Klub zapadnih slovenskih društev v Klima dvorani, društvo Jadran v SDD na Waterloo Rd. društvo Orel v šolski dvorani sv. Vida, Prosvetni klub SND na St. Clair Ave. in v Girard, O. družba Slovenski dom. — Torej izberite si enega teh prostorov in garantiramo vam, da se boste dobro imeli.
-o-
Smrtna kosa
V mestni bolnišnici je po kratki bolezni umrl Martin Drago-van, star 51 let. Doma je bil iz Dragomlja pri Metliki. V Ameriko je prišel leta 1903, nakar se je vrnil domov in je sedaj bival tu pet let. Stanoval je na 1376 E. 43rd St. V domovini zapušča soprogo Mary in dve hčeri. Pogreb ranjkegase vrši v petek zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Vida iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj bo ranjkemu mirna ameriška zemlja!
žalostna vest iz domovine
Miss Frances Novak je dobila te dni iz domovine vest, da je 14. decembra v Gorenji vasi pri Ribnici umrl njen ljubi oče Janez Novak, po domače Kozina, star 81 let. Pokojni zapušča šest hčera in tri sinove. Dve hčeri, Frances Novak in Agne3 Zobec sta v Clevelandu, kot tudi sin John Novak, v Kanadi se nahaja sin Matevž Novak, ostali so v domovini. Bodi ranjkemu očetu mirna ameriška zemlja!
Izvanredna seja
Društvo Napredek št. 132 J. S. K. J. ima danes večer izredno sejo v navadnih prostorih. Začetek ob 7:30 zvečer. Pride naj vse članstvo, da se izvoli ostali odbor.
Delniška seja
Družba SND v Maple Heights, O. ima letno delniško sejo 2. januarja ob 2:30 popoldne. Vsi delničarji naj bodo navzoči in društva -naj pošljejo svoje zastopnike.
__ Lewis se bo selil
Washington, 28. decembra. Te dni se seli urad, kateremu nače-ljuje John L. Lewis, predsednik premogarske organizacije in načelnik C. I. O. gibanja. Lewis se je tri bloke pomaknil bližje Beli hiši, kjer prebiva predsednik. Premogarska unija je kupila v Washingtonu drugo hišo za svoje urade. Za hišo je unija plačala $275,000. V tej hiši se je svo-ječasno nahajal University Club. Za Lewisa so naredili poseben privatni urad v tem poslopju, nadalje bo imel privatno vzpenjalo in privatne stopnjice, da bo lahko odhajal in prihajal nemoteno.
Za novo leto
Direktor javne varnosti v Clevelandu Ness je izjavil, da bo policija na novoletnega jutra dan precej milostna in potrpežljiva z onimi, ki se ga bodo nasekali za novo leto, toda ne bo pa milostna v slučajih pijancev, ki vozijo avtomobil in povzročajo nesreče. Ness nasvetuje vsem avtomobilistom, da imajo na novoletni dan vsaj enega človeka v svojem avtomobilu, ki ni pijan in ki lahko varno pripelje skupino domov. Če so pa v skupini vsi pijani, tedaj naj pustijo avtomobil, kjer je, in pokličejo taxi. Tako bo preprečenih mnogo smrti in nesreč. Glede gostilničarjev se je Ness izjavil, da bo policija,dovolila, da so gostilne lahko odprte do 4:30 na novoletno jutro. Torej bo imel sleherni dovolj časa, da bo "primerno' 'pozdravil prihod novega leta.
Relifne blagajne v mestu zopet prazne
župan Burton in njegov kabinet se resno pečata z idejo, da mesto Cleveland popolnoma opusti vsak relif, kajti v mestni re-lifni blagajni ne bo koncem tega tedna nobenega denarja več. Ako država Ohio ne pride na pomoč ob času, bo kakih 37,000 ljudi, ki so sedaj na relifu, ostalo brez živeža. župan Burton je šel v torek v Columbus, kjer je imel pogovore s senatnim odsekom za davke. Kot se je izjavil včeraj župan Burton je mesto Cleveland radi relifa zadolženo že za $1,600,000.
Odbor Kanarčkov
Odbor mladinskega zbora Kanarčkov za leto 1938 je: predsednik Martin Mir tel, podpredsednica Jennie Bartol, tajnica in zapisnikarica Ančka Traven, blagajničarka Josephine Hočevar; nadzorni odbor: Helen Mirtel, Mary Zeleznik, Mary Planinšek. Zastopniki za združene mladinske zbore: Jennie Bartol, Frank Požar; namestnika Josephine Hočevar in Martin Mirtel. Zadušnice
V četrtek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Kristine maša za-dušnica za pok. Marjano Cugelj. V nedeljo ob enajstih pa se bo brala v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pokojnim Louis Strna-dom. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
Gozdna armada •
Predsednik Roosevelt se je obrnil na kongres z zahtevo, da slednji odbije $123,000,000 iz proračuna, ki je -namenjen zia CCC taborišča. Prvotno je bilo določenih v ta namen $350,000,-000. Vlada namerava odpraviti 400 taborišč in ^nižati števlilo gozdne armade od 300,000 na 200,000.
Pokojni Newton D. Baker in svoboda časopisja
Cleveland. — Clevelandčani se spominjajo Newton D. Bakerja kot svoječasnega demokratskega župana, toda Newton D. Baker je bil obenem tudi sijajen zagovornik svobode časopisja, kar je dokazal v letu 1929, ko je zagovarjal več urednikov angleškega dnevnika The Cleveland Press. Omenjeni časopis je kritiziral zaporno povelje, katero je izdala Common Pleas sodnija in je bil namen zapornega povelja ustaviti nadaljne pogone na ha-zardiste v Clevelandu. Tedaj se je oglasil Newton D. Baker in njegove besede, ki jih je govoril na sodni j i v Clevelandu glede svobode ameriškega časopisja, so odmevale po vsej Ameriki. Enkrat za vselej se je dognalo, da ima časopisje absolutno pravico javno kritizirati vse javne uradnike in odredbe. Prvotno je sodil urednike Pressa sodnik Wal-feher, ki je urednike spoznal krivim in jih obsodil v zapor za 30 dni in v plačilo $500.00 globe. Toda uredniki so se pritožili na višjo sodnijo, ki je zavrgla izrek Common Pleas sodnije in urednike popolnoma oprostila, rekoč, da so uredniki storili svojo državljansko dolžnost, ko so kritizirali gotova dejanja sodnije. Ljudem je dovoljeno govoriti, kar mislijo in eriako časopisom tiskati,, kar boč«jo: Svobodna Amerika ne more imeti temu nasprotne postave.
—-o-
Smrtna kosa
Včeraj ob 3. popoldne je umrl Štefan Marolt, trgovec s slaščicami na 732 E. 140th St. Umrl je za pljučnico. Star je bil 46 let. Umrl je za pljučnico. Pokojni zapušča soprogo, hčer Štefanijo in sina Frankie. Njegov oče je bil doma iz Žužemberka, p. d. Korenov, njegova mati pa iz Delnic, Hrvatska. Oče se je naselil v Ameriki pred 55. leti. Poleg otrok in soproge Zora, zapušča tu tudi brata Karolna in sestre: Ano poročeno Radoševič, Kronoslavo poročeno Tomec ter Rozalijo poročeno Sedmak. Družina je imela trgovino na omenjenem prostoru nad 10 let, stanovanje pa na 13814 Argus Ave. Pogreb ranjkega se vrši v petek ob 8. uri v cerkev sv. Pavla na 40. cesti pod vodstvom A. Grdi-, na in Sinovi. Naj bo ranjkemu ohranjen blag spomin. Naše so-žalje preostali družini.
Pozdravi iz Floride
Mr. Robert Sternen in soproga se nahajata v Miami, Florida, že od 20. oktobra. Robert še je šel zdravit v Florido po nasvetu zdravnika. Kot nam piše, je tam jakc gorko in vsakdanja kopelj v morski vodi mu dobro dene ter se počuti že boljšega. Pošiljata znancem in prijateljem topla novoletna voščila in iskrene pozdrave.
Zaroke v naselbini
Mrs. Mary Schmidt, 1132 E. 60th St. naznanja, da se je zaročila njena hčerka Olga z Mr. Jim Marinčičem, 1166 E. 60th St.
Mr. in Mrs. Jožef Sernel, 1212 E. 167th St. naznanjata, da se je zaročila njih hčerka Frances Mr. Albertom Bencar, ki je sin družine Mr. in Mrs. Štefan Bencar, 1205 E. 177th St.
Mrs. Mary Jerič, 1091 Addison Rd. naznanja, da se je zaročila njena hčerka Frances z Mr, Max Jakopičem, 7612 Myron Ave. Vsem želi uredništvo največ sreče.
Konvencija nocoj
Nocoj se vrši konvencija de-1 mokratskih precinktnih odborni-kov, ki so se uprli dosedanjemu I vodstvu demokratske stranke in ' zahtevajo novi deal v stranki. Iz-1 med 841 precinktnih načelnikov se jih je 640 izjavilo za konven-' cijo in za novo vodstvo. Glavna1 točka, ki bo nocoj sprejeta je pravica precinktnih načelnikov, da izberejo svoje vardne voditelje, ne da jih izbira eksekutiva stranke. Novemu gibanju se je pridružil tudi John McWilliams,' poraženi demokratski kandidat' za župana. Potrebno bo pa še' mnogo dela, predno se bo stvar izkristalizirala.
Princ Olonr sin zadnjega avstrijskega cesarja Karla, se bo te dni vrnil v Avstrijo
Prerokovanje o dogodkih v letu 1938
Hollywood, Cal., 28. decembra. A. Norwell, ki prerokuje filmskim igralcem v tem mestu srečo in bodočnost, je včeraj izjavil, da filmski igralci v letu 1938 ne bodo nič kaj srečni. Družinske sitnosti se bodo pojavile v družinah. Joan Blondell in Dicka Powell. Carole Lombard se bo poročila. Lea Damita, Errol Flynn, Bette Davis, Harmon Nelson in Manuel del Campo se bodo razporočilu Sonja Hennie se bo poročila. Adolphe Menjou bo razporočen in bo doživel tudi veliko finančno škodo. Velike uspehe pa bodo dosegli John Hall, Don Amechfe, Joan Fontaine, Dorothy Lamour in Ty-ronne Power. Slednji, ki je star 23 let, se bo poročil z 32 let staro Janet Gaynor. Zvezde nadalje pripovedujejo preroku, da se Clark Gable ne bo smel voziti v zrakoplovih, ker se bo sicer ponesrečil . . .
-o-
Glede vojne bo še naprej odločeval kongres
Washington, 28. decembra. Voditelji poslanske zbornice kongresa so odločeni preprečiti sprejem Ludlow predolga, ki pravi, da sme le narod potom splošnega glasovanja odločiti, ali se poda Amerika v vojno ali ne. Kongresni voditelji so prepričani, da bi taka postava škodovala interesom Zed. držav. Sam predsednik Roosevelt močno nasprotuje odobritvi takega predloga. Ludlow predlog pride na vrsto v kongresu 10. januarja. 218 kon-gresmanov se je podpisalo, da se glasuje o predlogu, toda neverjetno je, da bi kongresmapi glasovali tudi za sprejem predloga.
—--o-
Naš vremenski prerok Ker clevelandski uradnik vremenski prerok Mr. Mize, ki je svoječasno prerokoval vreme v Alaski, ni mogel dobiti snega za božič, kakor ga je obljubil tisočerim fantičem in dekličem, ki so dobili za božič sanke in drsalke, ga je postalo tako sram, da je zapustil Cleveland in odšel v — Indianapolis, kjer bo prihodnje dneve skušal prerokovati vreme. Da smo v Clevelandu lahko brez vremenskega preroka se je prav dobro izkazalo ob božiču.
Lepa dividenda
Mestna vlada v Clevelandu ne bo nasprotovala načrtu družbe cestne železnice, da slednja izplača dividendo svojim delničarjem v svoti $470,000.
Sterling suknje Ako hočete imeti fino Sterling suknje, oglasite se pri Benno B. Leustigu, 1034 Addison Rd., ki vas pelje v tovarno, da si izberete.
Dunaj, 28. decembra. Tu so se pojavile govorice, da se bo koncem tega tedna vrnil v Avstrijo nadvojvoda Oton, sin zadnjega avstrijskega cesarja Karla. Prišel bo zaeno s svojo materjo, vdovo Žito.
Nadvojvoda Oton je star 25 let. V Avstriji namerava sicer lepi fant začeti s propagando, da sq vladna oblika Avstrije spremeni iz republike v cesarstvo, v katerem bi vladali Habs-buržani.
Začasno se nahaja družina Habsburgna nekem gradu v Belgiji. Najbolj vroča želja bivše avstrijske cesarice Zite je, da bi
se vrnil njen sin na cesarski prestol. V Avstriji se vodi že več let močna kampanja za ustanovitev monarhije.
Kampanja za monarhijo bo postala še večja takoj po novem letu. Vsi monarhisti so prepričani, da bo v letu 1938 mogoče proglasiti Avstrijo za monarhijo. Pričakuje se, da sedanja avstrijska vlada ne bo nasprotovala monarhiji.
Največji nasprotnici monarhije sta Jugoslavija in čehoslo-vaška. Brez privoljenja teh dveh držav Avstrija ne more postati monarhija.
-o--
Razne vesti iz delavskih krogov Amerike
Jersey City, N. J., 28. decembra. župan tega mesta, ki je velik nasprotnik C. I. O. organizacije, je danes slednjo javno obdolžil, da skuša preprečiti, da in-dustrialci ne bi poslovali v državi New Jersey, župan Hague je izdal poseben oklic na vse prebivalstvo države in prosi ljudi, da mu pomagajo v boju proti C. I.
0.
Detroit, 28. decembra. Ford Motor kompanija je danes najela za svojega glavnega odvetnika Fredericka Wood, newyor-škega advokata, ki je svoječasno si najbolj prizadeval, da se ubije NRA vladna organizacija. Odvetnik Wood bo nastopal v Fordovi tožbi proti narodni delavski vladni komisiji.
Kansas City, 28. decembra. Slani avtne unije so danes zopet povzročili masno p i k e t i r a nje pred Fordovo tovarno. Policija je aretirala 50 piketov.
Washington, 28. decembra. Glavni urad C. I. O. unije naznanja, da je 8,000 članov unije delavcev, ki delajo v kamnolomih, se odločilo od American Federation of Labor in pristopilo k C.
1.	O. organizaciji.
-o—-
Kitajci so plačali prvo vojno odškodnino Peiping, 28. decembra. Japonska je te dni dobila od Kitajske prvo vojno odškodnino, ko je potegnila iz kitajske narodne blagajne 400,000 kitajskih jenov. Poleg tega, da so Japonci z vojno napadli Kitajsko, morajo Kitajci tudi plačevati za vojno Japoncem. Svota, katero so Kitajci sedaj plačali, predstavlja prvi del vojne odškodnine, ki znaša sedaj že 50,000,000 jenov.
-o-
Starostna pokojnina Družba cestne železnice v Clevelandu je sklenila, da bo opustila starostno pokojnino, ki je bila dosedaj pri kompaniji v veljavi 11 let. Kar je denarja v doti-čnem skladu se bo razdelil med uslužbence kompanije, ko postanejo 70 let stari. Kompanija trdi, da ker je vlada prevzela plačevanje starostne pokojnine, je postala pri kompaniji nepotrebna. Kompanija si bo s tem prihranila nekako $300,000 na leto. Božično darilo Družini Mr. in Mrs. Peter Zore, 6608 Bonna Ave. so prinesle vile rojenice na božični dan zalo hčerko v dar. Mati in dete se dobro počutita v sv. Ane bolnici. čestitamo!
* Pismo ima pri nas Paulina Mihelič, ki je stanovala nekoč na 60. cesti.
Znanstveniki odkrili rev-matizem v možganih
Indianapolis, 28. decembra. Znanstveniki so odkrili nove vrste revmatizem, ki napade možgane in ki povzroča blaznost, kot se je izjavil na konvenciji ameriških znanstvenikov, ki se vrši v tem mestu, dr. W. Bruetsch, ki poučuje medicino na državni univerzi države Indiane. Dr. Bruetsch je zadnje čase preiskal vzroke smrti 84 blaznih ljudi in pri vseh je dognal, da so umrli za možganskim revmatizmom. Dr. Bruetsch pravi, da je bil zdravnikom že dolgo časa poznan revmatizem, ki napade srce, toda nikdar prej se ni še poznalo možganskega revmatizma. Zdravnik nadalje trdi, da osebe, ki trpijo na srcu, prej in bolj gotovo zapadejo blaznosti kot osebe ,ki imajo popolnoma zdravo srce.
---o-
Napredni Slovenci
Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ je izvolilo sledeči odbor za leto 1938: predsednik Andrej T e k a u c, podpredsednik John Štefe, tajnik Geo. Turek, 16011 Waterloo Rd., blagajnik Thos. Kraich, zapisnikar Matt Debe-vec; nadzorni odbor; Vine. Kol-man, .Frank Turek, Olga Debe-vec; zastavonoša Thos. Kraich; zastopnik za SND Frank Turek; društv. zdravniki dr. Kern, dr. Škur, dr. Perme. Seje se vrše tretjo nedeljo v mesecu ob 9 dopoldne v SND na St. Clair Ave., staro poslopje.
Novi uradniki
Društvo Cerkniško Jezero št. 59 SDZ., je izvolilo sledeče uradnike za leto 1938: predsednik John Rožanc, podpredsednik John šuštarčič, tajnica Rose Hayny, 1272 E. 169th St., blagajnik Louis žele, zapisnikarica Frances Klun. Nadzorniki: Tony Wise, John Vičič, Uršula Bra-nisel. Zdravnik dr. A. Skur. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v S. Del. Domu na Waterloo Rd. Pogreb Ane Krajnar
Pogreb Ane Krajnar se vrši v petek ob 9:30 v cerkev sv. Pavla na 40. cesti. Pokojna je bila doma iz bližine Zagreba in je bil pokojni nadškof zagrebški dr. Bauer njen stric. Pogreb se vrši iz kapele A. Grdina in Sinovi.
Zaprt bulevard
Mestne oblasti so dale zapreti novi bulevard, ki teče ob jezeru, in sicer je zaprt za promet oni del bulevarda, ki se nahaja med 55. oesto in Gordon parkom. Ko bo vreme topleje, bodo končali zadnja dela, nakar bo bulevard zopet odprt za promet.

2
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 29, 1937
♦
r ?
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMKUICAN ffOMK ■
•117 8» Olalr Avenue
Published dally except Sundays and Holldayn
UWKMAN DAILY NNWSPAPKR
Cleveland, Ohio
NAROCwrarv
Za Ameriko In Kanado, na leto >5.60. Za Cleveland, po po*t,l, celo leto »7 00.
Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50.
Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto, $5 50; pol leta. »3.00
Za Evropo, celo leto, $8.00
_____Posamezna Številka, 3 centa.
..................... i ....................................................................i ................... . i*-- .............i "
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, ».. '■ per year O.9. and Cam,da, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall. $3.60 tor 8 month«
Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.50 per year, $3.00 for fl months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PERC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 6th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 8d, 187®.
No. 304, Wed., Dec. 29, 1937
Duhovnik rodoljub
Z zagrebškim nadškofom Antonom Bauerjem ni odšel v večnost samo za čast božjo in krščansko vero vnet cerkveni knez, ampak tudi velik hrvatski rodoljub. Pokojni je bil vreden naslednik Vrhovca, Mihaloviča in Psiloviča, ki so si kot vladike zgodovinsko najpomembnejše hrvatske škofovske stolice v preteklem stoletju, ko se je hrvatski narod prerodil in kulturno dvignil na najvišjo stopnjo, politično pa moral prestati najhujše borbe s habsburško kratkovidnostjo, nelojalnostjo in nehvaležnostjo na eni ter madžarskim nasiljem na drugi strani, stekli nesmrtno ime kot pogumni branilci hrvatskega narodnega in državnega prava. Tudi dr. Bauer je vso svojo veliko avtoriteto kot vele-dostojanstvenik Cerkve postavil v službo za pravice svojega naroda, ki odnekdaj črpa svojo neusahljivo narodno energijo in občudovanja vredni narodni idealizem iz svoje katoliške omike.
Tudi Ante Bauer je bil iz kmetske rodovine, kar mu je v borbi za pravice hrvatskega naroda, ki je bila obenem borba za osvoboditev od tujega in domačega, tujcu zavestno usužnjenega velikaštva, dajalo veliko prednost. Bil je mož, ki je sovražil frazo, ki je ostal tudi na najvišjem položaju s svojim ljudstvom neločljivo zvezan in je bi! preprost in odkrit kakor človek iz naroda. Otroška, neposredna, čisto prisrčna je bila njegova vera kakor je katoliška vera hrvatskega seljaka; elementarno, nepreračunano in brez vsake oportunistične primesi je bilo njegovo narodno čustvovanje kakor je idealno in do kraja požrtvovalno ter prirodno mogočno narodno čustvo hrvatskega ljudstva. Odlikovala pa je pokojnega hrvatskega metropolita pred drugimi neka mirna stvarnost, ki je imponirala riesprotniku po železni logiki dokazovanja, in ,še danes pomni stari madžarski rod Bauerjev govor v budimpeštanskem parlamentu 17. junija 1907, ko je razgalil vso ničevnost madžarske državopravne sofistike glede na neodvisnost hrvatskega kraljestva, da ga je vsa zbornica, začarana od njegovega stvarnega znanja, mirno in napeto poslušala.
Bil je pa rajni nadškof, če je bil izzvan, tudi odločen in nagel ko ogenj; ko je istega leta madžarski poslanec Jernbach hrvatske delegate, ki so obstruirali, opsoval s "svinjami," je Bauer, ki je sicer bil eden najmirnejših članov peštanskega parlamenta, planil nadenj s stisnjenimi pestmi in bi bil z njim krepko obračunal, da ga niso zadržali tovariši. Da brani čast hrvatskega imena, se pokojni vlad'ika ni ustrašil ničesar; med njegovimi predniki na zagrebški nadškofijski stolici na Kaptolu jih ni malo, ki so z mečem v roki branili svobodo, čast in vera ter narodno bit Hrvatov. Ni jih malo med nami, ki smatrajo gotove stvari v narodnem življenju kot "malenkost"; tak ni bil Ante Bauer. Ko so si Madžari vtepli v glavo, da morajo železnice na1 Hrvatskem tudi jezikovno pomadžariti, je vsako potovanje pokojnega nadškofa pomenilo demonstracijo za hrvatske pravice; vselej je zahteval vozni listek s hrvatskim besedilom in zahteval, da železniški uslužbenci govorijo z njim hrvatsko, in ko nekoč ni hotel madžarske karte plačati, sta ga spremila do končne postaje železniški uradnik in pandur, on pa ni nehal protestirati. Njegovi protesti in interpelacije pa niso bili malenkost: ves svet je izvedel za nasilniške metode "viteških" Madžarov, ki so tako izgubljali simpatije, katere si je bilo v evropskih prestolnicah znalo umetno ustvariti bogato madžarsko plemstvo.
Dr. Ante Bauer je bil največji nasprotnik bana grofa Khuen-Hedervaryja, ki je zastavil ves svoj veliki vpiiv in svoje sile, da bi Bauerju zaprl pot do višjih cerkvenih mest in časti, pa ni uspel, zakaj moralna veljava in ugled tega rodoljubnega duhovnika, ki je neustrašeno javno žigosal vsako nasilno dejanje madžarskega oblastnika, sta bila močnejša od krute brezobzirnosti Kihuenove tiranije in podlega kle-čeplastva madžaronske inteligence. Khuen je s sramoto odšel, Bauer pa je zasedel prvostolico Hrvatske, na kateri je ostal, kar je bil: navdušen, dosledno in neumorno delaven duhovnik v službi hrvatskega ljudstva in njegovega neizbrisnega narodnega prava, ki je, tolikrat in tolikrat poteptano, vedno, zmagovito zopet dvignilo glavo, ki je, tolikrat do tal pobito in proglašeno za mrtvo, vedno zopet oživelo in se uveljavilo pred vsem svetom. Pokojni nadškofi je bi! od mlada pravaš, goreč politični učenec velikega Ante Starče-viča, pozneje pa, ko se je ta stranka razklala, je bil eden prvih, ki so zagovarjali idejo združenja vseh hrvatskih strank in Srbov, tako zvane hrvatskosrbske koalicije, s katero se je začela v politični zgodovini hrvatskega naroda nova doba, ko so Hrvati vprvič po svojem narodnem preporodu svojemu narodnemu nasprotniku postavili nasproti združene sile hrvatske narodne duše v zvezi s srbskim narodom hrvatski zemlji. Pokojni Ante Bauer je bil pač mož širokega obzorja in srca ter praktičnega političnega talenta, ki se ni da! utesniti po ožjih vidikih in interesih, kadar je šlo za najvišji interes naroda in domovine.
To je rajni zagrebški vladika pokazal tudi ob prevratu, ko je nadškofijska palača na Kaptolu postala bolj ko hrvatski sabor središče hrvatskega političnega življenja. Vsa akcija za združenje Hrvatov s Srbi in Slovenci v lastno skupno državo se je vršila z njegovim znanjem in odobrenjem pa po znatnem delu tudi po njegovi iniciativi. Njegov delež na
ustvarjenju jugoslovanske države je velik, kakor je bila velika njegova želja, da bi hrvatski narod skupaj s srbskim in slovenskim užival odslej vso svobodo, poln razmah in razvoj svojih narodnih sil in enakopraven položaj v bratski vzajemnosti, kakor sta jo bila s pravim hrvatskim idealizmom zamislila dva druga velika hrvatska svečenika, Stross-majer in Rački. S tem idealom v srcu, ki ga more docela uresničiti le vztrajno in dolgo delo kakor vsak tak visoki ideal, je dr. Ante Bauer izročil svojo dušo Stvarniku in svojemu nasledniku zapustil nalogo, da v duhu dedne katoliške vere nadaljuje slavno tradicijo zagrebških nadškofov, največjih rodoljubov hrvatskega naroda in njegovih voditeljev ne le k večni, ampak tudi k zemeljski sreči, ki je dar in naloga božja. — Ljubljanski "Slovenec."
sesem ti mmn
______IMpill
Naši ljudje v Collinwoodu
Trgovine: Letošnji božični prazniki so dali našim trgovinam bolj pičlo kupčijo. Nekaj mesečna depresija je iztirila kupčijo daril, ki jih darujejo svojci svojcem ob pomembnih praznikih. Zdi se mi, da manufakturne trgovine tozadevno najbolj trpe, ker vsak kupi le to, kar nujno rabi. Tudi trgovine, ki se pečajo s prodajo električnih predmetov so močno prizadeti. Tudi oni, ki imajo delo in denar se omeje do skrajnosti, ker se boje hujšega in večjega brezdelja. Grenkoba zadnje depresije jim je globoko v spominu.
Obrtniki: Naš pogrebnik August F. Sve-tek je pred kratkim kupil lep LaSalle izdelka mrtvaški voz. črno pleskan mrtvaški voz je specijalno in fino delo, ki se spremeni za vožnjo mlajšega ali starejšega mrliča. Mrtvaški voz je dolg 22 čevljgv ter je delo najmodernejše tehnike. Mr. August ,F. Svetek polaga zelo veliko važnost na postrežbo ob času bolezni in smrti. Moje častitke k uspehu in napredku.
Humanitarnost: • Mrs. Mary Svetek, soproga Mr. Augusta Svetka je organizirala med članicami Progresivne trgovske zveze akcijo za žene, ki naj se nauče hitre in nujne potrebe v slučaju bolezni in nesreče. Obdrževale bodo med seboj učni tečaj, ki jih bo pripravil sposobne nuditi prvo pomoč. Sklenile so najeti slovensko predavatelje©, ki jih bo učila v člo-vekaljubnem poslu. Ideja je krasna in upati je, da bo tudi plcdonosna. žene le naprej v začrtani akciji, žena in mati se mora v tak položaj oživeti.
Bolniki: ' Kdor nima zdravja, ta ve ceniti kakšno bogastvo ima oni, ki je zdrav," mi je skromno pripomnila rojakinja, ki je sedaj 12 1st priklenjena na bolniško posteljo. Kostni revmatizem jo je tako močno izdelal, da si želi rešitve iz neznosnega položaja. Oglejmo si to mučenico, kdo je ta naša in vsega pomilovanja vredna rojakinja. Pri krstu v Št. Petru na Krasu sq ji dali ime Antonija čelhar. Sedaj se piše Kre-, sal in stanuje na 1217 E. 170th St. V Ameriko je prišla pred 32 leti in sicer v Pa. V Cleveland f:e jo preselila pred 15 leti in od istega časa ni bila več trdnega zdravja. Kmalu po poroki je postala mati, toda nesreča je hotela, d«, ji je Bog odvzel edinega chcka. Dober in skrben možiček ji je edina opora in pomoč ob njeni kruti in neizprosni bolezni. Toda kljub velikim mukam, pa dnevno čifca Ameriško Domovino, katera jo bcdri v njenem trpljenju. Milijoni se vesele, radujejo in pričakujejo srečnih dni, toda ta mučenica pa tuguje na postelji v mili prošnji k Onemu, ki ji je dal življenje, da jo reši muk in trpljenja.
Nov grob:
Nenadna vest v Ameriški Domovini meje presenetila, ko sem čital, da je za vedno preminul moj dcbri znanec Jos. Pezdirtz. Res je, da jih je mnogo pred njim in jih bo za njim leglo v mrzli grob, toda ustaviti se hočem malo pri njem in pogledati
v r.jegcvo preteklost. Jože smo mu rekli pri dramskem društvu erevšok in pevskemu
..nx:i
v,v
društvu Jadran. Leta nazaj je malokdaj bila vprizorjena igra na odru Slov. Del. Doma, da ni v glavni vlogi sodeloval Jože Pezdirtz. že po naravi je bil poln humorja ter ustvarjen za vesele igre. Pri pevskemu društvu Jadran je bil vzoren in reden pevec, ter dober in prikupi j iv družabnik. Kakor mnogo pred njim tako je tudi njegovo dobro voljo in požrtvovalnost ubila v organizaciji nedovoljena ignoranca, sebičnost in partizanstvo.
Kmalu po prihodu v to deželo sem se seznanil z Jožetom, s katerim sva bila dosledno vedno velika prijatelja. Spominjam se, kako rad .je prinašal za praznike darila, kako rad postregel doma in drugod. Vesel je bil, če je mogel komu kaj dobrega storiti. Imel je globoko čuteče narodno srce in bister razum do vsega dobrega.
Dragi prijatelj. Vlegel si se v grob k večnemu izpočitku oni čas, ko milijoni prepevajo: "Mir ljudem na zemlji." Bodi Ti ohranjen trajen spomin v tuji zemlji. Brat u Johnu idealnemu kulturnemu delavcu, očetu, sestri in soprogi naj bo izrečeno moje globoko sožalje.
Joško Penko,
zastopnik Ameriške Domovine.
ti za to stavbo, kakor smo pa dozdaj.
H koncu vam kličem: VSI v SDD na Prince Ave. na Silvestrov večer, to je v petek 31. decembra 1937. Na svidenje.
A. Vatovec.
--o-
Silvestrov večer Pri Slovenskem domu na Holmes Ave. bomo letos' proslavili konec uspešnega starega leta ter si voščili še boljše in uspešnejše novo leto. Direktorij je odločil, da bomo imeli delničarji, društveni člani in prijatelji nr. Silvestrov večer Skupno zabavo, katera naj utrdi naše vezi v prihodnjemu letu. Točno ob 8:30 uri zvečer se prične zabava, ki bo v zvezi s plesom in drugim raz-I vedrilom. Pridite, ne bo vam žal j za prijeten in družaben večer. I Podprite vašo narodno ustanovo i do boljšega uspeha.
Joško Penko, tajnik.
JOŽE GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
Novice iz Jutrovega
Ravno deset let je zdaj, ko smo hodili gledat in opazovat, kako se stavba Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. postavlja in raste kvišku. Gotovo smo bili veseli vsi, najbolj pa še delničarji, ker smo videli, da se naša želja izpolnjuje. Veseli smo bili tudi zaradi tega, ker smo mislili, da bo zdaj naše delo končano jn dovršeno. V tem smo pa se motili, kajti dvorana je stavba, o kateri smo videli, da potrebuje naše pomoči, naše oskrbe, da bo stavba ostala in napredovala, da bomo enkrat lahko rekli, kar imamo tudi upanje, da je to naša last. Zato se moramo pa mi delničarji zavzeti in pomagati vsak po svoji moči, pa bo Slovenska delavska dvorana kmalu naša last.
Takrat, ko smo začeii nabirati za to stavbo^ smo zbirali na vse načine. Zbijali smo prostovoljne doneske, nabirali pa tudi s klobukom, kar pa ni bila -nobera sramota. Prodajali smo delnice in vsi smo bili takrat enega mnenja, da se stavba postavi, Z veseljem smo pričakovali, da se je stavba postavila.
Zakaj bi jo pa torej danes zanemarjali in bi ji ne hoteli pomagati? Da, zdaj ji moramo pomagati in pomagali ji boste na ta način, oe se udeležite vsi veselice, ki jo priredijo v petek 31. decembra 1937 direktorji in gospodinjski klub ob sedmih zvečer v SDD. Na programu je lepa igra v treh dejanjih, ki se imenuje "Starokopitna." Zatem bo pa ples in prosta zabava.'Igrala bo dobra domača godba. Vstopnina bo samo 35c za vse to. Torej pričakujem ,da boste gotovo vsi na tej prireditvi, saj vidite, da gre za v korist SDD.
Pokažite se, da ste tudi vi za SDD, da bomo imeli direktorji petem res veselje še bolj delova-
Upravičeno vprašanje
Cleveland, O,—Na 27. februarja 1932 sem šla vprašat na North American banko, če je res zaprta. Saj nisem mogla verjeti, da bi bilo to res. Saj so hodili možje še en mesec prej okrog in nagovarjali ljudi, naj vlože denar v to banko. Pripovedovali so, koliko milijonov da premorejo. Pa kam so izginili tisti milijoni v enem mesecu? To je vprašanje na tiste može in tiste uradnike, še zadnjo nedeljo pred zaprtjem so povedali, da imajo šest milijonov denarja: V pon-deljek so pa imeli samo pet dolarjev na 100. Re kli so, da bodo čez dva dni dali, kolikor bo kdo hotel. Potem, na 1 . oktobra 1934 so pa dali $20.00 na $100. Ostalo je pa zamrznjeno in ne vemo, kdaj se bo odtajalo.
Dragi prijatelji in prijateljice! Po mojem mnenju se še ne bo odtajalo. Kar ljudje prinese cbresti in na "kapital, je komaj za uradniške plače. Ali ni to žalostno, da morajo za ljudi, ki imajo od $50 pa do $500 na banki, drugi zanje skrbeti za živež in obleko! Jaz hodim za neko osebo, ki ima denar na banki prosit, pa ne dobim nič. Torej kdaj bomo kaj dobili?
želim mojim prijateljem in prijateljicam zdravo, veselo novo leto, Ameriški Domovini pa mnogo novih naročnikov.
Rozi Hanko, 5345 Spencer Ave.
-o-
JAPONCI IN KRESNICE
Japonci lovijo kresnice približno tako, kot lovimo pri nas metulja. Ujete kresnice spravijo v majhne škatle in postavijo v sobo, kjer se ponoči svetijo. Japonci so prepričani, da se v vsaki kresnici skriva blodeča duša, ki ne more najti pokoja. Nekateri prodajajo ujete kresnice otrokom v mestih, ki nimajo prilike, da bi jih lovili sami.
Cfi tffliinefe ar pa nt
"Ali kaj piješ?"
"Nič!"
"Zakaj pa ne?"
"Ker sem pustil vsako pijačo."
"Zakaj ?"
"Iz prepričanja."
"Kdo te je pa prepričal?"
"Moja stara."
RAZPRODAJA
Vse fine STERLING SUKNJE, kar jih imamo še v zalogi, lahko dobite sedaj po veliko nižjih cenah kakor na kateri? raz prodaj i v Clevelandu in to direktno iz tovarne.
Prosim pokličite me ali se oglasite, da vas peljem v tovarno, da si ogledate kaj še imamo v zalogi, če kupite kaj ali ne. '
Se vam priporočam, BEN NO B. LEUSTIG 1034 Addison Road (Vogal St. Clair) Tel. ENdiec.lt 3426
Nekdaj so tule brodarili ter prevažali ljudi čez Savo, ker mostu ni bilo. Pred kakimi 90 leti so tu napravili lesen most. Ker je bil ta most zasebna last smledniškega graščaka, je moral sleherni, ki je šel čez most, plačati mostnino, še sedaj se spominjam, ko sem šel prvič na Skaručno s staro materjo, da so morali plačati za vsakega 2 Krajcarja mostnine. Most je že lakrat izgledal, da ga utegne enkrat odnesti Sava. Saj se .je tresel od deročih valov, da je človek mislil, da zdaj pa zdaj se bo zrušil. Leta 1907 ga je res odnesla Sava in potem so zopet morali napraviti začasni brod. po katerem sem se tudi jaz par-krat peljal.- Sedaj je tam nov železen most z granitnimi podstavki in se ni bati, da ga odnese Sava. Tudi mostnine več ne pobirajo, ker je most deželna last.
Tacen je kaj lična vas, ki ieži v znožju šmarne gore. Tu je zelo razvita sodarska industrija, kjer so že od nekdaj izdelovali vsakovrstne sode, ter je on-di tudi tovarna za žeblje. Tu v Tacnu se je večkrat nahajal general baron Moric Auffenberg, ki je bil v začetku vojne leta 1914 avstrijski armadni poveljnik v Galiciji. Stanoval je v gradiču Ročen pri Tacnu, ki je bil tedaj last njegovega tasta Maurerja. Tacen posečajo mnogi turisti in romarji, ki gredo na šmarno goro in na Skaručno.
Splošna navada je bila, da romarji, ki so šli na Skaručno, so šli še prej na šmarno goro in prav redko je bilo, da bi se ognili te zanimive točke. Le ako je "bil dež ali pa nilbrio Časa, nismo1 šli gori, drugače pa vselej.
Tudi to pot se je naša romarska skupina odločila, da gremo na šmarno goro. Kljub temu, da nam ni bilo vreme kaj preveč naklonjeno, ter je včasih malo porosil dež, vendar pa ni bilo hudega. Za to priliko smo imeli seboj dežnike, katere navadno romarji vzameji seboj, ki jim služijo ne samo v slučaju dežja, ampak tudi za senco ter obenem tudi za romarsko palico, ki često prav pride. Zlasti ako greš na šmarno goro.
V Tacnu smo zavili z deželne ceste na gorsko pot, deloma pa po stezi. Kmalu ko smo krenili v goro, nas pozdravi Marijino znamenje in pa napis: "Kdor ljubi Marijo, le k nji naj hiti." Res, prav primeren verz za romarja, ki se je odločil, da obišče šmarnogorsko Kraljico. Naši pradedje so tako ljubili Marijo, da so ji vrh te strme gore postavili prav krasno svetišče. Mnogo je bilo truda, ko so tako-rekoč vse morali znesti na svo-iih plečih, ali pa kako drugače zvleči gori z nemajhnimi težavami, in zaka.j ne bi tudi mi pohiteli gori k Zaščitnici našega slovenskega naroda? Nekaj časa smo precej dobro hodili. Zdaj po stezi, pa zopet po kolovozni poti, a kar naenkrat smo pa na razpotju. Ena pot je namreč držala na levo, druga. pa na desno. Zdaj je pa nastalo vprašanje: katera pot je pravilna, da pridemo na vrh? Pa smo napravili kar po salomon-sko: ubrali smo jo naravnost, kjer ni bilo ne steze ne pota. Že pridemo tudi tod, smo dejali. Toda potem je nam bilo žal, da smo si izbrali smer kar naravnost. Nekaj časa je' še šlo, dasi nam je tekel pot s čela, čeprav je bilo hladno vreme. Ko smo pa prišli že blizu poti, ki vodi k znamenju "Svete sobote," je bilo pa treba zbrati skoro že vse sile, da smo se prikopali zopet na pot. Baš ravno dežniki s kljukastimi palicami so nam dosti pripomogli. Ko sem med
prvimi prišel na pot, sem se krepko oprijel bukovega debla ter pomolil svoj dežnik ženskam, da se je ta ali ona prijela za dežnik, ter ji tako pomagal po skoro navpični strmini na pot. Tu smo se malo oddahnili od naporne hoje ter šli naprej, dokler nismo prišli do tistega zgodovinskega znamenja, ki se mu pravi "Sveta sobota." O tem znamenju se pripoveduje, da je Marija prav čudežno rešila svoje častilce pred Turki, ki so vdrli tudi na šmarno goro, da oplenijo in oropajo Marijino svetišče, ter odženejo v sužnost vso mladež, fante in dekleta, a stare nebogljene pa enostavno pomore, kot je b'ila to turška navada. Prebivalci, ki so se uta-borili na Šmarni gori, so zaupno klicali Marijo na pomoč, in bili so uslišani. Prikazal se je sv. Ahacij z ognjenim mečem. Turki so se te prikazni tako ustrašili, da so se umaknili s šmarne gore.
To se je zgodilo, kakor pripovedujejo, v soboto na sv. Aha-cija dan ob pol dvanajstih. V spomin na to še danes zvoni na šmarni gori poldne ob pol dvanajstih. In to znamenje "Svete sobote" stoji v spomin na to rešitev pred Turki.
Od tam gremo počasi proti glavnemu vrhu šmarne gore, kjer je cerkev, šmarna gora, kot znano, ima dva vrha. Južni vrh šmarne gore je takozvana grmada, kjer so za časa turških vpadov v deželo kurili kres, da so tako opomnili prebivalce, da se bliža grozni sovražnik. Grmado zlasti posečajo razni turisti in pa hribolazci. Na severnem vrhu pa stoji Marijina cerkev, kjer je bilo nekdaj taborišče pred Turki. V sredi med vrhovoma, v sedlu, pa je prav lepo polje, ki bi si ga človek z daleka ne mislil. Ko smo že blizu cerkve, pridemo mimo znamenja sv. Antona Puščavnika, ki sameva v votlini, poleg njega pa ščetinec, ki zvedavo gledo na svetnika. Tam poleg je tudi ta-kozvani zvon zelja, namreč, da pri tem, ko vlečeš za zvonec, na tihem izraziš najsrčnejšo željo, ki da se ti potem izpolni. Tam smo kajpada tudi mi zvonili, potem pa dali nekaj v puščico, ki gre za vzdržavanje te prav mične kapelice. Nato še nekaj korakov in smo prav na vrhu Šmarne gore, pred cerkvijo.
Dne 15. avgusta 1920 sem bil nazadnje tukaj. Dva dni potem sem odšel v Ameriko. Takrat je bil z menoj moj prijatelj Matija Jerina, ki je zdaj v Chi-cagu, in pa Ivan Berčič, s katerim sva svoječasno v Rusiji na Donu konje pasla. Zato me je prav posebno zanimalo svetišče na Šmarni gori, ki se pa od takrat ni nič spremenilo, razen, da imajo sedaj nove zvonove. Prejšnje je vojna vzela in so bili nekaj časa brez njih.
šmarna gora je imenitna božja pot, kamor so verni Slovenci prav radi zahajali in so bili mnogi uslišani na Marijino pri-prošnjo v raznih dušnih in telesnih potrebah. Tu je stala cerkev že v 13. stoletju. Seveda majhna. Potem so pozidali večjo in leta 1711 so pričeli zidati sedanjo cerkev, ki je v baročnem slogu. Posvetil jo je ljubljanski škof Žiga 31. maja 1729. Veliki oltar Rožnivenske Kraljice je prav lep, zlasti Marijin kip z detetom Jezusom v naročju, ki si kar takoj osvoji srca pobožnih romarjev. Cerkev ima pet oltarjev in sicer glavni oltar, katerega tron je napravljen v dolbino zidu. okrog pa prav okusno poslikan.
(Dalje prihodnjič)
AMERIŠKA DOMOVINA, DEC5MEF& 20, 1907
V sredi je poveljnik japonskih čet na Kitajskem, general hoane Matsui. General posluša proteste angleških častnikov, ki protestirajo proti invaziji Japoncev v Šangaj.
KRIŽEM PO JUTROVEM
P* >tnik« U*!r*tk« &.. Mars
"Ne. Toda pravili so, da jih zasledujejo štirje škipetarji in tisti da ne smejo zvedeti, kam jih peljem."
"Lagali so!"
"Seveda! Žal sem prepozne spoznal kaki lopovi so."
"Kje leži Taš kjoj?"
"Severno odtod. Niti iz Ra-doviča ne pelje pot v Taš kjoj, dobro mora poznati planine, kdor hoče priti v Taš kjoj. Vas je majhna in revna, v gorah leži, k Bregalnici in v Zbigance se pride mimo nje."
V Zbigance? V Zbigance sem bil tudi sam namenjen, k mesarju Čuraku. Zvedel sem za čuraka v Ismilanu pri bratu De-selima, ki mi je v čataku ušel z mojim vrancem, pa padel z njim pri skoku črez čataški potok in si zlomil vrat. Pri čuraku, tako mi je zaupljivo izdal Deselimov brat, ki me ni poznal, bi naj po-prašal za kočo v soteski in od njega da bom zvedel tudi kaj več o Žutem. Žuti, "Rumeni," je bil poglavar po vsej Turčiji razpredene organizacije zločincev, sleparjev, roparjev in morilcev, ljudi, ki so zbežali "v gore," ker so jim postala med svetom tla prevroča, raznih političnih beguncev, pustolovcev in poklicnih roparjev. Skrivnosten človek je bil, vsi so vedeli za njega, pa nihče ga ni poznal, s strahom so imenovali njegovo ime. Žutovi zavezniki in poma-gači so bili tudi naši ubežniki, Mubarek, Aladžija in drugi. Celo politični uradniki so bili njegovi somišljeniki. Mož me je zelo zanimal, poiskal bi ga bil rad.
Mubarek je bil torej res namenjen v Zbigance, kakor sem zvedel tudi v Strumici. Po kaj ? Ali bom morebiti našel kar na kupu vso čedno družbo?
"In še preden ste odpotovali," sem vprašal, "so ti naročili, da ne smeš ničesar izdati?"
"Da. Mubarek mi je pripovedoval, da so jih spotoma napadli štirje Škipetarji, da pa so jim ušli. Krvno osveto da imajo do njega, je pravil. In najbrž da ga bodo zasledovali. Na sever da mora, da pa noče potovati skozi Radovič, ker bi ga ljudje videli in izdali škipetarjem. Zato da bo rajši potoval črez gore v Taš kjoj.
"Zelo natančno vas je popisal. Na čistokrvnem vrancu da jezdiš, je pravil, visoke škornje da nosiš in črno brado. Pa dve puški da imaš in štirje da ste. Preoblekel si se v šerifa, kakor vidim, in drugega konja jezdiš. Škornje in puške ima tvoj spremljevalec, tisti mali človek. Le i brada me moti. Si si tudi drugo brado nataknil?"
"NeJ" sem se nasmejal. "Po j barval sem si jo, da bi laže pre-1 varil ljudi, ki jih je najel tisti svetnik Mubarek, in ki bi me i naj napadli iz zasede in ubili." |
Zavzel se je.
"Mubarek, praviš, da jih je |
najel?"
"Da. Saj si sam izkusil, da ni nikak svetnik. Velik slepar je in zločinec. Zaveznik je Žute-ga. Razkrinkal sem ga pred vsem ljudstvom v Strumici ter j
STANOVANJA V NAJEM j
Sledeča stanovanja se odda-j jo v najem. Vsako stanovanje! ima vse ugodnosti in vsako jej novo dekorirano in v najbolj-j šem stanju.
1397 Addison Road, 6 sob, spodaj
887 Ansel Road, za 2 družini, 4 sobe vsaka
548 E. 123 St., 8 sob
15937 Whitecomb Ave., hiša za 1 družino, 5 sob Vprašajte pri , The North American Mortgage Loan Co.
6131 St. Clair Ave. Tel.: HEnderson 6063
dal njega in njegove tri tovariše zapreti. Maščevati so se hoteli in se me iznebit, pa je Mubarek najel dva Škipetarja, da nas ubijeta.
"Zvedel sem za namero, se preoblekel za šerifa in si pobarval lase, tovarišem pa naročil, naj jezdijo počasi za menoj. Našel sem Škipetarja v nekem hanu in šel z njima v zasedo, kjer sta mislila čakati na mene. Sprli smo se in se spoprijeli, pobil sem ju na tla in jima srečno ušel."
Zavzet me je gledal.
"V nekem hanu, praviš, si našel Škipetarja ? Kje pa leži tisti han?"
"Na cesti iz Strumice v Rado-
• v «•
V1C.
"Tam, kjer zavije črez most na desno?" "Da."
"Tam? Si videl tudi handži-jo?"
"Tudi njega sem videl."
"Tisti handžija je moj svak."
"Res? Njegova žena je bila torej tvoja sestra?"
"Da. Umrla je pred kratkim."
"In štiri otroke ima."
"On je, on! Vedi, njega so tisti lopovi okradli!"
"Kaj pa so mu vzeli?"
"Najboljšega konja. Tisti je bil, ki so mu naložili tovor. Spoznal sem ga, ko so prijezdili. Pa nisem nič rekel, mislil sem, da nisem prav videl. Spotoma pa so se pogovarjali, stopal sem peš pred njimi in ujel marsikatero besedo. Izprva, so pravili, 30 imeli samo štiri konje in vsak je vzel del prtljage k sebi na konja. Pa so naleteli na cesti blizu sela, ob mostu, veš, na dva človeka, ki sta se tam okoli potikala, in tista sta jim povedala, da ima handžija dva konja. Ukradli so mu najboljšega in še sedlo povrh."
"Revež! Spominjam se, enega konja sem še videl na dvorišču. Ampak povej, ali nisi ničesar čul o tistih dveh, ki so ju našli za selom?"
"čul sem, pa nisem praz razumel. Govorili so o šarcih. Šareč pa je konj, ne človek."
Novoletno pismo
Piše dr. Franc Trdan
Dragi rojaki!
Pred menoj, na pisalni mizi, leži nešteto vaših cenjenih pisem, dopisnic in razglednic. Eni se spominjajo nepozabnih počitniških trenotkov, ki smo jih v odkritosrčni prijateljski družbi prebili skupaj, drugi poročajo o lepo uspelih duhovnih vajah in misij onih, ki jih vodi g. Vital Vodušek, tretji pa se priporočajo v memento in hkrati prosijo, naj bi še kaj pisal v Ameriško Domovino, Glasilo KSKJ in Ameriškega Slovenca. Na take in podobne spomine, vprašanja in priporočila bi najrajši vsakemu posebej odgovoril, - pa je to, kar mi boste tudi sami radi priznali, skoraj fizično nemogoče. Zato mi, prosim, dovolite, da se s pričujočim novoletnim pismom vsaj nekoliko oddolžim vsem ožjim znancem in prijateljem in se hkrati z vami prav po domače razgovo-rim o vsem, kar si želite vi in kar je meni na srcu.
Po stari in lepi slovenski navadi vas vse, predragi rojaki, ki iščete kruha in sreče po širni Ameriki, najprej prav prisrčno pozdravim, želeč vam obenem obilo božičnega veselja in srečno ter blagoslova polno novo leto! Odkar sem se povrnil iz Amerike, mi misli neštetokrat pohitevajo k vam, v vaše cerkve, v vaše družine, v vaše prosvetne domove, na vaše piknike, na vaše surprise partije. Z navadnimi in skiop-tičnimi predvajanji — o naših ameriških rojakih — sem v zadnjih treh mesecih obhodil že skoraj vso Dolenjsko. Vašim nepozabnim svojcem pripovedujem o vsem, kar sem j med vami videl'in slišal.. Po-j vem jim tudi to, kako prijetni spomini vas vežejo na dom in otroška leta, na domovino, na slovensko zemljo, na Savo, Dravo in Sočo, na Triglav in Kum, na Brezje in Zaplaz, na Novo Štifto in Šmarno goro in vsa druga božja pota, kamor ste včasih hodili. In to zago-
tovilo je vašim dragim najlepša tolažba.
Še posebno pa smo se vas spominjali dne 28. novembra, na takozvano izseljeniško nedeljo ali na praznik naše krvi v tujini. Kakor vam je gotovo že znano, je vsakoletno prva adventna nedelja vsa posvečena spominu in skrbi naših rodnih bratov in sester v tujini. Na ta dan se po vsej naši lepi Sloveniji veliko govori in moli za naše izseljence, ki si služijo svoj trdi vsakdanji kruh ob brnenju tovarniških strojev a ob turobnem jeku krampov in električnih svedrov globoko v podzemeljskih rovih. Priznanja in hvale vreden napredek v praznovanju izseljeniške nedelje je bil letos ta, da se ni iz-seljeniška nedelja praznovala samo v Sloveniji, ampak po vsej Jugoslaviji. Tudi po šolah, višjih in nižjih, so bile poedine ure odmerjene spominu naših krvnih bratov v Ameriki,,^ Kanadi, Nemčiji, Holan-dijif Belgiji, Franciji, Egiptu, Avstraliji, Braziliji in Argentini, vsem Slovencem, ki bivajo širom zemeljske oble.
Podpisani je bil za to nedeljo povabljen na predavanje v Ribnico. Da ste videli to zbrano in radovedno množico! Kljub snegu in ostri burji so prišle vaše stare matere uro hoda daleč in še več, samo da bi kaj slišale p vas, o vašem bitju in žitju." Ko sem jim pravil, da vam cb spominu nanje, na domači krov in petje farnih zvonov vselej postaja toplo v duši, so se v.oceh ne-
križem sveta. Tudi mi se po-sosto vprašujemo: Kje so, kako se jim godi, ali bodo še kdaj prišli nazaj, ali pa bodo počivali v tuji zemlji?
S spominom na domači krov in rodno zemljo pa je najtesneje združen tudi spomin na lepo krščansko življenje v domači hiši, v domači vasi, v domači fari. Kako lepo je bilo tedaj, ko vam je mati pripovedovala o Bogu, o Mariji, o sv. Družini in o angelcih in vas učila pesmic, iz katerih je dihala prisrčna domačnost in nedopovedljivo rajsko veselje. Ko ste odrastli, so vas istega učili v šoli in v cerkvi ravno tako. In zdaj, ko ste sredi življenjskih vrtincev in imate že bogato življenjsko skušnjo za seboj, čimdalje bolj umevate in uvidevate, da je bilo prav tako. Zato se z vnetim srcem oklepate vere svojih očetov. Preč. g. kanonik J. J. Oman mi v pismu z dne 11. novembra t. 1. poroča: "Zadnji teden oktobra smo imeli 40 urno pobož-nost, katero je vodil Rev. Vodušek. Ljudje so prav lepo hodili v cerkev in tudi k zakramentom, tako, da smo v teku te pobožnosti imeli nad 4,-000 svetih obhajil. Vodušek govori navdušeno in ga radi poslušajo. V prihodnjem postu bomo imeli pri nas misi-jon. Takrat se bodo morda zganili tudi še naši mlačneži. Zato Te že danes prosim za memento v ta namen. Enako priporočam tudi ostale svoje farane in vse naše ameriške rojake." Naj mimogrede kar na
LO p i O V lili al* o"	»	"	,	. , .
štetih zalesketale solze ganut- tem mestu povem, da tej src-ja Ko so zagledale nastop | ni želji vašega vrlega duhovne-vaših narodnih noš pred cer-jS.a pastirja z: veseljem ustre-kvijo sv. Vida in v kulturnem j zam. Odkar sem se vrnil iz vrtu, so me kar med predavanjem prekinile in radovedno
povpraševale: Katera je Križ manova Angela, Matjaževa Marjeta, Kozinova Neža, Žor-škova in Gelzetova in kdo bi si mogel zapomniti še vsa druga imena in vprašanja!
Tako, vidite, mislite vi na svoj rojstni dom in na svoje domače, mi pa, ki bivamo doma, mislimo na vas, ki bivate
Amerike, ga še ni bilo dneva, da bi se vas ne bil spominjal pri sv. maši ali tudi sicer v svojih molitvah. In to hočem vestno tudi v bodoče vršiti.
Pa tudi o drugih slovenskih farah v Clevelandu slišim ena-j ko razveseljive glasove, tako o lepo uspeli 40 urni pobožnosti pri sv. Vidu in pri Mariji Vne-bovzeti v Collinwoodu. Gospa M. K. piše: "Tukaj v Collin-
"Njuna konja sta šarca in po konjih sta tudi škipetarja dobila ime Šarca, Aladžija. Tista dva sta bila, ki sta čakala na nas in ki sem šel z njima v zasedo, ju ukanil in nazadnje premagal."
"Aladžija?" je razmišljal, "škipetarja? Spominjam se. O Aladžijih sem že čul. Prava orjaka sta, močna ko medved v šar planini. Nihče jima ni kos. In praviš, da si ju premagal?"
"Seveda. Sicer bi ne bil tukaj."
"Neverjetno! In oba si premagal? Sam?"
"No, ni bila taka reč. Frank zna še nekaj več ko takle sirov Škipetar."
"Sta mrtva?"
"Ne. Omotil sem ju s pestjo. Zavedla se bosta, spoznala, da sem ju pfevaril, in nas prišla iskat."
"Misliš, da prideta tudi tod
. o "
mimo!
"Mogoče."
"Popraševala bosta za vami. Ali jima smem povedati, da ste jezdili tod mimo?"
"Radi mene ti ni treba lagati. Le mirno jima povej, da smo bili pri tebi in da smo namenjeni v Radovič. Zamolči pa jima, kaj smo govorili."
"Dobro, effendi! Besedice ne bosta zvedela."
"Papripoveduj dalje!"
Dalje prihodnjič -o-
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno do-i ber vspeh.
Ko so začeli delavci:pikftiniti Fordovo t ovarno p Ka.nsaa Ciliju, je iii-ahe in-zaprla, da sadelftlinevMr.. .... . -	>"..;-......'/s,'.
idija pikete are-
woodu smo imeli prav lepo uspelo 40 urno pobožnost, ki jo je vodil g. Vital Vodušek. Zdi se mi, da je ta gospod v misijonski vnemi in govorništvu neprekosljiv. Povsod ga imajo radi in hvalijo njegovo ne-utrudljivo delovanje za duhovni blagor našega slovenskega naroda v Ameriki."
Manj vesela pa so poročila
rodnega premoženja, ali z drugimi besedami: dvajset centov od vsakega dolarja, ki ga kdo zasluži gre za ene ali za druge davke. Zvezna blagajna bo vzela prihodnje leto najmanj $6,500,-000,000. Ostalih §7,000,000,000 pa bodo pobrale razne posamezne države. Računa se, da so Amerikanci letos plačali $11,-000,000,000 v raznih davkih, ki
o ondotnih delavskih razme- se bodo Pa v prihodnjem letu porah. Od različnih strani pri-' množili za nadaljnih dva tisoč hajajo glasovi, da se že zopet' milijonov dolarjev. Mnogo dr-
kažejo znaki depresije ali za-'".....
stoja dela in da je pri tem tudi naših ljudi precej prizade-
žav namerava vpeljati nove davke.
-o-
tih. Iz Dulutha mi piše preč. g. dr. John Sholar: "V naši naselbini se nam obetajo slabi časi. Pri Steel Plantu je precej naših ljudi izgubilo delo. Cement Plant pa bo od 1. decembra do 1. maja zaprta. Tudi Coolerator Planta še niso odprli. Priporočam vam vse te naše trpine v memento!"
Enako se izraža preč. g. kanonik Oman: "Z delom gre zopet bolj slabo. Kar nenadoma je začela industrija delavce odpuščati. Nekateri menijo, da dela industrija to zato, da bi delavci v bodoče ne4 stavili previsokih zahtev. Jaz sovražim komunizem, toda sodobni kapitalizem nima prav ni-kakega božjega sramu v sebi. In tako gre sebičnost in brez-božnost že hujši in še večji sebičnosti in brezbožnosti nasproti. Posledice bodo najbrž enkrat zelo krute in veliko nedolžnih ljudi bo trpelo. Bog vedi, če se bo svet kdaj spametoval ?"
Taka poročila me pa bole, tem bolj, ker nisem v teku mojega bivanja med vami slišal nikakih tožb o pomanjkanju dela. Nasprotno! Kamorkoli sem prišel, sem našel vesele in zadovoljne obraze, ki navadno niso znamenje bede in pomanjkanja. Mnogi so mi celo zatrjevali, da se polagoma po-vračajo časi nekdanje prospe-ritete, o kateri mi je svoje dni vaš veliki rodoljub Mr. Anton Grdina toliko lepega pripovedoval. Dal ljubi Bog, da bi novo nastala kriza skoraj prešla in da bi sfe čim prej povrnili stari normalni časj!
Zdaj pa še besedo o tretji v uvodu navedeni točki! Ker mi poročate, da so našle besede izpod mojega okornega peresa pri mnogih odobravanje, sem se odločil, pokloniti vam za novo leto svoje spomine na Ameriko. Priobčevalo jih bo Glasilo KSKJ, da bodo tudi drugim slovenskim naselbinam ložje dostopni. Sprejmite jih v znak moje dolžne hvaležnosti in ljubezni do vas, nepozabni rojaki! Bodite uverjeni, da mi bo spomin na vas do zadnjega diha mojega življenja vedno ljub in drag. Prav v vseh dneh mojega bivanja med vami ni bilo niti trenotka, ko bi me bila obšla le senca kakega domotožja. Počutil sem se tako domačega kakor doma na rodnih domačih tleh. Pa to je naravno! Saj sem našel povsod, kamorkoli sem prišel, samo odkrite prijatelje in znance, brate v pravem pomenu besede, povsod samo v pregovoru znana slovenska gostoljubna srca. Zato ponovna vam hvala!
H koncu pošiljam še enkrat svoj prisrčen pozdrav in pozdrav cele naše mile domovine vam, dragi rojaki, v Clevelandu in v vseh ostalih slovenskih naselbinah širom Amerike! Vaš prijatelj,
Dr. Franc Trdan, Št. Vid nad Ljubljano.
—...... o--
Haile Selassie pozdravlja Zedinjene države
London, 28. decembra. Te dni se je oglasil bivši abesinski cesar Haile Selassje, ki je čestital ameriškemu narodu radi njega miroljubnosti. Kaj pomeni vojna, je dejal bivši abesinski cesar, je njemu dobro znano, ker je njegova domovina zgubila ne samo tisoče svojih sinov, pač pa tudi politično samostojnost. "Nobena vojna na svetu se ne more opravičiti," je dejal bivši cesar. Haile Selassie je govoril potom radia iz svojega političnega pregnanstva v Londonu.
Novi uradniki
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ je izvolilo sledeči odbor za 1938: predsednik Frank Sodnikar, podpredsednik Adolph Tomšič, tajnik Frank Merhar, 1015 E. 62nd St., zapisnikar Joseph Kalčič, blagajnik Anton Wi-dervol. Nadzorniki: Ivan Zupan, Louis Laurich, Joseph Jemc. Zdravniki: dr. Seliškar, clr. Kern, dr. Oman, dr. Perko, dr. Skur. Zastopnik kluba društev SND in za konferenco: J os. Jemc. Zastopniki za skupna društva fare sv. Vida Joe Jemc in Joe Zakrajšek.
MALI OGLASI
Dve sobi
se oddasti, kuhinja in spalnica za dve postelji. Vpraša se na 1007 E. 63rd St.
(Dec. 29, 31.. Jan, 3.)
REJ ENI PRESlČI NARAVNOST IZ DEŽELE
Vseli velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins, izvrsten Spelt.
Kaljeno vsak četrtek, dopeljemo na dom vsak petek. Dobite tiitll izvrstno goveje meso in teletlno po cenah na debelo
H. F. HEINZ
VINE ST.	WILLOUGHBY. O.
Telephone Wickliffe llO-Jf-2
LOUIS OBLAK
TRGOVINA 9 POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. S612 ST. CLAIR AVE. _____________HEnderson 897»_____
V BLAG SPOMIN
pete obletnice smrti preljubi je-nega in nepozabljenega soproga in očeta
JOHN RUSS
ki je za vedno v Gospodu zaspal dne 28. decembra 1932.
Let je pet že preminilo, kar Te več med nami ni, a Tvoj spomin ostal bo v naših srcih večni čas.
Žalujoči ostali:
Ogromni davki
Washington, 28. decembra. Davki, katere bo plačal ameriški narod v letu 1938 bodo znašali! nezaslišano visoko svoto $13,-500,000,000. Toliko davkov ame-
viški narod v enem letu še nikdar j Cleveland, O., 28. dec. 1937.
prej ni plačal. Ta svota predstavlja 20 odstotkov vsega na-'
soproga, sinova in hčere.
4
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 29, 1937
OLD GLORY OM FLAG
50UTHBUKY
WANTS HQ
SWASTIKA
UNITED
Železna cesta
ROMAN
Vsebina je velela, da naj po svoje odloči o tem, ali plača zaostale mezde in obdrži dosedanja inženjerja. Podpis: Lodge. To sporočilo ga je osupnilo. Ničesar drugega ni moglo pomeniti kakor to, da je na njem, ali dobita Blake in Coffee plačo za delo, ki sta ga bila opravila, in naj vobče ostaneta na svojem mestu. Ko si je še belil glavo, da bi uganil starejšinov namen, sta stopila inženjerja v šotor.
"čujta, kaj pravita o tem?" Neale je porinil brzojavko preko mize.
Prečitala sta Jo. Coffee je vrgel svoj plašč na pograd in si je nato zapalil pipo.
"Kaj pravim o tem? To, da izgubim tri mesečne plače — devet sto dolarjev,"1 je odgovoril in puhnil oblak dima proti stropu.
"Jaz pa šest sto," je dodal Blake.
Neale se je naslonil nazaj in je uprl oči v svoja pomočnika, čutil je, da se v njunem vedenju nekaj zagonetno izpreminja. Oči-vidno je dozorevala važna odločitev.
"Na meni je, kako si raztolma-čim šefovo sporočilo," je rekel Neale. "In nikakega povoda nimam, da bi vam utrgal zaostanek plače ali da bi vas odslovil."
"Bržkone boste storili oboje — če se ne sporazumemo," je menil Coffee.
"Nu, ali se mar ne moremo sporazumeti ?"
"To se bo videlo," je bil skrivnostni odgovor.
"Vedita, gospoda, da vaju potrebujem," je zamišljeno povze 1 Neale. "Težka dolžnost nam je naložena. Medtem, ko bomo delali zasilni most, se moramo že
VLOGE v tej posojilnici
zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washing-Ion, D. C.
Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
lotiti gradnje stebrov . . . Kdo ve, kako se sam obnesem. Bože moj, tudi jaz sem že kdaj zagrešil kako napako. Ne čutim se upravičenega, da bi vaju obsojal. Pustimo čenče o minulih stvareh in pojdimo z novimi močmi na delo."
Neale je čutil, da bi jima moral ta predlog pokazati vse vprašanje v drugi luči; nadejal se je, da ga sprejmeta s hvaležnostjo, ako že ne z navdušenjem. In kar poparilo ga je, ko je videl, da se je zmotil.
"Hm! Nu, saj bo še jutri prilika, da se pomenimo o tem," je Zazehal Coffee.
Neale je opustil vsak nadaljni poizkus zbližan j a; kako uro se je še ukvarjal s svojimi zapiski, nato je legel spat.
Drugo jutro se je Neale zgodaj napotil k reki, da bi si podrobno ogledal pripravljalna dela za gradnjo številke deset. Colohan mu je moral' povedati število opažev in okvirnih jezov, ki jih je bilo odneslo; od kamnosekov je zvedel* koliko kock so bili že pripravili za temelje. Ne samo, da je bil iznenaden in začuden, ampak njegovo strmenje in ogorčenje sta bili brez mej. Ogromno dela je bilo zapravljenega. Na stotine ton najboljšega gradiva so bili zmetali v to brezdno in to je pomenilo, da so šli stoti-seči dolarjev po vodi!
Ko si je Neale natančneje ogledal dela, je zasledil, da so bili sicer zr.bili v dno veliko košev za stebre, da pa niso šli nikoli dovolj globoko. Okvirni jezovi, ki niso prav; nič zadrževali' vode, so bili brezumna in jalova potrata časa, tvoriva in delavskih mezd. Njegovi načrti so zahtevali petdeset desetmeterskih soh, trdno zabitih v tla do skalnega temelja, ki je bil — po njegovih vrtalnih poizkusih za časa meritve — kakih trinajst metrov pod površino vode. A tu ni bilo niti ene sohe! Nikake trdne podlage za koše! Nikakega temeljna za stebre !
Vroča kri je udarila Nealu v sence. "Ne, to ni pogrešek — ni nezmožnost, ni krivo tolmačenje
Meščani v Southbury, Conn, so zvedeli, da nameravajo Nemci, ki so naklonjeni nazijskemu gibanju, postaviti taborišče za mladino, kjer bi se vadila v nemškem duhu, pa so začeli javno protestirati. Zgorej na sliki sta Richard Koehler in Gustav Kom, ki sta začela snažiti prostor za taborišče in ki sta bila takoj aretirana.
mojih načrtov! To je prekleta, dobro premišljena lopovščina!
Dvajsetkrat ponovljeno delo! Oh, zdaj razumem vso stvar! General Lodge je vedel, kaj se godi, ne da bi mu bilo treba priti semkaj. Zmerom ista stara komedija! Sramotni madež na velikem delu! . . . Prevara! Sleparija!"
Zlezel je iz mokre, umazane jame po brežini navzgor. Tedaj je zagledal Blaka, ki je počasi stopal po ravnini. Neale je mahoma sedel, da bi z obrazom vred skril svoj gnev, in si je jel verno strgati blato s škornjev. Ko je prišel Blake do njega, se je imel Neale spet v oblasti.
"Alo, Neale!" je rekel Blake s prilizljivim glasom. "Malce go-vna ste nabrali, kakor vidim. Umazano delo."
"Da, umazano, v marsikaterem pogledu," je odvrnil Neale.
"Kup denarja — umazanega vladnega denarja — se je pogre-znil v to luknjo," je rekel Blake. Govoril je tako gotovo in samozavestno, da se je Nealu zahotelo videti, kako daleč se bo upal.
"Blake, grd veter je tisti, ki nikomur ne prinese dobrega."
Trenutek čudno pomembnega molčanja je minil, preden se je Blake spet oglasil. "Gotovo da," je dejal težko dihaje. "Mislim pa da bo tudi za vas kaj haska."
"Vsak ima svojo ceno," je malomarno vrgel Neale.
In nato je mahoma začutil med prsti mehek zvitek 'bankovec. Tresoč se po vsem telesu, je stisnil pest. Hotel je skočiti po-koncu in zalučiti lopovu podkupnino v obraz. Toda udržal se je še za minuto.
"Kdo je podjetnik, ki gradi ta kos?" je vprašal hlastno.
"Ali. ne veste?"
"Ne."
"Nu, mislila sva, da veste. — Lee."
Neale se je zdrznil, kakor da ga je zadela svinčenka. S svojim zvokem in s spomini, ki so bili združeni z njim, je to ime odprlo vse stare rane v njegovih prsih.
"Allison Lee — komisar?" je vprašal z zastajaj očim glasom
"Menda. Oh, tu smo v imenitnem položaju," je odvrnil Blake ter se potolaženo nasmehnil.
Po bliskovo kakor Indijanec, in nič manj divje ne, je skočil Neale na noge in vrgel bankovce Blaku v obraz.
"Podkupiti me hočete? Mene?" je strastno udarilo iz njega. "Mislili ste, da vzamem vaš umazani denar in da bom dajal vašim sleparijam potuho! Pes!"
Pobil je Blaka na tla. "Stojite, Neale, stojte!" je zahropel Blake. Napol omamljen se je vzdignil na komolce.
"Vzemite denar," je ukazal Neale in mu grozeče podržal pest pod nos. "Takoj! ... In marš v taborišče!"
Neale je gnal mladega inženjerja pred seboj k njegovemu starejšim. Coffee, Somers in še nekdo so sedeli pod senčnikom za mizo. Colohan je takoj prišel in nekaj ljudi, ki so stali v bližini, je jelo razburjeno šušljati med seboj, češ, kaj se pripravlja. Coffee je vstal. Obraz mu je porumenel. Njegove ustnice so se zlobno skrivile.
"Coffee, evo vam vašega di-čnega pajdaša!" je z rezkim glasom zaklical Neale. "Zdaj sta zasačena, lažnika! . . . Niti poizkusila nista delati po mojih načrtih."
"Kaj vraga pa mislite, Neale, čemu sediva v tej puščavi?" je robato odvrnil Coffee. "Tudi midva hočeva pobrati drobtinico denarja, ki ga razmetajo. Uh, kak sanjač ste, vi Lodgev pesto-vanček! A jaz se vam ne dam ugnati v kozji rog."
"Coffee, če bi bil tu na zapa-du zakon zoper tatvino, bi zdajle že sedeli pod ključem," je rekel podkupiti. In ne samo to! Motili ste gradnjo; desetkrat ste začeli svoje klavrno delo. To je izdajstvo zoper generala Lodgea in zoper Henneya, ki vas je postavil na to mesto. In za to, kar ste
storili meni, je ni dovolj grde besede. Jaz sem meril to progo; napravil sem načrte za številko deset; in razkrinkal bom vaše sleparstvo z vami in vašim na-ročiteljem vred."
"Neale, midva nisva edina v tej igri," je čemerikavo zagodr-njal Coffee.
Colohan se je približal kakor gora, širokopleč in grozeč, "če merite s to besedo name, ste preklet lažnivec," je dejal, "čuvajte se!" Coffee se je očividno ustrašil in Colohan se je obrnil k Nealu. "Boss, kolnem še vam, da nisem ničesar vedel o tej komediji. šele v zadnjem času se mi je zašvitalo, da stvar ne more biti v redu; a kaj sem hotel ? Moral sem delati, kakor so mi ukazovali."
"Ničesar nama ne morete dokazati, Neale," se je rogal Coffee. "če imate kaj soli v glavi, aoste držali jezik za zobmi. Po-
vem vam, da je to, kar sva zaigrala, samo majhna igrica. O, znano mi je, kaj se godi za kulisami. Tudi jaz poznam nekaj finančnikov, komisarjev, članov kongresa in senatorjev. In rekel sem vam že, da se vsi ravnatelji maste z drobtinami, ki jih odšči-pajo U. P. R. Norec ste, Neale!"
"Lahko da. Zato pa nisem tat," je odvrnil Neale.
"Ali boste molčali!" je kriknil Coffee, ki mu je bil ta laskavi priimek vpričo naraščajočega števila gledalcev zelo neprijeten. "Nisem tat . . . Tu na zapadu je že marsikdo izkupil svinčenko za lepšo besedo od vaše!"
Neale se je zasmejal, čital je Coffeejeve misli. Ta poštenjak je hotel v skladu z divjostjo časa in okolice, v kateri je živel, na ta ali oni način zabrisati svoje sledove. A Neale ni bil zaman tako dolgo živel z Larryjem Kingom.
JACK & ANTONIJA SUŠEL
1301 E. 54th St.
vabita prijatelje in znance na starega leta dan, da bomo pričakovali novo leto in si ga voščili. Pripravili bomo tudi izvrstno kokošjo večerjo. Postregli bomo tudi z dobro pijačo, pivom, vinom in žganjem. Tudi godba bo prve vrste na starega in novega leta dan. Postregli bomo vsem, starim in mladim. Se priporočamo za obilen obisk ter želimo obenem veselo in srečno novo leto vsem skupaj.
"Tat ste, Coffee," je rekel Neale in stopil k možaku. "Tat najhujše vrste. Zato, ker ste kradli brez nevarnosti. Kaznovati vas ni moči; toda zasledovati hočem to stvar — prav do zgoraj!" Pri teh besedah je Neale po bliskovito potegnil nekaj brzojavk iz žepa Coffeeje-vega telovnika. Coffeeja je pograbila strašna besnost. Obraz mu je pohagrenel.
"Vrnite mi moje papirje!" je zakričal in roka mu je zletela za
bok.
"Stavil bi, da je tu vmes kaka brzojavka od Leeja, ki jo imam pravico zapleniti," je hladno in tehtno odvrnil Neale.
In. nato, ko je Coffee v togo-ti prijel za samokres, je Neale udaril. Coffee je prevrnil mizo in teiebnil v pesek. Revolver mu je pal iz roke. Neale je brzo in lahkotno priskočil in se je polastil orožja.
(Dalje prihodnjič.)
Redna letna delniška konferenca
DELNIČARJEV SLOV. NARODNEGA DOMA NA ST. CLAIR AVE.
Tem potem se obvešča vse delničarje Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., da se bo vršila redna delniška seja v četrtek dne 13. januarja 1938 v avditoriju dND. Pričetek točno ob 8. uri zvečer.
Vljudno se vabi vse cenjene delničarje kot tudi vse od druStev izvoljene zastopnike, da se gotovo udeležijo te redne letne seje. ,
Slišali boste poročilo o delovanju in stanju našega SND. Volilo se bo tudi direktorje, na mesto onih, katerim službena doba letos poteče. Pridite torej vsi, ki ste delničarji SND.
»IREKTORIJ SND.
Znižane cene
KLICE NA DALJAVO NA NOVOLETNI DAN
Znižane telefonske cene za klice na daljavo, ki so v veljavi vsako noč in ves dan vsako nedeljo, vam prihranijo do 40'/< od navadne dnevne cene. Zadnji teden so bile podaljšane, da vključijo božični dan—in ta teden bo vključen tudi novoletni dan.* Te znižane cene se začno ob 7. zvečer v petek, na starega leta večer—ter se nadaljujejo do pondeljka zjutraj 4:30. * Tičejo se klicev v Zed. državah in Kanadi.
THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY
Delniška seja
SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DOMA
15335 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio
se vrši glasom sklepa direktorija SDD
dne 20. januarja 1938, v četrtek večer,
V AVDITORIJU SLOV. DEL. DOMA
pričetek ob 8. uri zvečer
Vsa društva-delničarje in posamezne delničarje se vljudno vabi na zborovanje.
Direktorij Slov. Delavskega Doma.
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE REATjER"
kateremu je znizana cena in stane samo:
$2.00
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
NAZNANILO IN ZAHVALA
V	veliki žalosti potrtega srca naznanjamo sorodnikom, mnogim prijateljem in znancem, da je preminul naš ljubljeni soprog
ANTON SATKOVIČ
Pokojni je bil rojen dne 4. marca 1880 v vasi Velike Mune na Primorskem in živel v Ameriki 32 let. Umrl je dne 8. decembra 1937 v starosti 57 let; pokopan je bil na Calvary pokopališče dne 13. decembra.
V	dolžnost si štejemo iskreno se zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas tolažili v tako žalostnih in težkih urah v času tako nagle in nepričakovane smrti.
Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali za sv. maše in položili krasne vence ob krsti pokojnega. Lepa hvala uradnikom in članom društva "Kras," št. 8 SDZ, ki so pokojnega nosili in spremili do greba, kakor tudi zahvala bratski podporni organizaciji Slovenski dobrodelni zvezi za točno izplačano posmrtnino.
Prav lepa hvala vsem, ki ste darovali avtomobile in se udeležili po?reba, kakor tudi vsem, ki ste njega obiskali, ko je ležal na mrtvaškem odru.
Hvala lepa pogrebnemu zavodu Anton Grdina in sinovi za izvrstno postrežbo in spretno vodstvo pogreba.
Ti pa, dragi ljubljeni soprog in oče, mirno počivaj v tuji zemlji po prestanem zemeljskem trpljenju. Večna luč naj Ti sveti.	,	•
Žalujoči ostali: 1
Ana Satkovič, soproga;
Robert Thomas, sin;
Helen poročena Gornik, hči;
Mathew Satkovič, brat;
Joseph Satkovič, vnuk.
Pokojni zapušča v stari domovini še živečega brata Josipa in več drugih sorodnikov. Cleveland, Ohio, 28. decembra 1937.

Pogled na mesto Pootung, ko so ga zapustili Kitajci pred prodirajočimi japonskimi četami. Japonci trdijo, da so Kitajci sami zažgali mesto pred begom, Kitajci pa trdijo, da se je mesto vnelo vslcd japonskih bomb, izstreljenih na mesto. V ospredju leži laška knžarka MontecuccoH in druge evropske bojne ladje, ki se nahajajo v nevtralnih vodah.