Četo umi
Fofluhj« jMui v (olnhl
4 ETflffffflff, f iiUflfr, Iffl T. ffitfi id
tiri. 1041	cena t PlB
Naročnina mesečn« _ _ _ __C«k»«i ni««i
25 za	.^BP^fc. MB ^ (HBBBBk Ji ^^^^^^	številka
gtvo 40 Din - ne-	JH[ Jv ^ JUT M ^D flff Mk BT MHV JZtfflf ^	10.690 in 10.349 za
Si "A«	M f 1| j JIH* n^J M	—te-
inozemstvo 120Din	^HH W H M EB £ Mg B ^H J|f H	UpraTa,
Uredništvo t	^JT ^JT KBNLdr -MŠL—^kJ! ^H JmBL-nlA ^BL—^	Kopitarjeva nlica
Kopitarjevi nI. 6/111	^^^^^ ^^^^^^ ^m^^ ^^mmm^^^^j^ ^m M........... »aiimi^	itevilka6,
Telefoni uredništva oprave: 40-01, 40-08, 40-03, 40-04, IMS	Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Vera u politiki
Večkrat slišimo govoriti, da živimo v velikem času. In to po pravici. Po eni strani človeštvo dobiva vtis, kakor da se hoče prav v naši dobi izpolniti nad njim sodba, ki se je pripravljala in čakala mnogo vekov, a po drugi strani nekako vsa pereča vprašanja hkrati silijo k rešitvi. Kakor da bi tudi samo usodo zajel hitri tempo našega časa. Čas zori. Pojavljajo 6e mnogi znaki, da se zopet enkrat velika zgodovinska doba bliža svojemu vrhu. Zato je borba za človeka vedno hujša. Vse služi te.) borbi: vera, politika, državna moč, tehnika in gospodarstvo. Kajti gibanje, ki bi izgubilo človeka in njegovo dušo, bi odmrlo samo v sebi. Zato se V6ak sodoben pokret bori kar moč la celega človeka. Vsa stremljenja našega časa gredo za celotnostjo, za totalnostjo.
Tudi vera, tudi krščanstvo. Sicer je v bistvu religioznega življenja, da stremi po prekvašenju vsega človeka. Vendar ni bilo morda še zlepa dobe, ki bi 6e te nujnosti v vodstvu in članstvu tako zavedala, kakor dandanes. Čeprav se borba proti duhovnemu univerzalizmu Cerkve vodi že 2000 let, je Cerkev uprav v naši dobi najmanj pripravljena, karkoli opustiti ali okrniti od svojega poslanstva. Ona hoče celih vernikov — tudi v javnosti. Hoče krščanske totalnosti tudi v javnem življenju, ki naj bi se očitala v večji pravičnosti, ljudomilosili, dobroti in usmiljenju, kakor pa jo kaže nekršcanski red in nekrščansko ljudstvo. Krščanski ljudje bi morali tudi na zunaj ustvariti krščanski red. Samo to more biti v državljanskem življenju prepričevalna legitimacija in apologija pravovernega krščanstva napram onim, ki ga zametajo. Sodobni svet ne sprašuje toliko po miselnih osnovah kakega gibanja, ampak gleda le bolj na učinke in sadove: pri kapitalizmu, pri fašizmu, komunizmu in tako tudi pri krščansitvu. Seveda krščanstvo nima svojega gospodarskega reda, zahteva pa, da so dela tudi gospodarskega človeka prepojena s krščanskim duhom pravičnosti in ljubezni.
Isto velja tudi za politično življenje, ki ee prav gotovo nič manj kakor gospodarstvo izmika duhu krščanskega univerzalizma. Vsak poizkus vplivanja katolicizma na javno politično življenje se slej ko prej smatra za vsiljivo poseganje na področje, ki se vere in Cerkve ne tiče. Hitro slišimo opozorilo, če smo morda pozabili, da je bilo rečeno: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega,« kar pa se največkrat tako razumeva, da je pač treba cesarju dati vse, a Bogu nič. Ako se kje opazi malo živahnejše delovanje katoličanov v javnosti, ee skoraj od nasprotne strani postavi vprašanje, če smo morda preslišali Kristusovo besedo, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta! S takim razlaganjem sv. pisma ee hoče podčrtati in podkrepiti poganski z/nafaj sodobnega socialnega in političnega življenja. Hoče se vzdržati mnenje, kakor da pripada krščanska družba le temu 6vetu,» ne pa tudi božjemu kraljestvu. Nasprotnik pa se gotovo ne bo nikdar toliko spozabil, da bi navedel še druge Kristusove beeede: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji!« Bogu odtujena javnoet je brez nadaljnjega pripravljena sprejeti Kristusa kot žrtev, ki se daruje za človeštvo, nikakor pa ne kot svojega Kralja in najvišjega Gospoda. Čim se prične opozarjati na njegove vladarske pravice, takoj zagrmi v zboru: »Nimamo drugega kralja kakor cesarja!« Dober katoličan je vedno v nevarnosti, da ga bodo obdolžili mlačnega patriotizma in omahljive državljanske zavesti. Večina sodobnih držav sicer priznava krščanstvo kot religijo, a ostaja kljub temu poganska, in to ne le po svojih teoretičnih osnovah, ampak tudi v oblikovanju javnega življenja.
Zle posledice te brezbrižnosti napram božjemu rakonu in njegovim pravicam se vedno bolj kažejo in vedno huje tepejo človeško družbo. Kajti človek ni dvojen, eden zasebno in eden v javnem življenju. Razkristjanienje javnega življenja ima 6Časoma za posledico tudi odpad od vere v zasebnem življenju. Vera in politika sta v gotovem nujnem notranjem odnosu. To. nehote dokazujejo tudi nasprotniki Cerkve, ki so se v vseli časih cerkvene zgodovine prizadevali, da bi Cerkev sebi usužnili in jo napravili za poslušno služabnico svojih političnih ciljev — vsekakor na škodo tudi države same. Isto dokazujejo tudi novodobni politični in državni voditelji, ki si umišljajo razne lažne »religije«, ki naj bi brez pomisleka zagovarjale politiko, katere krščanstvo ne more odobravati. To pa so abotni poskusi, ker družabne in politične stavbe je mogoče graditi le na večno veljavnih etičnih osnovah. To nam priča zgodovina vseh tisočletij, pred in po Kristusu. Zato ni neumestno, ako se v tej zvezi spomnimo besed velikega krščanskega misleca Solovjeva: Vse evropske države bodo propadle, ako se jim bo posrečilo, da bodo triumfiirale nad katoliško Cerkvijo — in če se katoliški Cerkvi ne bo jwrečilo, da svoje osnovne pravice na duhovnem področju uveljavi nasproti vsemogočnemu cezarju.«
To duhovno vodstvo ne zahteva primata nad evropskimi bankami in borzami, ampak nad du-Sami. Celotno vsakodnevno življenje evropskih narodov je treba spraviti v sklad s krščanskimi načeli. Treba je odpraviti razliko med zasebno ln državno moralo. Ako n pr. država kaznuje tatvino ali umor, ki ga stori posameznik, tudi ne sme zagovarjati kolektivne tatvine ali kolektjvnega umora, pa čeprav bi naj navidezno služil državnim ali narodnim interesom. Ni v soglasju s krščansko moralo, ako se prepoveduje poedincu nekaj, kar misli država, da sme storili oprta na svojo moč in g,5]o. Tako početje javne ohlasti naibolj demora-lizira ali sekularizira javno mnenje, ki kaj hitro prične ista načela uporabljati tudi v zasebnem
Angleški kralj in kraljica
sta odpotovala v Ameriko
Potovanje angleške kraljevske dvojice
pomeni, da mednarodni mir trenutno ni v nevarnosti
London, 6. maja. AA. Reuter: Vse ulice od
Buckinghamske palače do vaterlooške postaje so preplavile velike množice ljudstva, ki je na vsak način hotelo pozdraviti kralja in kraljico pred odhodom v Ameriko. Med ljudmi je bilo mnogo Američanov. Kralj in kraljica sta se odpeljala z veterlooške železniške postaje v Portsmouth, kjer 6e bosta vkrcala na parnik »Empress of Austra-lia«. Kljub zelo hladnemu vremenu se je množica zbrala že ob devetih, to je tri ure prej, pred Buckinghamsko palačo. Princesi Elizabeta in Margareta Roza se peljeta s kraljem in kraljico do Portsmoutha.
Na železniški postaji Waterloo so kralju ln kraljici želeli srečno kot kraljica-mati Mary s člani kraljevskega doma, predsednik vlade Chamberlain in člani vlade. Kralj Jurij je bil v admi-
ralski uniformi, kraljica Je Imela pa sivkasto-modro obleko. Princesi Elizabeta in Margareta sta bili' prav tako oblečeni v svetlomodri obleki. Železniški peron je bil okrašen z zastavami. Množica je ure in ure čakala kraljevski par in je kralja in kraljico navdušeno pozdravljala.
Na peronu walerlooške postaje se je kralj Jurij posebno dolgo pogovarjal z lordom Hali-f a x e m in je stopil v vlak šele nekaj sekund pred odhodom.
Odhod kraljevskega para iz Buckinghamske palače in njun prihod na postajo so prenašali televizijsko. Amaterji, ki so gledali ta televizijski prenos, so videli, kako sta se kralj in kraljica poljubila s kraljico-materjo in z drugimi člani kr. družine. Velika množica je pozdravila kralj, par z navdušenim vzklikanjem. V Ports-
mouth je vlak privozil ob 14.10. Tam sta kralj ln kraljica prevzela ključe tamkajšuje trdujave; takšen je namreč starodaven običaj.
Kralj in kraljica sta se potem skupaj s princesama odpeljala v Portsmouth, kjer jih je množica pozdravljala prav tako navdušeno kakor v Londonu. Nalo je kraljevski par odšel na parnik jEmpress of Aiistralia«, ki je ob 15 dvignil sidro v prekrasnem sončnem vremenu.
Vsi listi obširno pišejo o odhodu kralja in kraljice v Kanado. »Times« pravi: Tako veliko potovanje nima primera. Kljub temu, da se kopičijo temni oblaki na mednarodnem obzorju, ni bilo vzroka za odložitev potovanja. Obisk kralja in kraljice pri prijateljskem ameriškem narodu zbuja upanje, da se bodo oblaki razpršili.
Odmevi na Beckov govor
V Berlinu so s Poljsko nezadovoljni Mussolini posreduje med Poljsko in Nemčijo
Berlin, 6. maja. TG. Poljski poslanik v Berlinu princ L j u b o m i r s k i je takoj po Beckovem govoru izročil v zunanjem ministrstvu spomenico poljske vlade, s katero odgovarja na nemško noto z dne 28. aprila, v kateri je nemška vlada odpovedala nenapadalni sporazum, sklenjen leta 1934. Poljska nota je razdeljena v pet poglavij, ki imajo sledečo vsebino:
1.	Nemško-poljski sporazum je določil samo, da so obe državi-podpisnici odpovesta vojni kot sredstvu za poravnavanje medsebojnih sporov, ki jih bosta obe državi reševali z miroljubnimi sredstvi. Ta sporazum pa ni imel nikoli namena jemati podpisnicam svobodo, da samostojno urejujeta svojo odnošaje do tujih držav.
2.	Poljska vlada je na nemške predloge glede Gdanska in glede nemškega prehoda Bkozi poljsko 1'omorjansko odgovorila s protipredlogi, v katerih je naglasila, naj Nemčija in Poljska skupno jamčita za nadaljnjo neodvisnost svobodnega mesta Gdanska, in da naj se pričenjajo pogajanja za ureditev vprašanja nemškega prehoda v vzhodno Prusijo. Poljska vlada je v teh protipredlogih izrecno poudarjala, da se mora to vprašanje obravnavati tako, da neodvisnost in nedotakljivost poljskega ozemlja sploh ne prihaja v vprašanje. Poljska vlada je storila svojo dolžnost v duhu sporazuma iz 1. 1934 in ne zasluži očitka, da tega sporazuma ni spoštovala. Na protipredloge poljske vlade nemška vlada sploh ni odgovorila. — Šele kancler Hitler je na nje odgovoril v svojem govoru dno 28. aprila. Na nemško noto, v kateri jo bil sporazum iz 1. 1934 odpovedan, odgovarja poljska vlada, da je pripravljena pogajanja nadaljevati tako glede Gdanska kakor glede prehoda skozi Pomorjansko, a samo pod pogojem, da bodo pogajanja med enakopravnimi in da ne bo ena stran zahtevala, da mora druga stran brezpogojno sprejeti njene zahteve.
3.	Poljska vlada odklanja nemško mnenje, da je sporazum, sklenjen 1. 1934, onemogočil poljski vladi sklepanje sporazumov s tretjimi državami, ker poljska vlada se samostojnosti v zunanji po-
litiki ni nikdar odpovedala. Saj je tudi Nemčija tako postopala, ko jo samostojno sklepala pogodbo as Italijo in s Slovaško mnogo prej, kakor jo Poljska začela pogajanja z Anglijo. Pogodba med Anglijo in Poljsko je obrambna in nima napadalnega enačaja.
4. Poljska vlada ne verjame, da je angleško-poljska pogodba dala povod, da je Nemčija nenapadalni sporazum s Poljsko odpovedala. Nemčija je sporazum odpovedala samovoljno, ne da bi sc bila s poljsko vlado prej o tem posvetovala.
B. Poljska vlada izjavlja, da je navzlic temu pripravljena pogajati se i Nemčijo, da bi soseščina med obema državama ostala še nadalje prijateljska, vendar to samo pod pogojeni, ki je naveden v točki 2.
Prvi nemški odmev iz Berchtesgadena
Nemško zunanje ministrstvo je poljsko noto takoj sporočilo v Berchtesgadon, kjer prebiva kancler Hitler in kjer so se pri kanclerju nahajali nekateri nemški državniki, med njimi tudi zunanji minister Ribbentrop. V Berchtesgadenu so poljsko noto proučili in prišli do naslednjih zaključkov:
Govor poljskega zunanjega ministra je takšne narave, da ne nudi nobene osnove za nadaljevanje pogajanj, kajti polkovnik Beck se je izognil vsaki možnosti, da bi prišlo do modre rešitve poljsko-nemškega nesporazuma. Govor poljskega ministra je dokaz, da je Poljska neprislopna za pametne nasvete in da drvi poljska zunanja politika v slepo ulico. Nemčija bo od svoje strani nadaljevala vse priprave za naglo rešitev gdanskega vprašanja v smislu pri-
Romunski zunanji minister Galencu in predsednik vlade Dragiša Cvetkovič na zadnjem sestanku v
Belgradu
življenju. Tudi politika mora biti zgrajena na etičnih načelih, sicer je nemoralna in sama sebi koplje grob.
Ljubljana in z njo vsa Slovenija se pripravlja na kongres Kristusa Kralja. Ideja in smoter teh kongresov je poudarjena v stremljenju, da bi Kristus in njegov božji zakon vladal tudi v vsem javnem življenju. Kako zelo je aktualna ta misel, spoznamo takoj, če pomislimo, kako malo je krščanskega duha v mednarodni politiki in kako redki so resnični kristjani, ki vodijo svetovno politiko in odločajo o usodi po večini krščanskih narodov. Ni to najmanjši vzrok, da je Evropa zašla v tako hude poiitične stiske. Poganskemu mišljenju vo-
dilnih državnikov odgovarjajo največkrat tudi čisto nekrščanska sredstva in nepoštene politične metode, kakor n. pr. laž, verolomstvo, ki se jih poslužujejo v medsebojni borbi.
V politiki se odloča usoda narodov često za cela stoletja. Naloga in dolžnost katoličanov je, da po svojih močeh v to važno področje družabnega življenja vnašajo krščanski element in da tudi v politiki rešujejo to, kar ,e večnostnega. Borimo se za čast resnice, ki bo narode osvobodila in jih rešila grozeče more laži, sovraštva in krvoprelitja. Dajmo čast in gospodstvo tudi v javnem življenju Onemu, ki mu ou vekomaj pripada: Kristusu Kralju I	Drin
kljulitve tega mesta k nemški drlavi. Ako Poljska poudarja svojo narodno (ast, poudarja tudi Nemlija svojo (ast. Poljska bo morala nositi vse odgovornosti za posledice svojega postopka.
Nemško uradno stališče
»Nemčija ne razume, zakaj Poljska ni z navdušenjem sprejela nemških ponudb...«
Berlin, 6. maja, AA. »Nemška dlplo-m a t i č n o-p o 1 i ti čn a korespondenca«
piše med drugim:
Poljaki minister za runanje zadeve Beck je
poskušal z daljšo razlaga opravičiti preokret, ki jo nastal od konca marca do zdaj v zunanji politiki Poljake. Ako Bcck misli, da bo v Nemčiji našel razumevanje in potrpljenje zaradi prekinitve politike sporazumevanja iz leta 1934 ter zaradi pristopa Poljske v angleško obkoljevalno fronto, kakor tudi zato, da je iskal razloge, da odbije vsak nemški predlog za rešitev problemov, potem ga moramo v tem pogledu razočarati. Nemčiji ba ostalo vedno nerazumljivo, da Poljska po likvidaciji karpatsko-ukrajinskega vprašanja, ki je bilo izvedeno po njeni želji, ni z največjo pripravljenostjo sprejela nemške ponudbe. Nemčija je vedno upoštevala potrebo poljskega izhoda na morje ter je bila tudi pripravljena, da zaradi pomiritve poljske javnosti z njo in Madžarsko sklene sporazum o jamstvu za neodvisnost Slovaške, nc pa za con-dominium. Ta nemška ponudba je bila zvezana z jamstvom poljskih mej za dobo 25 let. To ne predstavlja torej za Poljsko enostransko koncesijo. Glede Gdanska ne gre v pravnem pogledu za poljsko ozemlje, temveč za ozemlje, ki po volji 6vojega nemškega prebivalstva ne želi ničesar drugega kakor vrnitev v Nemčijo. Dejstva, da morajo pristaniška mesta imeti svoje zaledje, niti najmanj ne opravičuje pravice tega zaledja do-politične posesti pristaniškega mesta. Vsekakor Holandska glede Rotterdama in Italija glgde Trsta zastopata isto stališče in to razumljivo s popolno naravno pravico. Tudi primer Gdanska se ne razlikuje od navedenih primerov. Dosti dolgo se je škodovalo tej luki ter poskušalo nadomestiti jo z graditvijo luke v Gdinji.
Nemška ponudba ie torej zadostovala, da ie dovedla Poljsko v sovražni tabor. Poljsko javno mnenje ne prikriva več svojega protinemškega razpoloženja, dasi je Nemčija v duhu sporazuma iz leta 1934 zavrgla vsako misel na uporabo_ sile. Zato je Nemčijo zadržanje Poljske tembo,!j iz-ncnadilo, ko je izvedla mobilizacijo na svoji za-padni meji, ne da bi jo nemški ukrepi niti najmanj k temu izzvali. Poljska opravičuje spremembo svoje zunanje politike čisto enostavno s svojo pravico, da z vsako državo sklepa sporazume, kakršne hoče, brez ozira na nemško-poljski sporazum. Poljska smatra, da bi bila sicer ogro,žena ali omejena neodvisnost vodstva njene zunanje politike.
Navdušene
manifestacije za Becka v Varšavi
»Mirno, dostojanstveno, jasno in odločno — Za Beckom stoji ves poljski narod«
Varšava, 6. maja. AA. Pat: Snoči so ee pred ministrstvom za zunanje zadeve vršile manifestacije. Več tisoč oseb je vzklikalo Becku, ki se je pojavil na balkonu zunanjega ministrstva in imel krajši govor. Beck je ob tej priliki izjavil: Minul je čas, ko se je zunanja politika vodila v diplomatsko fineso. Če kak narod zavzame odločno stališče, jx)lem mora biti odloČita tudi njegova zunanja politika. Zagotavljam vam, da smatramo
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zagrebška vremenska napoved: zjasnilo sc bo. Dunajska vremenska napoved: manj oblačno, ponekod jasno, temperatura ee bo uvigllila, n«iM pa povečanje oblačnosti.
Odmevi na Beckov govor
(Nadaljevanje s 1. strani)
vsi usluSbencI tega ministrstva, pred katerim ste 6e vi zbrali, za dolžnost, da pravilno razumemo vaša čustva in zadenemo vaše misli. Verujte mi, ila s svojimi sodelavci votlim tako zunanjo politiko, ki uživa vaše zaupanje.
Varšava, 6. maja. A A. Pat: Vsi listi ne glede na politične smeri, objavljajo danes na najvidnejših mestih izjavo zunanjega ministra Becka, ki jo je dal na včerajšnji plenarni seji parlamenta.
»Gazeta Poiskat prinaša naslov v vsej širini prve strani: »Ne poznamo miru po vsaki cenil« Poljska ne bo dovoljila, da bi jo kdo odrinil od Baltika. Edina stvar, ki je človek nikoli ne more previsoko ceniti, jo ča&t. V razlagi o Beckovi izjavi pravi list:
Beck je podal rvojo Icjaro v parlamenta mirno, dostojanstveno, Jasno in odločno. V Beckovih
besedah nI nikoli tastvenlh trnu ln tndl ne ge-
vorniških učinkov; njegovi govori ie odlikujejo po jasnosti, zmernosti, preprostosti In odločnosti. Ko je govoril v parlamentu, se je Beck nedvomno zavedal, da no bile njegove besede izrai čustva, voljo in življenjskih interesov vsega naroda. Brez pretiravanja lahko rečemo, da stoji la vsako Beckovo besedo enodtišno ln odločno sleherni vojsk in ves narod. Beckov glas je glas modrosti in pravičnosti, politika poljske vlade je politika časti in miru la vse. Beckov govor jo v svojem bistvu vidno miroljuben, ne pa tudi pacifističen. Mi želimo mir, če imajo naši sosedje miroljubne namene nasproti nam, in če segajo po miroljubnih metodah, odklanjamo pa idejo miru po vsaki ceni. Zmerne Beckove besede niso fraziologija. To so besede, ki stoji za njimi popolna odločnost, da bo na njihovo mesto stopila sila, če bo potrebno.
Mussoiinifev posredovalni predlog o Gdansku
»Gdansk se naj vrne Nemčiji, toda Poljska naj ne trpi politične in gospodarske škode«
Rim, 6. maja. Ministrstvo za zunanje zadeve Je dalo listom na razpolago sledeče misli italijanskega zunanjega urada z ozirom na spor med Poljsko in Nemčijo:
Govor ministra Becka je bil po obliki zmeren, stvarno pa ni nudil nobene podlage, na kateri bi bilo mogoče v primeroma hitrem času, kakor to zahteva mednarodni položaj, doseči sporazum z Nemčijo. Govor je bil pač tak, kakor sta si ga želeli demokratični velesili, ki podpirata Poljsko že s stališča časti in ugleda.
Na prvi pogled so torej stvari ostale take kakor so bile. Italija se ne mara veliko vmešavati v vprašanje Gdanska in pomorske pokrajine z narodnega stališča, pač pa jo zanima stališče sploh, ki ga misli Poljska zavzemati nasproti Nemčiji in njenim zahtevam na severu. Tukaj stopa v ospredje drugo vprašanje, namreč, če je res v korist Poljske, da hoče služiti za orožje politiki, ki gre za tem, da se vname nepopravljiv svetovni spor, ali pa, če ni bolj pametno z njenega stališča samega, da skuša najti kompromis v nheh spornih vprašanjih z Nemčijo, da bi se zasigurala zopet tista sprava, ki je bila sklenjena med obema državama pod genialnim maršalom Pilsudskim. Pri tem bi moral poljski narod, ki uživa kot tak in je vedno užival kot narod italijanske simpatije, pomisliti, da se ima za tešinsko ozemlje in za skupnost meje z Madžarsko zahva-
liti izključno Nemčiji ln Mussolinijn, prav posebno pa Mussoliniju, ki mu je bilo veliko na tem, da se Poljska okrepi v podonavskem območju.
Poljska naj le pomisli, kako malo sta se za njo doslej zanimali obe demokraciji, ki ji nista privoščita ne Tešina, ne skupne meje z Madžarsko, sta se pa sedaj za njo zavzeli samo zato, da bi našli namesto Češkoslovaške drugega, ki bi mogel Nemčijo ogrožati v hrbtu. Italija ugotavlja samo to in prepušča sedaj odgovornim činiteljem v Varšavi, da se odločijo v zadevi, ki bo odločilnega pomena za bodočnost Evrope.
Iz tega komunikeja sklepajo politični krogi, da Italija ne namerava v sporu z Nemčijo in Poljsko neposredno posredovali, kakor to mislijo in želijo v Londonu, pač pa menijo, da je to posredovanje Italije
tiho in zelo zaupnega enačaja, ker Italija nikakor ne želi, da bi Poljska izgubila svojega močnega stališča na vzhodu Evrope. Baje je načrt Mussolinija, da bi se Gdansk združil z Nemčijo in z njo zvezal, da bi pa ta zveza ne smela biti taka, da bi Poljska bila od njene uprave izločena, ali da bi celo izgubila tam svojo suvereniteto. Nadalje pa je tudi treba bodisi v Gdansku ali v Gdinji popolnoma preskrbeti za poljske gospodarske koristi oziroma ta svoboden in nedotakljiv izhod na morje.
Vojaška zveza
med Italijo in Nemčijo?
Ob priliki sestanka Ribbentrop-Ciano
Rhn, 6. maja. Glede »ertanfct med Članom b
Ribbantropom ▼ Comu te dane« oticiozno poudarja
sledeče:
Obe velesffl osi ita prlmorimi, da ae pripravita
za pravično obrambo, da bosta mogli takoj odgovoriti na poizkuse obkoljevalne politike in jih razbiti. V to svTho ni potrebno samo politično in gospodarsko ter propagandno sodelovanje med Italijo in Nemčijo, ampak tudi trdna in nezlomljiva vojaška zveza.
Treba je posebno skrbno paziti na propagando, Id K>
vršita obe demokratični velesili med malimi državami pod pretvezo, da gre za ohranitev demokracije. Zato mora zraven vojaške pripravljenosti v medsebojni popolni zvezi biti posvečena skrb držav osi enotni diplomatski in gospodarski akciji po vsem svetu.
Zelo važna točka na sestanku v Comu bo tudi določitev stališča nasproti Poljski, tako da pred tem sestankom ni pričakovati kakšnega odločilnega koraka v tej zadevi.
Romunija in Jugoslavija vodita politiko miru
Uradno poročilo k Gafencovem obisku v Belgradu
Belgrad, 6. maja. AA. Snoči je bilo izdano »ledeče uradno obvestilo:
O priliki obiska romunskega runanjega ministra Gafenca pri jugoslovanskem zunanjem ministru Cincar-Markoviču sta oba ministra izmenjala mnenja glede vprašanj, ki zanimajo obe prijateljski in zavezniški državi, posebno pa kar se tiče razgovorov, ki sta jih oba ministra nedavno vodila z vodečimi osebnostmi velikih sil in drugih evropskih držav. Ministra Gafencu in Cincar-Markovič sta ugotovila, da je politika miru, ki jo vodita Romunija in Jugoslavija ter njuni prijatelji in zavezniki, v duhu popolnega sodelovanja pravilno ocenjena in da jc našla popolno rai-umevanjo vseh držav.
Romunski veleposlanik na našem dvoru g. Viktor Cadere je priredil snoči slavnostno večerjo na čast romunskega zunanjega ministra Gafenca.
Večerji so prisostvovali predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič, zunanji minister Cincar-Markovič, minister dvora Antič, apostolski nuncij msgr. Felice, turški poslanik Haj-dar Aktaj, nemški poslanik v. Heeren. angleški poslanik sir Campbel, grški poslanik Bibiča Ro-seti, francoski poslanik Brugere in drugi.
Snoči ob 23.30 je romunski zunanji minister Gafencu odpotoval s posebnim vlakom iz Belgrada v Bukarešto. Do romunske meje ga je spremil romunski veleposlanik na našem dvoru Cadcre. Na belgrajski železniški postaji eo se od romunskega ministra poslovili zunanji minister Cincar-Markovič, pomočnik zunanjega ministra Milivoje Siniljanič, načelnik političnega oddelka Petrovič, šef protokola Marinovič, šef kabineta Šečerovič, lurški poslanik Ali Hajdar Aktaj, grški poslanik Bibiča Roseti ter veliko število predstavnikov domačega in tujega tiska.
Spremembe v invalidski uredbi
Konferenca Rotary-klubov na Bledu
Bled, 6. maja.
VII. distriktna konferenca 77. distrikta Rotary International je letos na Bledu, in sicer v Park hotelu, pod vodstvom dosedanjega guvernerja, ravnatelja dr. Slokarja. Na Bledu se je zbralo okrog 200 udeležencev, članov vseh 34 klubov v Jugoslaviji. Nastanjeni so večinoma v Park hotelu in v »Toplicah«, kjer so jih lepo sprejeli. Delegati posameznih klubov so se sešli zjutraj k skupni iionferenci, kjer so razpravljali o notranjem življenju klubov ter o nalogah, ki jih še čakajo.
Ob 11 je otvoril VIL distriktno konferenco guverner dr. Slokar z lepim pozdravom ler je poslal vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. ter dosmrtnemu predsedniku jugoslovanskega Rotary distrikta Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu. — Nato je predsednik ljubljanskega kluba g. dr. Adolf Golia pozdravil vse navzočne ter jim želel dobrodošlico namesto v Ljubljani na Bledu, v našem najlepšem kraju. Za njim je pozdravil konferenco načelnik belgrajskega kluha dr. Ilič. Konference se ie udeležil kot delegat osrednjega odbora tudi g. Pavel Thoroall iz Helsinkov na Finskem, ki je prišel na konferenco kot odposlanec osrednjega odbora. Prav tako se je udeležil konference kot zastopnik vseh treh francoskih distriktov profesor Blanchard iz Montpeiiiera, ki je tudi pozdravil konferenco, poudarjajoč v današnjih časih načela
rotaryjcev ter povezanost na domačo grudo, ki more rešiti današnjega človeka in človečanstvo.
Nato jo podal guverner dr. Slokar poročilo o sedanjem stanju klubov ter poudarjal, da sla se v letošnjem letu ustanovila dva kluba: v Brčkem in v Kranju, tako da je sedaj 34 klubov. Nalo je govoril g. Ivan Zaja iz Sibenika o etiki in gospodarstvu. Za njim je dr. Balibušič iz Novega Sada prebral referat Vojina Brkiča o vprašanju zavarovanja delavcev za starost, onemoglost in smrt ter je ugotovil, da ni zadovoljivo rešeno, in predlagal posebne resolucije, ki bodo sprejete na jutrišnji javni seji distrikta. Nato je guverner dr. Slokar poročal o sklepih medklubskih sestankov ter je predlagal za kandidata bodočega distriklnega guvernerja dr. ing. Radomirja Alaupoviča, kar so vsi sprejeli z veseljem na znanje. Po referatu tajnika izvršnega odbora, urednika Draga Potočnika, se je današnje zasedanje konference zaključilo.
V Park hotelu je bil potem prisrčen obed, ki ga je priredil domačin — ljubljanski rolaryjski klub. Popoldne so si udeleženci konference ogledali Bled. Ob 5 je prispel iz Ljubljane g. ban dr. Marko Natlačen, župan dr. Adlešič s soprogo ter blejski župan dr. Benedik. Ban dr. Natlačen je priredil udeležencem prisrčno čajanko v lepo opremljeni dvorani Park hotela. Zvečer je bil slavnosten banket v Park hotelu. Jutri dopoldne »e kouiu-renca nadaljuje.
h Belgcpd, 6. maja. m. Pri Izvajanju uredbe o
vojnih invalidih so se pokazale potrebe po nekaterih manjših spremembah in dopolnitvah formalnega ali administrativnega značaja. Zato je minister za socialno politiko in narodno zdravje na temelju § 106 fin. zakona izdal potrebne spremembe in dopolnila uredbe o vojnih invalidih.
Po spremembah imajo vojni invalidi pravico do brezplačnega zdravljenja, do brezplačne podelitve protez in drugih ortopedskih sredstev itd. Z dopolnitvijo § 58 invalidske uredbe 6e ločeni ženi umrlega vojnega invalida vrača pravica do invalidsko podpore v primeru, če je njen mož zapustil otroke iz zakonitega zakona z njo ter so ti otroci izročeni ločeni ženi v oskrbo.
Novost je tudi v tem, da ne bo koncentracije vseh zavodov in ustanov, ki služijo vojnim invalidom s tem, da bi ti zavodi morali priti v lastnino narodnega invalidnega fonda, kot je določal § 95. Položaj teh zavodov in ustanov se vrača v prejšnje stanje.
Z dopolnitvijo . 91 se določa, da se dohodki narodnega invalidskega fonda lahko porabijo tudi ta podeljevanje nujnih denarnih podpor v primerih upravičene potrebe. Narodni invalidski fond je oproščen vseh dajatev in drugih taks ter opravlja tudi posle, ki bi jih morala sicer opravljati državna uprava. V spremembah invalidske uredbe je določeno tudi znižanje članov uprave invalidskega fonda od 9 na 5 članov poleg predsednika. Določena je tudi sprememba sestave vrhovnega invalidskega sodišča, katerega število članov se od 3 poviša na 5. S tem se želi samo doseči hitrejše reševanje invalidskih zadev.
Po § 91 invalidske uredbe ima minister za socialno politiko in narodno zdravje ponovno pravico, da lahko zaradi materialne kršitve zakona zahteva ponovno razpravo.
Znatnejše spremembe so bile tevrSene v § 117, ki so v tem, da se osebe, ki se prvič priglase za invalidnino ali pa ki so zaradi nepravočasne pri-
jave ali iz drugih razlogov bile zavrnjene pd
prejšnjih zakonih, morajo priglasiti najdalje do 31. decembra 1030. leta. Ta omejitev roka za prijavo je določena zaradi tega, da se ugotovi finančni efekt, s katerim je treba računati, da bi Be pravočasno preskrbeli krediti za kritje izdatkov v Bmislu invalidske uredbe. Z dopolnilom § 127 invalidske uredbe se omogoča tudi nadaljno izplačevanje invalidskih prejemkov vsem onim invalidom, ki so doslej- prejemali te prejemke rta podlagi potrdil, ki so jim jih izdajala doslej prvostopna sodišča. Kakor znano, je ostalo še okrog 5000 oseb, ki niso dobivale invalidskih prejemkov po invalidskem zakonu iz leta 1929, temveč so jih prejemali na podlagi invalidskega zakona iz leta 1925. S sedanjimi dopolnitvami je omogočeno vsem tem osebam, da bodo prejemale svoje dosedanje invalidske prejemke vse dotlej, dokler z odlokom invalidskega sodišča ne bodo prevedene na prejemke po invalidskem zakonu iz leta 1929 za čas od 1. januarja 1930 do 31. marca 1939, od 1. aprila 1939, nadalje pa po novi uredbi. V kolikor bodo ti novi prejemki večji od starih, se bo razlika izplačala za prejšnji čas. V kolikor bodo po novem prejemki manjši od prejšnjih, se razlika ne bo izplačala.
Z izvajanjem te uredbe so do sedaj Izdelani ter bodo prihodnje dni objavljeni naslednji novi pravilniki: pravilnik za izvrševanje uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah; pravilnik o podelitvi zdravniških podpor, negovanj in podeljevanju zdravil; pravilnik o pregledu oseb, ki jih ščiti ta uredba z navodilom za ocenjevanje gospodarskih sposobnosti vojnih invalidov. V izdelavi pa je pravilnik za podeljevanje podpor ruskim vojnim invalidom, kakor tudi ostali pravilniki o invalidih. S stopanjem v veljavo sprememb in dopolnil uredbe o vojnih invalidih in drugih vojnih žrtvah, ki jih je odobril ministrski svet, bodo lahko invalidska sodišča takoj pričela reševati invalidske predmete.
Prvi dan teniških tekem
Jugoslavija
Zagreb, 6. maja.
Tukaj se je danes pričelo tekmovanje v tenisu za Davvisov pokal. Žreb je odredil za prvega nasprotnika Jugoslavije Irsko. Irska igralca Rogers in Egan sta s 6vojim spremstvom prispela v Zagreb že pred tednom dni ter sta se ves čas priduo vadila na igrišču tukajšnjega akademskega tenis kluba na Salati. Jugoslavijo zastopata državni prvak Punčec in mnogo obetajoči mladi igralec Mitič. Ze od začetka aprila ju vadi in pripravlja francoski trener Vissault. Včeraj je deževno vreme preprečilo pričetek tekmovanja. Za tekmovanje vlada v Zagrebu in po vsej državi v teniških krogih veliko zanimanje. Kljub hladnemu vremenu je danes prisostvovalo tekmi okrog 2000 gledalcev. Vrhovni voditelj tekmovanja je angleški konzul v Zagrebu g. Thomson. Sodil Je današnjo tekmo g. dr. Krnic iz Zagreba.
V	prvi igri 6ta nastopila Mitič In dolgoletni prvak Irske Rogers. V prvem setu Je Mitič dobro pričel in vodil z 2:0. Ko ee je Rogers znašel, je izrabil svojo dolgost, visok je 2 m 3 cm, ter z ostrimi servisi izenačil in celo prešel v vodstvo 3:4. Mitič je nato meril v kote in kljub žilavemu odporu rezultat popravil ter odločil prvi set v svojo korist z 7:5.
V	drugem setu je Ire« popustil ln Je MitiS postavil rezultat 6:2.
Popolnoma pa se Je slika spremenila v tretjem setu. Rogers je z ostrimi servisi prešel v vodstvo. Našel je Mitičevo napako in ga pošiljal iz leve na desno stran in obratno ter ga s tem
med Irsko in Jugoslavijo
vodi z 2 s 0
zelo izmučil. Tako je kmalu vodil z 0:5. Ko 6i jfl Mitič opomogel, je znižal na 3:5, več pa ni zmogel ter je tretji set pripadel licu z 3:6. Po odmoru je zopet pričel Irec. Mitič je kmalu izenačil in nato vodil 3:2. Nato je Rogers Mitiča zopet preganjal iz kota v kot in slednji je precej slabo odbijal. Tako je tudi četrti set pripadel Rogersu s 3:6. V zadnjem 6elu je bil boj zelo napet. Oba igralca sta bila sicer že precej izmučena, vendar sta dala vse iz sebe, da bi zmagala. Pri tem je imel Mitič več sreče, da je kljub vodstvu Rogersa 7, 2:3 izenačil in potem odločil igro z 6:3 v svojo korist. S tem je priboril prvo točko za Jugoslavijo. Igra je trajala nad 2 uri.
Nato 6ta nastopila jugoslovanski teniški prvak Punčec in doslej manj znani Irec Egan. V prvem setu je pričel Egan, toda Punčec je izenačil na 1:1, Nato je z lepimi dolgimi udarci prešel v vodstvo 5:1. Eganu se je posrečilo še znižati rezultat na 5:2, za več pa je bilo že prepozno in se je prvi set končal za Punčeca z 6:2. Punčec je krasno igral in dajal ostre in dobro merjene udarce. Sicer krojažnl Irec mu ni bil kos in je Punčec v drugem setu. zmagal 6:0. < V tretjem setu Je "Vodil Punčec z 2:0 in 3:2. Nato pa se je posrečilo Ircu nekaj prav lepih udarcev, ki eo mu prinesli vodstvo 3:4. V nadaljnem pa je Punčec popravil in z 6:4 odločil ta set v svojo korist. S tem je priboril Jugoslaviji že 2. točko. S to zmago je Jugoslaviji končna zmaga že skoraj zagotovljena. Jutri nastopijo isti igralci v igri parov. Izida pričakujejo z velikim zanimanjem.
Občni zbor Jugoslov. delavske zveze
Belgrad, 6. maja. m. V tukajšnji delavski zbornici je bil danes redni občni zbor Jugoslovanske delavske zveze (Jugorasa). Na občni zbor je prišel tudi predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, ki je imel pozdravni nagovor.
Jurjevanje v Belgradu
Belgrad, 6. maja. m, Zaradi današnjega pravoslavnega praznika sv. Jurija je počivalo vse delo v državnih in samoupravnih uradnih. Uradniki narodnoobrambne in drugih organizacij ter ostali nameščenci, kakor tudi vojaštvo belgrajske garni-zije 60 že v zgodnjih jutranjih urah odšli v bližnjo okolico na tradicionalni »Djurdjev uranak«. #
Belgrad, 6. maja, m, V Vrnjački Banji se bodo zbrali jutri ravnatelji higienskih zavodov iz vse države. Na konferenci bodo obravnavali razna vprašanja higienske 6troke.
Zopet »čistka« v Sovjetski Rusiji
Varšava, 6. maja, Dobre informacije, ki jih ima navadno poljski tisk o razmerah v Rusiji, pravijo, da odstavitev Litvinova od vodstva komisarijata za zunanje zadeve ne pomeni dogodka golega osebnega značaja, ampak da gre zopet za eno tistih tako zva-nih čiščenj, s katerimi Stalin skuša .ohraniti trdnost komunistične stranke.
Stalin Litvinova že dolgo časa nI več maral, ker mu je pripisoval vse neuspehe sovjetske politike v Evropi. Sicer je Litvinovu uspelo, da je bila Sovjetska Rusija sprejeta v Zvezo narodov in da je sklenila pakt s Francijo in Češkoslovaško, toda doživela je popoln polom v abesinski zadevi, v španski državljanski vojni in v tragediji Češkoslovaške republike. Za Lttvinovim prideta baje na vrsto pariški poslanik Surič in londonski poslanik Majski kot najožja sodelavca Litvinova. Litvinov se je moral preseliti iz razkožne palače v skromno stanovanje. Njegovo pisarno so agenti GPU natančno preiskali in zaplenili vsa pisma, dokumente in beležke bivšega komisarja za zunanje zadeve. Litvinov stanuje sedaj v predmestju s sinom in hčerko. Žena, rojena Anglikanka, hčerka sira Lowe, se že dolgo ne nahaja pri Litvinovu, ker je koniinlrana v Sverdlovsku. Govori se, da bodo odstavili tudi Potjomkina, ki se nahaja sedaj v Ankari in je tam nehal s svojo diplomatsko delavnostjo ter že 10 dni živi čisto kot zasebnik. Baje se v Rusijo sploh ne bo več vrniL
V okolici Litvinova je prevladala stroja višjih častnikov, ki stote na stališču, da je glavna naloga Rusije, da utrdi svoj položaj na Daljučm vzhodu in da ii skuša priboriti gospodarstvo nad najzapadnejSo
Kitajsko, fo je nad veliko pokrajino Sinldang, ki je itak samo še pod iormalno nadoblastjo Kitajske. Treba bo odslej tudi bolj odločno braniti ruske koristi nasproti Japonski. Na zapadu pa naj se Sovjetska Rusija obveže samo toliko, kolikor je nujno potrebno za njeno varnost, naj se pa ne spušča v široke in globoke zveze, ki bi koristile le angleškemu »imperializmu«. V tem smislu se bodo pogajanja z Anglijo nadaljevala.
Okostnjake 7. bitke pri Maratonu so našli
Atene, 6. maja. A A. DNB: Pri izkopavanju na zgodovinskem bojišču Maraton so našli trupla vojakov s špartanskimi čeladami in drugim orožjem. Strokovnjaki pripisujejo tem izkopaninam izredno velik znanstven pomen. Izkopavanja bodo zdaj nadaljevali še v večjem obsegu. Na podlagi najdb pri Maratonu, posebno na podlagi okoliščine, da so našli mnogo tipov špartanskega orožja, bodo mogli nedvoumno ugotoviti, da je grob pri Termopilah, ki so ga pred kratkim od-kopali, res grob tistih 300 Leonidovih junakov, ki so tam padli, braneč Grčijo pred perzijskim vpadom.
Drobne novice
Rim, 6. maja. b. Davi je prispel z letalom iz Tripolisa poveljnik nemške vojne general Brau-chitsch z državnim podtajnikom za vojsko generalom Parianijem.
Moskva, 6. maja. b Končni britanski predlogi na zadnjo sovjetsko noto 6e že nahajajo v sovjetskem komisarijatu za zunanje zadeve.
Kairo, 6. maja. b. Število britanskih vojnih ladij, ki so v Vzhodnem morju in v egiptskih vodah, se je zvišalo na 40 enot. Za prihodnji teden napovedujejo prihod novih ladij. Največji del britanskega brodovja je zbran v aleksandrijski luki. Sredi maja bodo veliki pomorski manevri na egiptski obali med Aleksandrijo in Merza Matruho. Francoski listi poročajo, da je v kratkem pričakovali tudi prihod francoskih vojnih ladij.
AVashington, 6. maja. AA. Reuter: Predsednik" USA Roosevelt je osebno posredoval o priliki rudarske stavke v premogokopih v Apalaku, kjer je zdaj 160 000 rudarjev brez posla. Roosevelt je pozval lastnike rudnika in rudarje, naj nadaljujejo s pogajanji, da se hitro doseže sporazum.
Tirana, 6. maja. AA, Štefani: Italijani, ki bivajo v Albaniji ter Albanci, so ustanovili fašistično milico v tej deželi. Albanska fašistična milica ima svoj sedež v Tirani. Miličniki nosijo na prsih rdečo značko z albanskimi znaki.
London, 6. maja, AA, DNB: Nemške velepo-slanih Dircksen se je vrnil danes v London.
Alžir, 6. maja. AA. Havas: Alžirska občina je ob priliki evhariatičucga kongresa priredila svečan sprejem na čast kardinalu Verdieru.
Od nedelje •
Zunanji pregled
Med dogodki preteklega tedna moramo izbrati tri, ki jim gre posebna važnost. To so odstop ali odslovitev sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova, govor poljskega zunanjega ministra polkovnika Becka o odnošajih z Nemči jo, ter sestanek italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom v Como v severni Italiji.
Odslovitev Litvinova je vzbudila po vsej Evropi veliko začudenje, ker je prišla nenapovedano uprav v trenotku, ko je politična javnost mislila, da so pogajanja med Anglijo in Rusijo za sodelovanje v protinemški obkoljevalni fronti tik pred uspešnim zaključkom. Spremembo v vodstvu sovjetsko zunanje politike je treba tolmačiti tako, da se je Sovjetska Rusija potegnila nazaj iz Evrope, bodisr ker za svoje sodelovanje z Anglijo na j evropskih frontah ni dobila zadostnih protiuslug na Daljnem vzhodu proti Japonski, bodisi, ker je spet enkrat vodstvo Kominterne poseglo vmes, da prepreči, da bi Sovjetska Rusija sodelovala kjerkoli pri prizadevanjih za ohranitev miru, češ. da naloga Sovjetske Rusije ni, da brani mir, ampak, da pripravlja svetovno revolucijo. Naj bodo vzroki sprememb v Moskvi takšni ali takšni, gotovo je, da bo nenadni preokret v sovjetski zunanji politiki imel usodne posledice za nadaljno merjenje moči med obema v Evropi nasproti si stoječima taboroma.
Poljski innanji min is ter Beck je v petek opoldne odgovoril na govor nemškega kanclerja Hitlerja z dne
28. aprila, ko je nemška vlada odpovedala nena-padalno pogodbo s Poljsko. Sodeč po pisanju poljskega tiska so vsi pričakovali zelo ostrega nastopa poljskega državnika. Pričakovali so, da bo poljska vlada postavila celo nekatere protizahteve v duhu politike samoohranitve in življenjskega prostora poljske države, ki šteje, ne pozabimo, 35 milijonov prebivalcev. Toda Beckov govor je bil vse kaj drugega. Dostojanstven sicer in odločen po besedah in po prednašanju, a zmeren in miroljuben po vsebini. Poljska vlada je pripravljena — v to je zvenel Beckov govor — da se z Nemčijo pogaja tako glede Gdanska kakor glede nemškega hodnika skozi poljsko ozemlje med nemško zapadno in vzhodno Prusijo. Razlago za to, da je bil poljski odgovor tako zmeren v primeru z napovedmi, ki so se ves pretekli teden širile po evropskem časopisju, je treba iskati najprej pri državniški modrosti in prevdarnosti poljskih voditeljev, kakor tudi pri preobratu v zunanji politiki Sovjetske Rusije, ki je za enkrat izpadla kot morebitni zaščitnik Poljske v kakšni borbi proti Nemčiji. Vojna nevarnost se je oddaljila, Poljaki in Nemci se bodo pogajali.
Sestanek nemškega In Italijanskega zunanjega ministra v severni Italiji pa je dosledni zaključek večtedenskega delovanja nemške in italijanske diplomacije proti obkoljevalni politiki Anglije in Francije. Italija in Nemčija sta zadnje čase imeli neposredne razgovore s številnimi državniki (Gafencu, grof Te-leky, Cincar-Markovič) in hočeta sedaj izmenjati vtise o teh razgovorih ter zasnovati skupne smernice za nadaljno borbo proti obkoljevalnim poskusom Anglije. Raznesle so se novice, da nameravata Italija in Nemčija pri tej priložnosti skleniti pravo vojaško obrambno zvezo, ki bi veljala za življenje in smrt. Te govorice sicer še niso potrjene, toda zde se verjetne, ker bi vojaška zveza stvarno pomenila učinkovit odgovor osišča Rim—Berlin na politiko angleškega tabora, in ker se v Italiji nahajata tudi maršal Goring in vrhovni poveljnik kopenske vojske general Brauchitsch. Zelo verjetno je tudi, da bo Italija posredovala med Poljsko in Nemčijo, kajti Italija je vsikdar mnogo držala na poljsko prijateljstvo in bi ji bilo neljubo, če bi spor med Poljsko in Nemčijo trajal še dalje časa.
Glede angleške obkoljevalne politike je treba povedati toliko, da v preteklem tednu na vzhodnem, to je na ruskem oddelku ni napredovala, med tem ko izgleda, da je na turškem oddelku imela neke uspehe, ker so se raznesle govorice, da je bil dosežen sporazum glede sodelovanja Anglije, Francije, Turčije in Rusije na črnomorskem področju. Nemčija je napravila proti-sunek na Baltskem morju, kjer je ponudila nena-padalne pakte 4 severnim skandinavskim državam in podpisala dva takšna pakta z dvema baltskima državama, Litvo in Letonsko. Italija je napravila protisunek s tem, da je dosegla, da bo madridska parada prestavljena od 15. maja na 26., to se pravi, da bodo italijanski prostovoljci še dalje ostali na španskih tleh, kar gre na živce Angliji in Franciji.
Na splošno smemo reči, da je pretekli teden okrepil na (le, da bo ohranjen mir.
Domači pregled
Tudi pretekli teden je ban g. dr. Natlačen nadaljeval svoje potovanje po krajih ob naši severni moji. Povsod je slovensko ljudstvo pokazalo velikansko narodno in državljansko zavednost ter g. bana prisrčno pozdravljalo kot zastopnika državne oblasti v Sloveniji.
Važen dogodek preteklega tedna je uredba, s katero je na podlagi zakonskega pooblastila vlada prenesla premoženje tako imenovanega verskega zaklada v zopetno last katoliške Cerkve. Na slovenski zemlji velja to zlasti za gozdove verskega zaklada na Jelovici, v Bohinju in v Gorjancih, ki so bili last katoliške Cerkve v ljubljanski škofiji, katere pa je pred približno 150 leti cesar Jožef II. katoliški Cerkvi odvzel ter jih izročil v upravo državi. To premoženj ee je še vedno imenovalo verski zaklad. Zdaj po 150 letin
- do nedelje
pa v Jugoslaviji katoliška Cerkev zopet to uropano premoženje dobi nazaj, da bo • tem premoženjem lahko izvrševala svoje poganstvo. Ta uredba je stopila v veljavo 4. maja.
Slovenski poslanci so ee pretekli teden zbrali v Belgradu ter v posebni deputaoiji odšlj k raznim ministrom, kjer so zahtevali, naj se cena cementa za kmetijske potrebščine zniža. Kakor se zdi, niso naleteli na gluha ušesa.
Od 28. do 30. aprila so v Zagrebu Imeli kongres katoliškega hrvatskega tiska, kar je bi'o združeno z razstavo katoliškega tiska. Na kongresu Je večkrat govoril tudi zagrebški nadškof dr. Stepi-nac. Kongresu želimo obilo božjega blagoslova, ker je resnično potrebno, da bi ae zlasti na Hrvatskem katoliški tisk dvignil in razširil.
Vprašanje našega notranjega sporazumnega urejevanja pa je slej ko prej najbolj pereča zadeva. V tem pogledu danes ni kaj posebno novega, dasi je treba naglasiti nekaj dejstev, ki kažejo, kako previdno in modro je tako stvar treba ravnati, da ni kaj narobe. Žal tega nočejo vsij razumeti, zato marsikdaj kak list prinese kako poročilo ali predlog, ki ni ne moder ne koristen. Tako je oni dan neki novosadski inženir Matjč ponujal nekemu muslimanskemu listu v Sarajevu svoj članek, kjer možakar predlaga, naj bi se Jugoslavija razdelila v tri dele: v katoliški z glavnim mestom Zagrebom, v pravoslavni z glavnim mestom Njšem, v muslimanski z glavnim mestom Sarajevo. Pre-stolno mesto pa bi bil Belgrad. Muslimanski list je ta članek odklonil, ker je neresen. Pač pa muslimani stoje na stališču, naj bi bila Bosna in Hercegovina enotna, kakor fe bila že toliko stoletij. Sarajevski list >Pravda<, ki je glasilo dr. Spahe, dne 5. majnika piše, da skoraj vsi prebivalci Bosne in Hercegovine stoje na tem stališču. List pravi: »Skleniti sporazum, ki ne hi bil po leljah tako velikega števila prebivalcev, bi pomenilo neuspeh.«
Te dni jo radičevskt list »Seljački dom«, Id ga nreja poslanec Torbar za kmečko ljudstvo, zapisal v treh besedah, kaj Hrvati hočejo: Teritorij, to ee pravi ozemlje, kompetenco, kar pomeni moč, ki Jo bo imela domača oblast na tistem ozemlju, ter jamstva. Ker zadnje čase nekateri gospodje v nekaterih listih godrnjajo, češ da ee nič ne sliši o slovenskih zahtevah pri teh pogajanjih za sporazum, naj povemo:
Vprašanje ozemlja 'je za nas Slovence če rešeno, ker mi ne želimo nič, kar je hrvatskega in Hrvatje ne morejo želeti nič, kar je slovenskega.
Skrb«* ^^
KkOOONT
Drugače Je med Srbi in Hrvati, ker Sive močno
pomešani med seboj. Iti za to gre.
Vprašanje moči, ki naj bi jo imela v skupni državi domača oblast, je druga točka, o kateri govore pri pogajanjih. Jasno je, da ne želimo nič takega, kar bi balo škodljivo skupnosti ter bi slabilo njeno moč, pač pa želimo, da hi ta domaČa oblast imela tako moč, da bi se naše slovenske kulturne in gospodarske zadeve v okviru skupne države čim bolj Bvobodno lahko razvijale, kar bi bilo le skupnosti v korist. To pa zopet ni v neposredni zvezi s pogajanji med vlado in Hrvati. Sicer pa slovensko narodno vodstvo, ki je v rokah našega dr. Korošca budno in zvesto skrbi, da bodo zavarovani kulturni in gospodarski interesi slovenskega naroda v močnem sklopu močne Jugoslovanske države.
Pogajanja mod vlado In Hrvati eo se nadaljevala. V Belgrad je ta teden v letalu priletel dr. Mačkov odposlanec dr. Subašič, ki je tam ostal tri dni. V četrtek zvečer se je v letalu vrnil v Zagreb, kjer je takoj obiskal dr. Mačka, pri katerem so se nato sešli tudii drugi možje vodstva HSS. Mačkovo glasilo pravi, da po tej seji dr. VI. Maček ni dal nobene izjave. Razširili so so^ sicer glasovi, češ da so jx>gajanja med vlado in dr. Mačkom pretrgana. V petek popoldne pa ie z ozirom na te glasove predsednik vlade Dragiša Cvetkovič časnikarjem dal tole izjavo: »Med pogajanji, ki so bila med menoj in gosp. dr. Mafkom, predsednikom HSS, so bili zadnje dni od obeh strani izdelani predlogi, ki se še vedno proučujejo.« — Tako stoji stvar danes.
Alandski otoki - straža Baltika
Oba tabora velesil se potegujeta za nadoblast nad »Gibraltarjem Baltskega
morja«
V časopisih smo brali, da je Nemčija ▼ ponudbi, ki jo je stavila Finski, naj ž njo »klene nenapadalno pogodbo, »lednji tudi dovolila, naj utrdi Alandske otoke. S tem je vprašanje teh otokov, ki ležijo v Baltskem zalivu čredi med Švedsko in finsko obalo apet »topilo v ospredje. Na slednje poročilo naj pojasni važnost tega otočja.
V finskem rokavu Baltskega zaliv« leži med Švedsko in finsko obalo skupina otokov, ki se imenujejo Aalandski otoki, Delgo se zanje nikdo ni zmenil. Toda danes, ko se oba taborni nasprotujočih si velesil trudita, da bi dobila čim več vojaško važnih postojank v svojo oblast ali vsaj v svoje vplivno območje, eo kar naenkrat stopili v ospredje zunanjepolitičnega zanimanja. Zanje se zanimajo posebno pomorska poveljstva. To kar pomenijo v Sredozemskem morju na primer za Angleže otoki Malta in Ciper, ali za Italijane Pante-leria in dodekaneško otčje, ali za Španijo Ma-jorca in Minorca, to so v Baltskem zalivu Aalandski otoki, ki bi pri nasprotjih med Nemčijo in Rusijo, ali med Nemčijo in Anglijo, lahko imeli usodno vlogo.
Aalandsko otočje kna čudno zgodovino. Ko je lih otočkov, od katerih jih je samo 80 obljudenih. Največji med njimi se imenuje Aaland in prebivajo na njem revni ribiči, ki spadajo med najbolj spretne ribiče na severnih morjih. Površina meri 1.442 kv. km, prebivalcev pa je okroglo 28.000. _
Aalndsko otčje ima čudno zgodovino. Ko je Finska 1. 1809 izgubila samostojnost in bila priključena Rusiji, je to otočje prešlo v rusko last. Rusija jih je utrdila, čeprav so Angleži, Prusi in Švedi zelo protestirali, ker »o utrdbe na teh otokih smatrali za grožnjo proti svojim lastnim tr-
govskim koristim, Angleži »o > krimski vojni takoj vdrli do teh otokov in njihove utrdbe porušili, čeprav ee je poglavitna borba proti Rusom razvijala na jugu v Črnem morju. Angleži so te utrdbe tako razstrelili, da ni ostalo več nobenega sledu o njih. Potem »o Baltsko morje takoj zapustili., Rusija je nato pri mirovnih pogajanjih obljubila, da tega otočja ne bo več utrjevala. Le od časa do časa «o pošiljali na otočje manjše oddelke vojaštva, kar je Nemce in Švede silno razburjalo, ker niso mogli razumeti, kaj neki rusko vojaštvo na teh otokih počne.
Leta 1917 se je pri Izbruhu revolucije v Rusiji Finska takoj osamosvojila. Tudi Aalandsko otočje je takoj proglasilo državno samostojnost, vendar jih je finska vojska takoj zasedla in si jih priključila. Prebivalci tega otočja so Švedi, ne pa Finci, še manj pa Rusi. Aalandci sami, ki niso marali k Finski, marveč eo želeli, da pridejo vsaj
k Švedom, oo finskim gospodarjem delali neprestane težave. Končno so izsilili prebiscit, v katerem so vsi glasovali za vključitev k Švedski. Toda plebiscit je bil brez haska. Finci so poslali še močnejše vojaške posadke. L. 1920 je postala napetost med finsko posadko in aalandskimi domačini tako huda, da se je Anglija vmešala. Na njeno pobudo je prišla na otoke mednarodna komisija, ki je določila, da ostane Aalandsko otočje sicer finsko, vendar pa da ima prebivalstvo pravico, da uvede popolno samoupravo, prilagodeno Švedski. Aalandci so uvedli švedski denar, švedske poštne znamke, švedski poštni promet. Kakšne rešitve eo diplomati vendar iznašli! Pod finsko državno oblastjo, a pod švedsko samoupravo.
Švedska in Finska sta ljubosumno gledali na to otočje. Tako je bilo do nedavnega. Kajti kar naenkrat se je na jugu pojavil nov nasprotnik, ki je vrgel ervoje oči na otočje. Ta novi tekmec je Nemčija.
Nemčija namreč za primer vojno resno računa na švedsko železo in živež-ne pridelke, česar pa bi ne mogla izkoriščati, ako bi se to otočje nahajalo v rokah kake Bovražne velesile, na primer Sovjetske Rusije. Podmornice, ki bi so opirale na to otočje, bi z lahkoto ovirale ves nemški promet po morju. Zadnje mesece je Nemčija pokazala svoje zanimanje za to otočje tudi na drug način Neprestano prihajajo nemški izletniki, ki v celih trumah obiskujejo otočje, a tudi propagandisti bo med njimi, ki prebivalce navdušujejo za Nemčijo. Govorili go celo o možnosti, da bi Nemčija kar če« noč zasedla to otočje, da bi prehitela Sovjetsko Rusijo. Ako bi Nemčija imela v posesti Aalandsko otočje, potem je ta-korekoč gospodar nad Švedsko, ki bi ji bila v vojnem času t vsakem pogledu podložna.
Tudi Sovjetska Rusija Bkrbno gloda na to otočje. Tudi sovjetskih agentov je na teh otokih vse poli\». Tudi oni imajo delne uspehe. Na splošno pa je treba priznati, da se aalandsko prebivalstvo kaj malo zanima za ene in za druge. Aalandci so tudi za denarno podkupnino nepristopni.
Spričo tega položaja se je finska vlada, ki jc lastnica otočja, odloči! da bo otoke le utrdila, da jih zavaruje pred kakšnim nepričakovanim napadom. Zanimivo je, da je nemška vlada Finski že sporočila, da proti utrditvi tega otočja nima nobenih pomislekov.
Papeški nuncij pri Hiflerlu
Slovo — ali zboljšanje odnošajev
Berlin, 6. maja. AA. Apostolski nuncij 0 r s e n i g o je bil danes sprejet pri Hitlerju v Berchtesgadenu. Avdienca je trajala eno uro. Orsenigo se je nato vrnil v Berlin s posebnim letalom, ki mu ga je dala na razpolago nemška vlada. V berlinskih političnih krogih |
smatrajo, da se je Orsenigo poslovil od Hitlerja, ker bo v kratkem zapustil nun-ciaturo v Berlinu. 0 tem razgovoru obc-dve stranki popolnoma molčita, vendar se izve tako iz državnih, kakor iz cerkvenih krogov, da jc šlo tudi za izboljšanje odnošajev med Cerkvijo in državo in da je bil rezultat pozitiven.
Banovinsfea skupščina mladine 3HZ
v Celju, dne B. majniha 1939
Pod pokroviteljstvom predsednika senata dr. Anton.	*
dne 14. majnika 1939 ▼ Celju banovinska skupščina mladine JRZ. - Ta dan bomo našem« narodnem« voditelju pokazali sadove našega dela. - Le še teden dT je do skupščine. Pripravite številna zastopstva. Vsaka slovenska občina naj bo na banovinski skupščini po številnih zastopnikih mladinske JRZ navzoča. Podrobnostna navodila bodo pravočasno objavljena.
Banovinski odbor MJRZ
Angiija-Sovjetska Rusiia
Pogajanja se mučno vlečejo naprej
London, 6. maja. AA. Reuter: Iz poučenih virov se jo zvedelo, da Velika Britanija še ni poslala nobenega odgovora na sovjetske predloge o sklenitvi dogovora proti napadu. Nedvomno sta Halifa* in sovjetski poslanik Majski na dopoldanskem sestanku razpravljala o vsebini tega odgovora in o sovjetski zunanji politiki po odstopu Litvinova. Britanski odgovor pojde po redni poti v Moskvo, kjer ga dobi britanski poslanik g. Secds, ni pa se znano, kdaj bo ta odgovor
poslan.	„
Moskva, 6. maja. b. Naslednik Litvinova g. Mo-lotov je sklical kongres vseh sovjetskih komisarjev in pokrajinskih šefov za 25. maj v Moskvi. Pri tej priliki bo g. Molotov obrazlozil smernice ruske zunanje politike.
Zveza med Anglijo in Turčijo sklenjena
Carigrad, 6. maja. AA. Štefani. Tukajšnji »Akšarn« poroča, da se potrjuje vest o sklenitvi sporazuma med Veliko Britanijo in Turčijo. Omenjeni večernik poroča, da je zu-
nanji minister že poročal poslanskemu klubu narodne stranke o sklenitvi sporazuma, s katerim se Velika Britanija in Turčija obvezujeta na medsebojno pomoč v korist varnosti obeh držav na Sredozemskem morju. List pripominja, da bo zunanji minister v ponedeljek podal obširno poročilo o sklenitvi trga sporazuma. »Akšnm« končno pravi, da jc bila sovjetska vlada redno obveščena o poteku pogajanj, ki so dovedli do sklenitve anglesko-turškoga sporazuma.
Ankara, 6. ma;«. b. Angleško-turška pogajanja so se danes končala.
Ankara, 6. maja. AA. Havas: Pomočnik sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Potjomkin je snoči ob 10.15 zapustil Ankaro. Na postaji so je pred odhodom vlaka zelo prisrčno poslovil od njega turški zunanji minister Saradžoglu. Potjom-kinu je iskazala na žel. postaji čast četa turško vojske.
Grof Zamejski umrl
Varšava, (i. maja. AA. Havas: Umrl je tfrm Klement Zamojski, ki je bil leta 1024 poljski zunanji minister. Med leti 1014 in 1018 se jo mnogo trudil za ustanovitev poljsko legije v Franciji.
9U» 1
>snmcasct, 9m r ra
Rw. ML
Kaj* bo z devizami?
Pomanjkaaje derii je km)«}« fa.se postal« tako občutna, da se ca ta pojav ne brigajo samo zainteresirane industrijske in trgovske panoge, ampak tudi vsa gospodarska javnost. Ker je pa ta problem celo camotan, nejasen in težak, ga ni lahke prav racumeti in sato slišimo skoraj dnevno dosti cmotnih mnenj in trditev, poleg tega pa še več predlogov, ki so sicor r dobri veri zamišljeni, v praksi pa neizvedljivi. Nekatere izmed njih bi radi s par besedami opisali in jim dali prav« vrednost.
L
VareAna banka saj da devize! Ta nMera Je
najpriprostejša, cato pa tudi tema primerno naivna. Strokovne časopisje je cadnje tedne trdilo, da Je Narodna banka zadnja 2 trimestra dala ic svojega okoli 2 milijona funtov ali preko 500 milijonov dinarjev. To časopisje poroča dalje, da Narodna banka tndi v tekočem trimestra dajjp iz svojega prilično visoke zneske deviz. Tem časopisnim vestem ni nihče ogovarjal. Zato jim lahko verjamemo in ic njih zaključimo, da je morala Narodna banka dati zadnjih 8.9 mesecev mesečno ca okoli 100 milijonov dinarjev devic ic svojega ali letno nad 1,200 milijonov, če ne računamo na nobeno spremembo v strukturi našega izvoza.
Ta račun se lahko kontrolira — seveda v grobih številkah na sledeči način —: Od našega ievoza, ki se giblje letno na višini od približno 5 milijard dinarjev, izvozimo samo 30% za svobodne devize, t. j. ca milijardo in pol. Rabimo pa letno svobodnih devic za 2 milijardi in pol, (40% ca državne, 60% ca privatno gospodarske potrebe). Zmanjka nam torej letno nekako 1 milijarda dinarjev.
Te številke pa poved«, da Narodna banka krije is »vojega približno 40% vseh potreb po svobodnih devicah. To dejstvo ovrže celo vrsto kritik in napadov na našo emisijsko banko, hkrati pa dokacuje, da je Narodna banka pametna postala, da c4 jo napravila tako velike rezerve v dobrih časfh. Računati pa moramo seveda že Bedaj s tem, da bodo te rezerve cačele enkrat usihati in da J« treba d« takrat preorientirati naš icvoc vsaj tako daleč, da dobimo letno ca milijardo svobodnih devic več v državo. To je edini smisel in namen sedanje fase naše devizne politike.
n.
Pravtjb, fta M bilo najboljBe, da M bIT uvoz
popolnoma svoboden, uredil naj bi se samo način plačevanja uvoznih računov. Ta predlog je naiven. Dobro se spominjamo, da smo tako delali pred 5—6 leti. Posledica tega sistema jc bila neorganizirana in nekontrolirana devalvacija dinarja, povezana s eelo ploho deviznih kazni, ki so uničevale moralo v trgovskem svetu, državne oblasti pa osovražile na celi črti.
DL
Belo rMBHfcaa Je misel, da pomeni vsaka sprememba deviznih kurzov že devalvacijo dinarja. Ta misel Je napačna. Vrednost valute se ne meri sam« po deviznih knrzih, ampak predvsem po njeni kupni moči, na domačem trgu.
Pri nas smo imeli zadnja leta gospodarsko politik« stalnega dviganja cen. To je bilo skoro vsem prav, posebna produeentom in politikom, proti ■« bili seveda konsnmentje. Stalno dviganje cen Je seveda pomenilo istočasno stalno padanje knpne moči našega dinarja t. j. njegovo počasno, toda nepretrgano razvrednotenje. Tako je kupna moč našega dinarja postajala vedno manjša in to se je končno vendarle moralo izraziti V deviznih knrzih. Če sedaj ahstnjajo napori, da dobi ta izra* v deviznih knrzih enotno, kontrolirano in ustaljen« obliko, potem to ni nobena devalvacija, ampak samo ugotovitev, da je prišel čas, da prideta knpna moč dinarja in njegova cena, merjena na devizah, copet v sklad. Trditve, da to pomeni rušenje dinarja na tujem in podražitev življenja doma, so samo zabave za teoretike, neglede nato, kje sedijo.
IV.
Treba Je ponovno ugotovftt staro remle*, da
je nemogoče ustaliti devizne kune in preorientirati naš izvoz brez jasne politike o eenah. Politika o cenah je trenotno najvažnejši naš gospodarski problem. Vse kaže, da trenotno ne bi smoli imeti interesa, da cene dvigamo, pa tudi ne interesa, da jih pustimo padati. Umiritev cen bi nam sicer pripravilo marsikatero razočaranje in zahtevalo žrtve, bila bi pa edini realen pogoj, da ustalimo devizne knrce na tisti višini, ki nam je potrebna, da bi lahko preorijentirali naš izvoi iz idirinških na neklirinške trge.
108Kino Kode/jevo tel. 41-64™
Danes ob 14 30, 17 30 in 20*30
ter jutri ob 20"30
Deklica Iz predmestja
(Shirley Temple)
Krivec
briljantna francoska umetnina
Francoski realistični velefilm, ki
nam prikazuje usodo in bedo mladih deklet, prodanih v javnih hišah
ULICA BREZ RADOSTI
po romanu »Freudloee Qwk od Hugo Bettauer-ja. V glavni vlogi Dlta Parto. Albert Prejean. InkISlitov
Dekle in njenih 100
KINO UNION — Tel. 22-21 Predstave ob 10.30, 15, 17, 19 in 21.
DINA DERBIN b LEOPOLD STOKOWSKY, pod čigar taktirko izvaja Newyorška filharmonija namenite skladbe Wagnerja, Liszta, Čajkovskega, Mozarta, Verdija in Holl&nederja.
(Jj&SpodaMtHa
Bafa bo gradil nove industrije v Jugoslaviji
Trgovinski minister je odobril ustanovitev nove delniške družbe »Nebojša a. d.« z delniško glavnico 5 milij. din, in družbe »Majstor a. d.«, tudi z delniško glavnico v višini 5 milij din. Sedež obeh družb bo v Belgradu.
Obe družbi je, kot poroča »Jugoslovenskl kurir«, ustanovila >Bata a. d.c Družba »Nebojša« bo izdelovala gumi za kolesa raznih prevoznih sredstev, gumijeve maske proti strupenim plinom, gumijeva obuvala, podplate in podpetnike, gumijeve tkanine ter razne predmete iz gumija. Družba bo zgradila svoje tovarne v Valjevu.
Družba »Majstor a. d.« pa bo Imela za obratni predmet iskanje in eksploatacijo rud, izdelovanje strojev, strojnih delov in orodja, motorjev, prevoznih sredstev vseh vrst, kakor tudi predelavo železnih in drugih rud za svoje potrebe in
izdelke. Družba bo baje kupila neko manjSo že
obstoječo topilnico železne rude v Bešljincu, ki leži med Bosenskim Novim in Dverom. Kapaciteta te topilnice znaša 20 ton sirovega železa dnevno.
Poleg tega je delniška družba »Stolin« v Vu-kovaru, pri kateri ima »Bata« večino delnic, dobila od ministrstva trgovine dovoljenje, da zgradi tovarno kož v Brčkem.
»Službene novine« prinašajo ie poziv mi vpis delnic in objave o sklicanju ustanovnih občnih zborov obeh novo dovoljenih delniških družb, in sicer bo občni zbor družbe »Nebojša« 10. maja, občni zbor družbe »Majstor« pa 8. maja. Oba občna zbora bosta v prostorih Jadransko-podunavske banke v Belgradu, ki je kakor znano, bančna zveza Batovih podjetij v Jugoslaviji.
Moto francosko posojilo
S 15. majem prične v Franci}! podpisovani«
velikega državnega notranjega posojila. Posojilo bo 5%-no, emisijski tečaj pa bo 98%. To posojilo bo vrnjeno v štiridesetih letih. Namen posojila je predvsem, da do,bi finančni minister nova denarna sredstva, in sicer do šest milijard frankov. Poleg tega ima posojilo tudi namen, da se konvertirajo kratkoročne obveznosti države v dolgoročna posojila. Pričakujejo, da bo ta konverzija obsegala okrog 15 milijard državnih kratkoročnih in srednjeročnih obveznosti.
Sedanji finančni minister j« obljubil, ko je nastopil svoje mesto, da šest mesecev ne bo izdal dolgoročnega posojila, da bo imela privatna iniciativa možnost izkoristiti kapitalni trg. To svojo obljubo je tudi držal. Sedaj pa je bil prisiljen, da razpiše to posojilo, ker potrebuje država denar. Proračunska sredstva ne zadostujejo za kritje vseh stroškov, potrebnih za državno obrambo, zaradi česar ee mora država poplužiti kredita. Pogoji, pod katerimi bo posojilo izdano, «o ugodni za državo in za tist«, ki bodo svoj kapital naložili v tem posojilu.
— PH ljudeh, ki flh pogosto nadleguj« zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodca in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil 8 čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Reg. po min. «oo. pol. In n. cdr. S-br. 15.485. 35. ▼. 35.
Obvestilo
Upravni svet Trboveljske premogokopne tfrrA-
be pod predsedstvom gospoda predsednika Andr6 Luquet-a je proučil na svoji bilnnčni seji računski zaključek za poslovno leto 1938 in sklenil predlagati občnemu zboru, ki bo dne 5. junija t izplačilo 10% dividende.
V isti seji je bil kooptlnm v upravni svet r. dr. Milorad Djordjevič, finančni minister n. r., in izvoljen podpredsednikom na mesto preminulega g. dr. Bogdana Markoviča.
Ljubljana, dne 4. maja 1939.
Borskl rudnik v I. 1939
Bilančni rezulat borskega rudnika je bil v letu 1938 neugodnejši kot pa v letu 1937. Zaradi tega bo tudi občnemu zboru, ki bo 19. t. m., predlagana dividenda le 104.50 frankov na delnico, dočim je znašala 1. 1937 dividenda 130.50 fr. Zmanjšanje poslovnega uspeha je deloma posledica zvišanja davčnih bremen in ne samo znižanja cen bakra. Kot je razvidno iz bilančnega poročila, so narasla davčna bremena v Jugoslaviji, raze-n tega pa so v bilanci za leto 1939 višji odpisi kakor pa so bili prejšnja leta.
Posestva verskega zaklada
V eni svojih zadnjih uredb je vlada kraljevine Jugoslavije popravila krivico, ki jo je trpela Cerkev skoraj poldrugo stoletje, namreč, da je prepustila v upravo in last premoženje verskega zaklada zopet Cerkvi oziroma verskim ustanovam. To velja za vso državo, najbolj pa seveda za Slovenijo, kjer je premoženje verskega zaklada največje. V naslednjem posnemamo nekaj podatkov iz spisov direktorja za gozdove v Ljubljani ing. Cvetka Božiča. Skoraj vse premoženje verskega zaklada obstoji namreč iz gozdov, vrtov in pašnikov ter nekaj malega iz poslopij. V verski zaklad spada med drugim tudi stiski dvorec, ki je nasproti šentjakobski šoli v Ljubljani.
Gozdno posestvo verskega zaklada se nahaja na Gorenjskem in okrog Kostanjevice. Posestvo na Gorenjskem so darovali nemški cesarji v 11. stoletju briksenškim škofom. Ti so svojo posest tekom stoletij povečali in ostali gospodarji do začetka 19. stoletja. L. 1803 so bili gozdovi priklop-ljeni kameralneniu fondu z državno upravo. Od j. 1809 do 1813 so jih upravljali Francozi. L. 18*13 je cesar Franc odločil, da se vrnejo posestva stolnemu kapitlju v Briksenu. L. 1858 jih je kupil fu-žinar Viktor Roart, 1S71 pa jih je prodal KID za 780.000 avstrijskih goldinarjev. 1'ridržal si je samo graščino na Bledu z neka j zemljišča, vse to pa jo odprodal 1. 1882 dunajskemu trgovcu Muhru. — L. 1895 pa je KID odprodala 26.000 ha tega posestva avstrijskemu poljedelskemu društvu za kranjski verski zaklad, pridržala pa si je nekatere dele okoli tovarne na Jesenicah in Javorniku. Kupnina je znašala 2,800.000 zlatih kron. V poznejših lotih pa je verski zaklad dokupil še nekaj zemljišča in
posestvo, hišo za gozdarsko šolo v Kranjski gori, v Ljubljani pa lastno hišo za uradne direkcije gozdov, to je na Bleiweisovi e. 1.
Med tem ko so gozdovi na Gorenjskem poraščeni z iglavci, so na Dolenjskem okoli Kostanjevice povečini s hrasti, nekoč pa so bili po višinah poraščeni tudi s kostanjem, po čemer ima mesto Kostanjevica tudi svoje ime. To posestvo je podaril zadnji Sponnheimovec, koroški vojvoda Bern-liard, 1. 1234 cistercijanom iz Vetrinja pri Celovcu. Ti so zgradili v Kostanjevici močan samostan, skoraj trdnjavo, ustanovili pa so tudi samostan pri Stični. L. 1786 je Jožef II. razpustil samostan in je posestvo prešlo v državno upravo. Verski zaklad je tudi tu dokupil precej posestva. L. 1898 jo cistercijanski red zopet odkupil posestvo v Stični v izmeri 140 ha. Pozneje je verski zaklad odprodal tudi več zase ležečih parcel.
Do teh posestev pa ni imela samo Cerkev oziroma pozneje verski zaklad pravice, temveč tudi kmetje, zlasti glede paše, pridobivanja lesa itd.
Gozdov verskega zaklada je v Sloveniji 27.041 hektarov. Od tega je v Boh. Bistrici 12.863 ha, na Bledu 7930 ha, v Kranjski gori 3120 ha, v Kostanjevici 1927 ha.
Vendar so v te številke vštete tudi njive, deloma vinogradi, vrlovi, travniki, pašniki, planine, pota, stavbišča, vodovje, neproduktivni svet itd. Čistega gozda ima verski zaklad okoli 17.000 ha. Na teh gozdovih je okoli 80 lovskih koč, raznih stavb; med te spada tudi sv. Janez v Bohinju, ter več drugih naprav. Dohodek iz tega sveta pa ni tako velik, kakor bi človek mislil do številkah.
Navajamo 'glavne podatke k računa Zjfub« In
dobička ter bilance (v oklepajih so podatki za leto 1937):
Kosmati dobiček" je znašal 166.0 milij. frankov (171.9), obresti fondov 4.3 milij. (3.7), dobiček pri prodaji vrednostnih papirjev 1.6 (0.4) milij. fr. Splošni upravni stroški so ostali skoraj isti in so znašali 2.9 milij., na isti višini so ostale obresti obligacij, ki so znašale 3.1 milij., davki in dokla-de v Jugoslaviji pa so se povišale od 63.2 na 78.9 milij. frankov. Čisti dobiček je pa znašal 85.4 proti 107.7 milij. frankov v letu 1937.
Med aktivnimi postavkami so se zvišale nepremičnine od 187.0 na 259.5 milij. frankov, od tega povišanja odpade 33.8 milij. na nove rafinerije bakra, 20.7 milij. na raziskovalna dela ter 10.9 milij. za razne investicije v obratih.
Zaloge so narasle od 68.0 na 96.7 miKj., debi-torji od 40.8 na 64.8 milij. frankov, naložbe pa so padle od 184.9 na 92.1 milij frankov, ker eo bile uporabljene za nove investicije ter so bile na mjih račun povišane zaloge in debitorji.
Na pasivni strani pa je največja sprememba pri fondu za amortizacijo, ki je bil zvišan od 138.6 na 171.1 milij. frankov, rezerve pa «o narasle od 39.3 na 45.5 milij. frankov.
Nove investicije, ki jih Je drtr£ba ▼ zadnjih letih, zlasti pa v letu 1938 izvršila, >o bile prav rentabilne in produktivne. V prvem trimesečju tekočega leta je produkcija borskega rudnika znašala 12.478 totn proti 10.821 tonam v letu 1937, kar pomeni 15%-no povečanje. Za letošnje leto pričakuje družba zvišanje produkcije za kakšnih 6000 ton.
Borze
Devizni trg
Dne 6. maja 1038.
..,, ,, »p*
Tečaj funtšterlinga je ostal nefzpremenjea na
235 odnosno 258. Tudi marka je ostala na naših borzah v privatnih kliringu pri tečaju 13.70 do 13.90.
V	grških bonih Je bila na zagrebški hi belgrajski borzi koncem tedna le ponudba ter *o notirali v Zagrebu 32, v Belgradu pa 31.50.
V	zadnjem tednu je skoraj popolnoma prenehala intervencija Narodne banke v funtšter-lingih. Ker je privatnega blaga bilo le malo, je prišlo povpraševanje le v neznatnem delu do kritja. Na ljubljanski borzi je bilo krito dnevno le 10% povpraševanja, en dan je bilo dodeljenih celo samo 50%.
Nasprotno pa al v nemških čekih skoro ni-kake privatne ponudbe ter je vsled tega intervenirala Narodna banka, ki daje skoraj v celoti potrebno blago. V terminskih markah pa ni ne privatne ponudbe in ne intervencije Narodne banke, vsled česar v teh ni skoraj nikakega prometa.
Tečaji blagovnih deviz na bazi londonskih tečajev in tečaja 255.94 do 260.06 (258) za Lstg so bili danes:
Nev»yort.
Pariz
Amsterdam Berzelles
Zttrich
54.87- 55.58
144.82—147.15
29.20— 29.67 9.31— 9.46 12.28— 12.48
Za valute ln šaltarske devize so plačevali
konec tedna ljubljanski denarni zavodi približno		
sledeče cene:		
	valute	Salterske devize
amer. dolar	54.39	54.58
funtšterling	254.66	255.54
fr. frank	144.10	144.59
holandski goldinar	29.05	29.15
Belga	9.26	9.29
Denar
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.7975, London 20.85, Newyork 445.375, Bruselj 75.80, Milan 23.43, Amsterdam 237.90, Berlin 178.75, Stockholm 107.3750, Oslo 103.25. Kopenhagen 93.05, Sofija 5.40, Var-. šava 83.75, Budimpešta 87.00, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.1925, Buenos Aires 103.50.
>-<--!•• * ,„.T..,._....... '!
ObSnf »bori. Ljubljanska bona tt Blago hi
vrednote bo imela svoj redni občni zbor 23. maja v svojihi prostorih v Gregorčičevi ulici. — Občni zbor Tovarne ogledal in brušenega stekla »Kristal« d. d. v Mariboru bo 20. maja v Mariboru. — Občni zbor A. Westen d. d. v Celju bo 25. maja v Celju.	, n.	i i
mmnmirrrnmirr-1-'1-'
KINO SLOGA tel. 27-30	Dane. eb 10-30., 15.
Zabavna komedija po istoimen- ff^jniMIIIjf nI T*h gn
skera romanu W. Stawitzkega r Mc3uB£lJwlB I llvUd
Produkcija: CInne Alians ■ Berlin.
mmaammmmm
Režija: Hans Hinrich
, 17., 19. in 21. ari Richard Romsnovsky Theo Lingen Sabina Peten Ida Wičst
Š P O M T
Danes:
Grafika: Moste, Ljubljana:Mars jnn. in Ljubljana B : Hermes
Današnji spored na igrišču Ljubljane: Ob 14 prvenstvena finalna tekma med Grafiko in Mostami. Zmagovalec preide v I. razred. Borba bo huda, kajti oba kluba sta si po močeh enaka.
Ob 15.30 bosta odigrala tudi prvenstveno tekmo juniorski moštvi Ljubljane in Marsa, a ob 16.30 bo prijateljsko srečanje med B-moštvom Ljubljane in Her-mesom. Tudi ta tekma bo, čeprav ima prijateljski značaj, gotovo zanimiva. Za vse tekme velja enotna vstopnina in se bodo odigrale ob vsakem vremenu.
Pokalni brzoturnir SK Marsa
SK Mars ho priredil dne 18. maja, na praznik vnebohoda, obširen nogometni brzoturnir. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo je prevzel predsednik mestne občine g. dr. Juro Adlešič ter poklonil tudi krasen pokal za zmagovalca. Lep pokal je pa tudi tolažilno darilo, dar predsednika kluba dr. Milana Perka. Ostali sodelujoči klubi pa prejmejo lepa spominska darila. Pri tem turnirju bodo sodelovali štirje najboljši ljubljanski klubi.
Med vsemi športniki znan in priljubljen igralec Doberlet Miodrag, po domače Vane, pa bo tudi ta dan praznoval 20 letnico, odkar je začel aktivno delovati na zelenem polju.'Naj ne bo nikogar, ki bi ta dan izostal, da mu vsi skupno čestitamo k 20 letnemu jubileju.
Mladika : Slavija
Danes popoldne pol pol 5 se prične zanimiva tekma med zgoraj omenjenima kluboma. Mladika bo tudi to pot nastopila samj z mladimi igralci. Slavija pa ima v svojem moštvu tudi dobre moči in zato utegne biti ta tekma res lepa in napeta.
Moto-dirke na novi avto cesti Št. Vid—Medno
V nedeljo, dne 14. t. m. ob 14.30 priredi Motoklllb Ilirija na novi avtomobilski cesti med Št. Vidom in Mednim svojo prvo letošnjo nioto-športno prireditev. Tekmovalna proga ima 2 km poleg znleta in izleta, ki intala po 350 m. Vsak udeleženec bo moral prevoziti to progo v obeh smereh. Ker bo to prva motociklistična dirka na naši novi, moderni avtocesti, in to v neposredni bližini Ljubljane, je zanjo med našim športnim občinstvom veliko zanimanje. Posebno se pa za to navdušujejo naši športniki motociklisti, ki so že prijavili svojo udeležbo v velikem številu.
Motoklub Ilirija poziva vse one, ki se še niso prijavili, da to nemudoma store, ker bodo prijave v torek, 9. t. m. brezpogojno zaključene.
Po športnem svetu Velika nagrada za »Tour de France«
Neka Irancoska tvrdka je poklonila prireditelju »Tour de France« veliko vsoto 125.000 frankov, ki je namenjena za najboljše dirkače. Posebno se bodo ocenjevali najboljši šprinterji, tempovozači in specialisti za gorske vožnje. Tekmovalec, ki bo prejel največ točk iz vseh treh ocen, prejme nagrado 100.000 frankov, drugi prejme 15.000 frankov, tretji pa 10.000 £r.
Bilanca dosedanjih tekem med Jugoslavijo in Romunijo
Danes «e odigra v Bukarešti nogometna tekma med jugoslovansko in romunsko reprezentanco. Današnja tekma je že dvajseta, če upoštevamo še tekmo med B reprezentancami. Bilanca teh dvajsetih tekem pa je takale: Jugoslavija je zmagala desetkrat, Romunija sedemkrat in samo ena igra je bila neodločena (leta 1938 v Belgradu). Goldiferenca pa je 36:29 za Jugoslavijo.
Rezultati tekem so bili pa tile: 1922: 1:2 (Belgrad), 1923: 2:1 (Bukarešta), 1926: 2:3 (Zagreb), 1927: 3:0 (Bukarešta), 1928: 3:1 (Belgrad), 1929: 1:2 (Bukarešta), 1930: 2:1 (Belgrad), 1931: 2:4 (Zagreb), 1932: 3:1 (Belgrad), 1933: 0:5 (Bukarešta), 1934: 1:2 (Bukarešta), 1935: 4:0 (Atene), 2:0 (Sofija), 1936: 2:3 (Bukarešta), 1937: 2:1 (Belgrad), 1938: 1:0 (Bukarešta, 1:1 (Belgrad) in 0:2 B-reprezentanci (Bukarešta).
Svetovno nogometno prvenstvo leta 1942
Nemški listi se zelo hudujejo nad postopanjem predsednika FIFE g. Rimea, ki je ob priliki svojega potovanja po Južni Ameriki obljubil tamkajšnjim nogometnim zvezam, da se bo svetovno nogometno prvenstvo leta 1942 vršilo v Južni Ameriki. Kakor je znano, je bila Nemčija že preje dana slična obljuba. Vsekakor pa bo padla defi-nitivna odločitev kje se bo vršilo svetovno prvenstvo leta 1942 na prihodnjem kongresu, FIFE, ki bo v Luksemburgu.
Vesti Športnih zvez, klubov in druStev
Kolesarska podzveza Ljubljana le določila sledeče funkcionarje lin podutiški kolesarski dirki ZSK Iler-mesa: Zvezni delefcnt Bntinar .losip, toh. referent Plosko Stanko, sodnika Pofračar Krnile, tn Rezlaj Iirnnc. Prosimo ge. podzvezne funkcionarje, da iinnrw ob uoi 14 zavzamejo svoja mesta pri dirki.
Kristus Krati v šoti
Upravičeno ee poudarja, da je mladina upanje »sakega naroda. Veseli smo idealne mladine, ki je nravno dobra, polni upanja pričakujemo njenega dela v življenju; žal pa nam ie za pokvarjeno mladino in s trahom gledamo v njeno temno prihodnost. Kdor ima zase mladino, ima v rokah bodočnost naroda. Zato se razne 6truje z vsemi silami trudijo, da mladino pridobe za 6voje načrte.
Kako dobro se tega zavedajo sovražniki Kristusa Kralja! Ruski boljševiki- stavijo vse svoje upanje na mladino. Zato 60 napeli vse sile, da jo vzgoje v komunističnem duhu. Namen njih vzgoje je, uničiti vero in ravnost, zatreti v mladini družinskega duha in ljubezen do staršev ter iz mladine napraviti prepričane komuniste. Tako pripravljajo voditelje brezverskega komunizma po vsem svetu. Nekatere države so vpeljale laično šolo, križ in verski pouk iz šole odpravile. Drugod so cerkvene šole zatrli ali vsaj omejili njih delovanje. Po drugih državah je verouk samo še učni predmet, splošne vzgoje pa ne preveva verski duh.
Tako skušajo nasprotniki Kristusa Kralja mladino od njega odtrgati. Zato smo katoličani tembolj dolžni, da mladino vodimo k njemu.
Da je treba delati za kraljevanje Kristusa Kralja tudi v šoli, je sv. oče Pij XI. večkrat poudaril. Že v prvi okrožnici »Ubi arcano Dei« z dne 23. decembra 1922., ki je v njej razložil svoje geslo, je potožil: »Boga in njegovega Kristusa so ločili od mladinskega pouka; nujna posledica tega je, da ni vere le v šoli, ampak jo v šoli tudi ali molče ali celo javno napadajo. Tako prihaja mladina do prepričanja, da vse to, o čemer se ali nič ne govori, ali se govori z zaničevanjem, nima nobenega pomena ali gotovo malenkosten pomen za dobro življenje. Ker pa Boga in njegovega zakona ni v učnih predmetih, se ne more umevati, kako se morejo duše mladih ljudi vzgajati, da se varujejo hudega ter žive pošteno in sveto.«
Piju XI. se je zdela krščanska vzgoja mladine tako važna, da je o niej izdal posebno okrožnico dne 31. decembra 1929. V njej piše: »Kakor ni pravilna vzgoja, ki se ne ravna popolnoma po našem zadnjem namenu, tako tudi v sedanjem redu božje previdnosti, odkar se nam je Bog razodel po svojem Sinu, ki je pot, resnica in življenje, ne more biti vsestranska in popolna nobena druga vzgoja, kako,r le krščanska. Jasna je izredna važnost krščanske vzgoje ne samo za posameznike, ampak tudi za družino in za vso človeško družbo. Jasna je tudi neprekosljiva odličnost krščanskega vzgojnega dela.«	__ . _
Tako nas Cerkev opozarja, tako važna m odlična je vzgoja za Kristusa Kralja. A tudi Kristus sam nam je dal zgled, kao naj mladino vodimo k njemu in v njegovo kraljestvo. Med najlepše
Zahvala
Veliko zahval je že prišlo od naSfh naročnikov za bogato nagrade, ki so jih ob žrebanju dne 29. aprila 1939 prejeli. Toda zahvala ne gre le nam, ki smo nagrade razpisali, ampak predvsem tvrdkam, ki so velikodušno preskrbele toliko vrednih nagrad.
Za sodelovanje pri »Slovenčevem« nagradnem žrebanju se tvrdkam toplo zahvaljujemo in jih toplo priporočamo vsem odjemalcem: Te tvrdke so:
V	Ljubljani:
EBERLE JOS., trgovina z zlatnino, srebrnlno ln
urami — Tyrševa cesta 2. GOREČ A., trgovina koles in športnih potrebščin
—	Tyrševa cesta 1.
F. J. GORICAR, manufakturna In modna trgovina
Sv. Petra cesta 29. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA v LJubljani —
Pred škofijo. F. KOLLMANN, trgovina stekla in porcelana —
Mestni trg 16. »MANICA«, manufakturna trgovina, Mestni trg 17. NOVA ZALOŽBA, knjigarna in trgovina s šolskimi potrebščinami — Kongresni trg 19. OKORN. izletniška pisarna, Tyrševa cesta (Hotel »Slon«).
»PEKO«, tovarna čevljev v Tržiču, podružnica v
Ljubljani, Šelenburgova ulica. PETELINC JOS., trgovina šivalnih strojev in galanterija — Sv. Petra nasip. »RADIO«, d. z o. z., trgovina radijskih aparatov
—	Miklošičeva cesta 7.
STUPICA FR., trgovina z železnino, Gosposvetska cesta 1.
H. SUTTNER, trgovina t urami ln zlatnino —
Prešernova ulica 4. R. WARBINEK, trgovina s klavirji, harmonikami in glasbenimi potrebščinami, Miklošičeva 4. »RADIOVAL«, trgovina pisalnih strojev in radijskih aparatov — Dalmatinova ulica 13. J. VILHAR, trgovina z urami in zlatnino, Sv. Petra cesta 36.
J. VOK, trgovina koles, šivalnih strojev ln motorjev — Tavčarjeva ulica 7.
V	Mariboru:
JAN IGNAC, trgovina z nrami in zlatnino —
Grajski trg 23. MEINEL-HEROLD, tovarna glasbil: klavirjev, harmonik itd.
V	Celju:
R. STERMECKI, veletrgovina manufakture itd.
V	Cerkljah pri Kranju:
J. GLOBOCNIK, kovaštvo.
V	Št. Vidu nad Ljubljano:
A. KREM2AR, strojno podjetje.
Na Igu pri Ljubljani:
PODRŽAJ CIRIL, ključavničarstvo.
V	Domžalah:
J. PRAPROTNIK, trgovina motornih koles, dvo-koles in Šivalnih strojev.
V	Lescah na Gorenjskem:
TOVARNA VERIG IN »LESCE« PLUGOV. Skladišče in zastopstvo: Krištof, Sv. Petra cesta 60
prizore iz njegovega življenja moramo iteti tistega, ko je sprejemal otroke.
Mladini je treba vzgoje za nravno življenje.
Najpopolnejši zgled krepostnega življenja pa je Kristus, ki je vse to, kar je učil, tudi sam spolnjeval v najpopolnejši meri. »Kristus je oni najvišii vzor, ki je dostopen človeku v kateremkoli položaju: V6em stanovom, zlasti pa mladini, sveti z zgledom svojega skritega, delavnega in pokornega življenja, okrašenega z vsemi osebnimi, družinskimi in socialnimi čednostmi pred Bogom in pred ljudmi.« Tako piše 6V. oče v prej imenovani okrožnici.
Kdo naj v šoli mladino vzgaja za Kristusa kralja? V prvi Vrsti gotovo katehet. Še bolj kot dosedaj naj poudarja misel o Kristusu Kralju. Kristus naj bo središče vsega verskega pouka, okoli katerega se zberejo vse verske in nravna resnice. To misel poudarjajo novejši katehetični pisatelji.
Ljubljansko katehetsko društvo je imelo v letošnjem šolskem letu dve predavanji o tem predmetu. Prvi predavatelj je pokazal, kako je Kristus primerno središče verskega pouka, drugi pa, kako se katekizem da sestaviti in razlagati po tej osrednji misli.
A ne le katehet, ampak tudi drugi vzgojitelji
nai vodijo mladino h Kristusu Kra'ju z besedo in zgledom. Le taka vzgoja bo rodila lepe sadove. Pij XI. pravi o krščanski vzgoii: »Nujno je potrebno, da ves šolski pouk in ustroj; učitelje, učne načrte in učbenike prešinja krščanski dub v vseh predmetih, tako da bo verski pouk Zares temelj in krona vsega pouka v vseh vrstah šol: v ljudskih, srednjih in visokih šolah.
Pripravlja se VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja. Kongres naj med nimi poživi in utrdi misel o Kristusu Kralju. Poživi naj jo tudi med vzgojitelji naše mladine, pa tudi mladino naj navduši za Kristusa Kralja in za življenje po njegovih naukih! Zato je pripravljalni odber imel prav, ko je določil, naj pri kongresu sodeluie tudi mladina s vojimi prireditvami,	J. Pavlin.
t e r p e n t i n č> v o rh i i o
1 v a ru i e perilo ■

Zboljšanje žel. prometa v Sloveniji
Ljubljana, 6. maja. Poročali smo o spremembah voznega reda, ki pomenja obenem tudi znatno zboljšanje železniškega prometa na bivšem slovenskem štajerskem ali v bivšem mariborskem oblastnem okrožju.
še bolj pomembne spremembe pa stopijo na dan 15. maja v voznih redih in na železnicah na bivšem Kranjskem, to je na območju bivše ljubljanske oblastne samouprave.
Važne so pred vsem spremembe na gorenjski progi. Tam bo uveden en par novih vlakov, to je eden iz Ljubljane na Kranj, Rateče-Planico z zvezo na Bohinjsko Bistrico. Ta jutranji vlak bo odhajal iz Ljubljano ob 5.40 ter se bo vračal ob 22.10. Vozil bo redno vsak dan. Uveden pa je še en vlak do Škofje Loke, ki bo odhajal iz Ljubljane oh 13.30 in se bo vračal ob 15. Popoldanski vlak, ki odhaja sedaj ob 15, bo odhajal v bodoče 40 minut kasneje, zato pa bo ob sobotah in ob dnevih pred prazniki vozil izletniški vlak ob 14.35 z zvezo 4d Bistrice in do Rateč-1'lanire. Ta izletniški vlak -pa ho vozil od 15. julija do 15. septembra. Večerni vlak ob 18.40 bo vozil v bodoče 55 minut kasneje Iz Ljubljane, da dobi na Jesenicah zvezo proti Bohinjski Bistrici, pri Ratečah-PIanici pa zvezo z helgrajskim brzovlakom. Z Bohinjsko Bistrico bo ustvarjena nova zveza na vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 12.13.
Ob nedeljah in praznikih bosta vozila iz Ljubljane do Jesenic, dva nova izletniška vlaka, in sicer prvi ob 5.05, drugi pa ob 6.20. Oba bosta
Ljubljana.
Uprava »SLOVENCA«
V soboto 3. junija f. I.
ob otvoritvi Ljubljanskega velesejma, bo izšla posebna številka »Slovenca«, posvečena naši beli Ljubljani. - Ta številka bo izšla v povečanem obsegu in podvojeni nakladi. Vabimo vsa podjetja, da prihranijo oglase za to številko »Slovenca«, ki bo predstavila našo slovensko prestolnico ostali Jugoslaviji ob priliki gospodarske manifestacije — ki jo gledajo všl v Ljubljanskem vetesejmu!
Včeraj je Ljubljano zbudil potres
s r	,-«•**«!•( jMtotnilt jM I I ■ s r
Ljubljana, 6. maja.
Ob lahnem jutranjem dežju, ki je blagodejno vplival na vrtove, nasade in zlasti na gredice v Trnovem in Krakovem, se je davi ob 5.10 ozemlje mestnega pomerija več kilometrov naokrog močno zazibalo in vzvalovilo. Ljudje, ki so bili zaposleni pri zgodnjih jutranjih delih in ki so bili na cestah, tega, precej močnega sunka niso čutili. Nasprotno pa je sunek zelo preplašil mnoge meščane, ki so bili zazibani še v jutranji sen. Potres so zlasti čutili stanovalci v visokih stavbah v središču mesta, pa tudi na periferiji mesta. Že zgodaj so krožile po mestu govorice o potresu, kmalu, ko je prispel prvi jutranji vlak iz Litije, pa se je tudi zvedelo, da je bila prav Litija po potresu močno udarjena. V Ljubljani so po nekaterih stanovanjih zašklepetale šipe, prevrnile so se vaze. razne posode, drugače pa v mestu potres ni napravil nobene škode.
Potresomerni aparati, ki se nahajajo v kleteh državne realne gimnazije v Vegovi ulicij so točno zaznamovali j>otTesni sunek, ki je od 5.10 trajal v Ljubljani dobre 3 minute. Na podlagi seizmografičnih krivulj je naš meteorološki zavod danes dopoldne ugotovil, da jo bilo središče potresa kakih 20 km proti Litiji. Prvo poročilo o potresu na deželi je sprejel zavod že prve ure dopoldne iz Litije, ki ga je poslal akad. Šegula.
Kolik obseg je zavzel ta današnji potresni sunek, ee ni ugotovljeno.
V	Litiji najhujši potres
Litija, 6. maja.
V	zasavskih krajih od Kresnic naprej tja do Zagorja je bil potres silnejši ko drugod. Najmočnejši potresni sunek je pač bil v Litiji. Zaradi slabega vremena so ostali mnogi Litijčani še v posteljah. Kar jih je ob 5.10 vzdramil iz spanja močan sunek, podoben tresku. Litijčane je obšel strah. V prvem hipu so v zbeganosti nekateri bežali iz stanovanj kar napol oblečeni, šele pozneje so se mirno vrnili domov, ko je tresenje okoli 6.00 ponehalo. Do tega časa so nekateri čutili do 8 sunkov, od katerih sta bila prvi in zadnji najsilovitejša.
Ob prvem potresnem sunku so se nekatere ure na nihala takoj ustavile, tako na železniški postaji, na litijski pošti in orožniški postaji. Vse te ure so obstale ob 5.10. V glavnem so se ustavile ure, katerih nihala so se gibala od zahoda proti vzhodu ali narobe. Iz tega sklepajo, da je imel potresni val smer od juga proti severu.
Takoj, ko so Litijčani prestali prvi strah in ko so opazili veliko škodo, so starejši občani zatrjevali: »Bilo je hujše ko 1. 1895.« Takrat je namreč Ljubljano zadela silna potresna katastrofa, Litija pa je takrat zaznamovala neznatne posledice tega velikonočnega potresa. Litijski orožniki so danes ves dan popisovali poškodovana poslopja. Naj navedemo le nekatere, najhuje poškodovane objekte!
Splošno potres ni prizanescl niti eni hiSi. Litija šteje do 200 hišnih številk, bližnji Gradec pa 400, bilo je torej poškodovanih najmanj 600 objektov. Nekateri posestniki cenijo škodo od 1000 do 10.000 din. Točno pa še ni ugotovljena višina celotne škode.
Največjo škodo po jutranjem potresu je utrpela tvrdka Elsner, trgovina sredi Litije. Lepa hiša je vsa razpokana. Razpoke so široke do 2 cm. Župna cerkev je tudi poškodovana. Visoko okno ie bilo vrženo na tla. Cerkveno močno zidovje pa kaže na več mestih razpoke. Tudi župnišče
je poškodovana Mnogo velikih razpok pa kaže stara občinska hiša, ki je bila nedavno prenovljena in kjer se nahaja tudi orožniška postaja. Tudi postajno poslopje in poslopji okrajnega sodišča in okrajnega načelstva so precej razpokana. Povsod pa je padal tudi omet. Značilno je v prvi vrsti, da so največ trpele po potresu višjo stavbe jp stare hiše. Novejše hiše so potresu dokaj dobro kljubovale, zlasti one, ki so bile sezidane s prvovrstnim stavbnim materialom. Mnogo škode trpi dalje tudi posestnica vdova Modičeva. Restavra-terka Šlibarjeva in gostilničar Vidovič tudi zaznamujeta občutno škodo po potresu. Vila zdravnika dr. Leopolda Ukmarja je prav tako dobila po potresu močne razpoke.
Po ugotovitvah litijskih orožnikov je potres zrušil 16 dimnikov. Gostilničarju in mesarju Josipu Borišku sta se porušila 2 dimnika, trgovcu Mahkovcu 2, gostilničarju Vidoviču celo 3, drugod se je s hiš zrušil po 1 dimnik, tako n. pr. na gre-binjskem gradu, ki je last rodbine Strzelbe, pri posestniku Cernetu, Hribarju, Lindtnerju in Krhli-fcarju itd. Značilno je, da je visoki dimnik Mauth-nerjevo tekstilne tovarne trdno kljuboval vsem potresnim sunkom in je ostal nepoškodovan. Pri tovarni se je zrušil le manjši dimnik pri kotlarni, tovarna splošno ni trpela znatnejše škode, odpadlo je le nekaj 'ometa, popokalo je nekaj šip.
Po stanovanjih je bila ponekod tudi večja škoda. Pri boljših rodbinah je potres razbil dragocene, porcelanaste vaze in druge steklene dragocenosti.
Po dosedanjih ugotovitvah niso toliko trpeli ostali kraji v Zasavju. Močan jc bil sicer sunek pri Kresnicah, manjši na Savi in v Zagorju. Potresa sploh niso čutili v Zidanem mostu, dalje na Vačah. Litiji bližnjo Šmartno zaznamuje prav neznatno škodo. Po nekaterih stavbah se je od-krhol omet in drugega nič.
Zanimivo je, kaj vse pripovedujejo ljudje, ki so bili že ob prvem potresnem sunku pokonci, na cesti ali pri delu. Ob 5 so hitele delavke na delo v tekstilno tovarno. Kar se jim ie pod nogami močno zazibalo. Občutile so, kakor da bi jih prijela huda omotica ali da bi jih kdo prikoval k tlom. Nekateri ljudje so se zazibali, ko da bi bili od alkohola omamljeni. Drugi so pripovedovali, da so imeli tak občutek, kakor v železniškem vagonu, ko se potniki drenjajo sem in tja. Neki delavec, ki je kopal pesek, je pri sunku padel na tla. Jo še mnogo drugih zanimivosti in komičnih prizorov.
Litijčani prosijo, da bi jim prišle pristojne oblasti na pomoč, kajti mnogi po potresu prizadeti posestniki ne bodo mogli vzdržati vseh stroskov za popravilo razpokanih poslopij. »
imela zvezo do Bistrice in do Rateč. Prvi vlak se vrača v Ljubljano ob 21.15, drugi ob 23.30.
Na kamniški progi bo vlak, ki doslej vozi iz Ljubljane ob 15.12, odhajal v bodoče ob 16.10. Vrnil pa se bo namesto ob 17.35, ob 18.15. Zadnji večerni vlak iz Ljubljane proti Kamniku bo odhajal 15 minut pozneje, namreč ob 21.20.
Na progi Ljubljana—Novo mesto bo vozil en par vlakov več, in sicer vlak, ki odhaja ob 5.15 iz Ljubljane in ki se bo vračal točno ob 18 v Ljubljano. Vlak. ki je doslej odhajal ob 12.03, bo odhajal v bodoče ob 16.55.
Od Črnomlja proli Novemu mestu bo uveden nov vlak. Ta bo odhajal iz Novega mesta ob 7.35.
Uveden je nov vlak, ki odhaja iz Črnomlja proti Karlovcu ob 6.08. Pri kočevski progi je uvedena nova zveza na prvi jutranji vlak, ki odhaja v Ljubljano. Iz Kočevja ta vlak odhaja že ob 4 in pride v Ljubljano ob 6 39. Prav tako jo uvedena zveza od novega vlaka za Kočevje, in sicer na vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.15 in prihaja zvezni vlak ob 7.55 v Kočevje.
Na šentjanški progi bo lelos vozilo neposredno pet parov vlakov mod Trebnjem in Sevnico. Povrh tega pa bo vozil še en poseben par vlakov med Sevnico in Št. Janžem.
Na progi Novo mesto—Straža-Toplice bo uveden nov par vlakov. Odhod iz Novega mesta bo ob 6.35, vrnitev pa ob 7.22.
Na progi Ljubljana—Rakek ni bistveno nič novega, razen nekaj sprememb v minutah.
Med Ljubljano in Zidanim mostom je uveden nov par vlakov. Vlak odhaja ob 23.22 iz Ljubljane in se vrača ol> 6.50.
Med Ljubljano in Litijo vozita dva para lokalnih vlakov. Zalo se potniška vlaka, ki vozila ob 13.40 iz Ljubljane in se vračata ob 18.27, ne bosta ustavljala na malih postajah do Lilije. Med Ljubljano in Zalogom pa bosta uvedena dva para lokalnih vlakov, in sicer bo prvi vozil iz Ljubljane ob 10.30 in se bo vračal ob 11.30, drugi pa bo vozil ob 14.15.
Na. progi Zidani most—Zagreb bo lokalni vlak, ki je doslej vozil od Zagreba do Brežic, vozil v bodoče od Zagreba do Sevnice. Iz Zagreba bo odhajal ob 19.25 in bo prihajal v Sevnico ob 21.06. Iz Sevnice pa bo odhajal ob 3.40 in bo prihajal v Zagreb ob 5.55. Da doseže vlak iz Trebnjega prvi jutranji vlak za štajersko, bo vozil ta vlak direktno do Zidanega mostu, kjer bo dosegel mariborski vlak, ki odhaja ob 7.52.
Na vrhniški progi ni nič novega, prav tako ne na tržiški progi. Na vseh progah, pa tudi pri brzo-vlakih so napravljene malenkostne spremembe, kjer gre za razliko v času kvečjemu za eno minuto ali dve, toda te podrobnosti za širše občinstvo niso tako važne. Glavno je, da bodo vlaki, ki so pozimi vozili, ostali. Olajšan bo tudi poleti vse promet. Zlasti pa bo razbremenjen ves promet iz Ljubljane proti Zagrebu in Belgradu, ker zaradi izboljšanih prometnih zvez ne bodo dosedanji direktni brzovlaki tako zelo obremenjeni.
Naši železniški direkciji je treba priznati, da je pod novim vodstvom direktorja inž. Kavčiča storila vse, da se ustrežo prometnim zahtevam prebivalstva Slovenije in tujcev, ki k nam prihajajo.
Invalid, ki so mu bile povrnjene odvzete pravice
Pobrežje pri Mariboru, 6. maja.
Obiskovalci pokopališč na Pobrežju pri Mariboru gotovo vsi poznajo invalida Ludvika Ple-teršiča, ki je sedeč v svojem vozičku vzbujal usmiljenje. Mladi Pleteršič je bil ob začetku svetovne vojne vpoklican ter se je boril na treh frontah. Pri nekem napadu je dobil živčni napad, navlekel se je tudi revuiatizma v členkih, križu
in nogah. Zaradi hude bolezni je bil odpuščen od vojakov, po prevratu pa ga je naša država sprejela kot invalida. Nekaj časa je invalidnino prejemal, pozneje pa mu je bila odvzeta. V velikanski revščini je živel vse do zadnjega časa, ko mu je bila z novo ureditvijo invalidnin povrnjena stara pravica, ki mu bo omogočila dostojnejše življenje in ga rešila velikega pomanjkanja. Pleteršič je sedaj kljub svoji hudi bolezni vesel, da je na svetu vendar še pravica, ki da tudi invalidom kar jim po zakonu gre. O. Pleteršiču, našemu naročniku želimo, da bi bodoča leta preživel lepše kakor dosedanja in da hi v veselju obhajal 40 letnico svoje poroke, katero bo v bližnjih dnevih dočakal.
Razbojniški napad v Zamušanih
Sv. Lenart pri Vel. Nedelji, R. maja.
V sredo zvečer se je dogodil v Zamušanih, župnija Sv. Marieta niže Ptuja, pravi razbojniški napad. Tam živita Vinko in Apolonija Skrjanec. V sredo okrog 11 ponoči sta zaslišala sumljivo razbijanje po oknu ter po vratih. Ker imata posteljo tik pri oknu, je Škrjančeva žena pogledala skozi okno ter zapazila zunaj dva moška, od katerih je enega spoznala. V tem trenutku je eden porinil skozi okno špičast kot, ter jo je v Čelo nevarno ranil. Začela sta klicati na pomoč. Njune klice je siišai sosed Mlakar Simon. vpok. železničar iz Ma- •
ribora, ki ima tam gorice ter je bil ravno doma. Odprl je okno, da bi videl, kaj se godi. Ko sta divjaka slišala odpirati okno, sta se obrnila proti Mlakarju ter zahtevala denar. V strahu jima ja Mlakar vrgel skozi okno 70 din, češ da nima več. Nato sta roparja začela razbijati po oknih ter vse razbila. Vrnila sta se zopet k Skrjaneu ter mu razbila vse šipe ter drugo. Poleni sla šla še k drugemu sosedu ter tudi lam razbijala. Po dveurnem strahovanju ter razbijanju sta izginila.
Obveščeni orožniki od Sv. Marjete so že drugo jutro prijeli glavnega krivca. Je to neki M. M. iz Preciave, katerega jc Škrjančeva spoznala.
riTni.-TTWii

ve ttoiace
Koledar
Nedelja, 7. maja: H. povelikonočna nedelja.
Stanislav, škof, mučenec; Dtijam, škof, mučenec.
Ponedeljek, 8. maja: Prikazanje Mihaela nadangela.
Torek, 9. maja: Gregor Nacianški, cerkveni učenik.
Novi grobovi
■f" Gospa Amalija Pečovnik, soproga ravnatelja III. drž. realne gimnazije v Ljubljani je za vedno zatisnila »voje oči. Pogreb blage rajne bo v torek, 9. maja v Zgornji Poiskavi. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
-f- Gospod Ivan Konte, poštni inšpektor v p. v Ljubljani, jc po hudi bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo danes ob 5 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počival Žalujoči soprogi in sinovoma naše iskreno sožalje!
+ V Kapli na Pohorju je umrl ugledni in *po-štovani posestnik, dolgoletni občinski odbornik g. Franc Vraber, brat lavantinskega stolnega pro-šta dr. M. Vrabra in oče prof. dr. M. Vrabra ter kaplana g. Jakoba Vrabra. Pokojnik je daleč na okoli slovel kot mož poštenjak in zgleden družinski oče, ki zapušča užaloščeno ženo in 11 otrok, katere je vse najlepše vzgojil. Pogreb spoštovanega pokojnika bo v ponedeljek 8. maja dopoldne. Njegovo truplo bodo položili v skupni družinski grob na fernem pokopališču v Kapli. Naj v miru počiva, V6em sorodnikom naše iskreno sožaljcl
Vedno s« tepeva.
Edina pa sva ▼ tem, da je kuhinjska čokolada Mirim dobra I
m£	MIRIM KUHINJSKA ČOKOLADA ^ i*«iiM i«n itiu M umi •
	
Osebne novice
= Iz ljubljanske škofije. Za škofijskega duhovnega svetnika je bil imenovan g. Josip Stupica, župnik na Prežganjem. — Za župnijo Peče je bil prezentiran g. Alojzij Peček, kaplan v Kranju. — Župnija Lom je bila podeljena tamkajšnjemu upravitelju g. Karlu Šparhaklu. — Imenovana sta bila: g. Jožef Oblak, eks-pozit na Zdihovem, za začasnega upravitelja župnije Mozelj, in g. Ivan Kogovšek, župnik na Kopanju, za soupravitelja župnije Žalna. — G. Anton Plevnik, kaplan v Mengšu, je premeščen za kaplana na Brdo pri Lukovici.
= Dre poroki. V petek zjutraj sta •« na Brezjah vzela gdč. Sonja Pogačnikova, hčerka prvega slovenskega poverjenika za narodno obrambo, in inž. arh. Karel Kregar. Za priči sta bila inž. Bori* Pogačnik in A. Kregar. Poročal ju je ženinov sošolec, kaplan v Tržiču g. Vinko Zaletel. — Včeraj dopoldne pa sta sc v frančiškanski cerkvi v Ljubljani poročila gdč. Makika Golia, hčerka predsed-uka apelacijskega sodišča, in inž. Bori6 Pogačnik, brat neveste iz prvega para. Za priči sta bila predsednik apelacije dr. Golia in polkovnik v p. dr. Justin. Poročal ju je prelat, univ. prof. dr. Slavič, maševal pa je predsednik Prosvetne zveze dr. Lukman. Obema mladima katoliškima paroma želimo kar največ božjega blagosioval
ZUNDAPP o.zuzek
::: KVAtl TETNj V.: - ^ LjuBL3ANA: .
MOTO CI KLI TAVČARJEVA 11
—	Razpisana je župnija Žalna v šmarijski deka-nijl Pravilno opemljcne prošnje je nasloviti in poslati na škofijski ordinariat v Ljubljani do 31. maja 1939.
—	Zveza združenj gostiln ioarskih obrti dravske banovino jo prisiljena preložiti zaradi nastale nenadne zapreke za 11. maj napovedani zvezni občni zbor v Logatcu na 1. junij t. 1.
_Podružnica Slomškove družbe za ljubljansko okolico vabi k majniškemu zborovanju, ki bo v nedeljo 14. maja t. 1. v ljudski šoli na Vrhniki. Po prihodu vlaka, ki vozi iz Ljubljane ob 8, se udeležimo sv. maše, nato pa predavanja. Govoril bo g. okr šol. nadzornik Erjavec o šolstvu v severnih kulturnih državah Evrope. — Ob tej priliki obiščemo tudi domovanje Ivana Cankarja. —-Vljudno vabljeni vsi učitelji in učiteljice, in prijatelji Slomškove družbe!
—	36 jastrebov je ustrelil v letošnjem letu Jožef Benedek, lovski čuvaj v lovišču tovarnarja Josipa Bonka v Murski Soboti.
—	Žična vzpcnjnča v Kamnikn. Na Kratni nad vilo Miro (nekdanjo vilo Soss) bodo odprli
9red 300 leti
■o pripisovali z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajiustveni sili.
<Daws
je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagor narave trpečemu človeštvu.
9a tudi $a zdrave
je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja. — — Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge, pijete ROGAŠKO SLATINO!
velik kamnolom. Tn J« m dalJSo dobo zagotovljeno črpanje izvrstnega materiala, ki je po izjavah izvedencev najboljši za utrjevanje cestišč in železniških prog. Za prevažanje kamenja od kamnoloma do postaje je na razpolago samo slaba kolovozna pot čez predmestje Novi trg. Prevoz kamenja s tovornimi avtomobili bi bil za ta del Kamnika zelo neprikladen, ker je ulica skozi Novi trg zelo ozka. Za večji promet, kakršnega bi zahtevalo obratovanje kamnoloma, bi bilo treba zgraditi nad 1 km ceste, ki bi morala biti tudi primerno široka. Pokazalo se je, da bo primernejše in ceneje zgraditi žično vzpenjačo, ki bo izpeljana od Kratne naravnost na postajo in ne bo ovirala prometa. Z občino se vodijo že pogajanja za dobavo električnega toka.
Nov avto
štirisedežni dobite za glavni dobitek na tomboli, ki se vrši 4, junija 1939 V Slovenj Gradcu. - Dobite tudi šivalni stroj, dvokolesa in še 490 dobitkov.
—	Podpornemu sklada Društva bretposelnih profesorskih kandidatov so darovali: 136 din: Učiteljski zbor drž. realne gimn. v Celju; po 100 din: Agnola Avgust, dr. Bajec Anton, dr. Hadži, dr. Jamar Tone, Jenko Avgust, prof. A. Kopylov; po 50 din: Dolinar Andrej, prof. Mesojedec Mirko; po 40 din: dr. Hrašovec Juro, Ravnateljstvo drž. kon-servatorija; po 30 din: Cihlar Josip, dr. Rebek Marius; po 20 din: dr. inž. Kavčič Janko, dr. Pi-penbacher Josip. Društvo brezposelnih prof. kandidatov se vsem najlepše zahvaljuje.
—	Napad na cesti. Pri Sv. Marjeti niže Ptuja je bila preteklo sredo sv. birma. Tam je bil tudi 24 letni oženjeni Lubec Martin iz Bratonečic, župnija Sv. Tomaž. Zvečer se je vračal na kolesu domov. Okrog pol 9 se je pripeljal v Podgorce in potem dalje proti Bresnioi. Med tema dvema krajema sta nenadoma stopila iz gozda neznana moška ter vrgla Lubeca s kolesa. Začela sla ga pretepati, poslužila sta se tudi nožev. Lubec je dobil poškodbe z nožem na hrbtu, desni roki, v prea, vrat ter na glavi. Prihiteli so ljudje, ki so mu obvezali rane, nato pa ga prepeljali v bolnišnico.
—	Nesreča otroka, včeraj se je v Sneberjah pri Ljubljani ponesrečil 9 letni sin inkasanta Ivan Kos. Deček je splezal na podstrešje, odkoder je padel. Zlomil si je desno nogo.
—	t» Via —"'r« peatra zgodovina Svete gore pri Gorici in če želite kaj več rvedeti o tej božji poti, ki j« bila več atoletij Slovencem tako draga, «i naročite knjižico »Svetogorska Kraljica«,
ki se dobi za 1 dinar ▼ upravi »Knjižic«, Rakovnik, Ljubljana 8. _
DOLENJSKE TOPLICE
Radio terma 38° C. Odprto od 1. maja. Izredni uspehi pri zdravljenju revmatizma vseh vrst, boleznih živčnega sistema, ženskih boleznih, motnjah srca in krvnega obtoka, posledicah zlomljenin itd. Znižane cene. - Dnevna penzija od 45 din dalje. Pavšalna 10 dni 600 din, 20 dni 1100 din. Specialne masaže. Zahtevajte prospekte. :: Uprava.
—■ Tat v sohoški gimnaziji. V gimnaziji v Murski Soboti jo pred nedavnim zmanjkal s hodnika drag usnjat plašč, last nekega šestošolca, z dvorišča pa je nekdo v mraku odpeljal kolo, takisto last neke učenke. Cisto po naključju so po daljšem presledku prijeli tatu. Bil je to Ciril Vrzel, hlapec iz Sv. Jurija ob Ščavnici. V Murski Soboti in okolici je zagrešil več tatvin in odpeljal več koles, katera je lahko spravil v denar. Vse tatvine je priznal. Sodišče ga je obsodilo na dve leti ječe.
—• Zahtevajte sporede hinkoštnih izletov r ta- in inozemstvo v vseh biljetarnah PUTNIK-a.
—	Ali že veste, da bodo 15. maja izšle »Vrtnice« za mesec junij e kratkim, praktičnim berilom za vsak dan in prelepo naslovno sliko? — Naročite si jih žc zdaj, da se Vam bodo pravočasno dostavile. — Uprava »Knjižic«, Rakovnik, Ljubljana 8.
—	S posebnim vlakom in posebnim parobro-
Hom je izlet v Benetke v dneh 28. in 29. junija. Cena vožnje skupno s kolektivnim potnim listom 160 din za osebo. Prijave sprejemajo V6e biljetar-nice Putnika.
čatežke toplice
najbolj vroči (59° C) radio-aktivni vrelci dravske banovine, pošta. Brežice ob Savi, postaja Brežice in Dobova. Začetek sezone dne 1. maja. V pred-in posezoni znatni popusti.
Zdravijo se z neprekosljivim uspehom bolezni: visoki krvni pritisk (hipertonija), revma-tizem sklepov in mišičevja, vnetje, protin, nev-ralgično trganje ter predvsem išias, nevrnste-nija, zastarele poškodbe kosti in sklepov, dalje ohromelost, kronični eksudati in vnetja, ženske bolezni in drugo.
Rekonvalescenti, slabotni in slabokrvni najdejo tu svoje izgubljeno zdravje.
—'v 'm* '»mi*
— Za Binkošti v Benetke, Trst in Gorico za 450 din, vračunana hrana in stanovanje. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22-50.
Obiščite svetovno znano
zdravilišče
„ ... ■ :•„' Vvv*.-.<ifvv-'W- .	^-v
MIWBBAI.NI VRKliCI: Temp«l — Sttrla — Dan«! EDRAVl: vse bolezni želode*. črev, ledvic, foltalh kamnov Itd. — Dietna kuhinja. — Ceneno življenje. — Modern komfort. — V pred- In posezonl znižane opne. — Krasen Šport bazen za kopanj« In aončenje. — Zabave, ples, dnevno koncerti, iiletl. — NaJlepSa zdraviliška dvorana v driart r- iltalnlea. — Vse Informacije In rezerviranj* sob pri Ravnateljstvu zdravili«*.
— Napadalca na trafikantinjo obsojena. Svoj-čas je povzročil v Murski Soboti veliko razburjenje napad na znano trafikantinjo. Dva mladoletnika sta jo pričakala v temi, ko se je zvečer vračala domov. Eden jo je z udarci po glavi hotel onesvestiti in ji iztrgati ročno torbico. Mali senat v Murski Soboti ga je obsodil na 1 leto in 4 mesece strogega zapora, njegovega mlajšega poma-gača pa na 3 mesece zapora.
— Da boste stalno tdrarf, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
BoMce - botri I
Birmanska darila najceneje v veliki 1»-biri pri stari tvrdki
J os. EBERLE
(Švicarske ure, zlatnina, srebrnioa Itd.) Ljubljana, Tyr$eva 2 (palača hotela »Slon«)
—	Za 4 dni v Italijo, z avtom po Vipavski dolini, do Gorice in Trsta 150 din, do Padove in Benetk 280 din; od 18. do 21. maja. Prelepi maj-niški romarski izlet na Sveto goro in na grob sv. Antona v Padovi v tehnični izvedbi Tujsko-prometne zveze, po našem priljubljenem sporedu. Podatke, fotografije in plačilo do 10. maja. Priglasite se takoj za brezplačna navodila »Družini božjega svetac, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. '
—	Na binkoštno nedeljo 28. V. v Postojno. Vse samo 150 din. Prijave Putnik, Maribor, Celje, Ptuj. _
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-.Tosef« grcnčice.
—	Trk tovornega arta s trliškim vlakom. Na
križišču državne ceste Kranj-Tržič in tržiške železniške proge se je 22. novembra lani zaletel tritonski tovorni avto, na katerem je bilo naloženo 5000 kg tovora, med drugim več steklenic, raznih kislin, v osebni vlak, ki je popoldne vozil iz Kranja v Tržič. Tovorni avto je k sreči zadel poštni voz, drugače bi bila po mnenju železniškega strokovnjaka hujša nesreča. Ko bi tovorni avto nekaj sekund poprej privozil čez progo, bi zadel v lokomotivo, ki bi zaradi tega gotovo iztirila in prav tako osebni vozovi. Železnica je zaradi tega karaniltola trpela do 1500 din škode, ker je bil poštni voz poškodovan. Mladi šofer Ivan K. je bil pred kazenskim sodnikom-poedin-cem na okrožnem sodišču včeraj obsojen zaradi ogrožanja železniškega prometa zaradi neprevidne vožnje na 540 din dennrne kazni pogojno za 2 leti, ker je hil do sedaj nekaznovan. Železniški upravi ima povrniti škodo 1300 din.
—	Denarni znTod malega človeka je hranilna posojilnica »MOJ DOM«, Ljubljana, Dvofakova ul. 3. PosojHla, ugortni Doeoii. Hranilne vloge. — Visoke obresti.
»Putnikove« vesti
Tnristično-kulinarska rastava. Družba Putnik je otvorila na Zagrebškem pomladanskem vele-sejmu zanimivo turistično-kulinarsko razstavo. V veliki dvorani velesejma je urejenih sedem^ oddelkov, ki predstavljajo posamezne dele države. V vsakem oddelku 6trežeta pa dve dekleti v narodni nosi dotičnega kraja. V ozadju oddelka so na zidu pritrjene ogromne slike, pred dekleti pa so razstavljeni izdelki kraja, ki ga predstavljajo slike in oddelek. Tako so v oddelu Srbija prodaja užička pršuta, kajmak, Bmederevsko vino in brinjevec; v oddelku Hrvatska in Vojvodina mesnati izdelki, razne vrste ribe, pršute, dalmatinska vina; v oddelku Slovenija kranjske klobase, bohinjski sir, štajerska vina in cviček; v oddelku Južna Srbija orientalske slaščice, boža itd.; v oddelku Bosna slivovka, travniški sir, razne slaščice; v oddelku Hercegovina za tobak. Posebno pozornost obiskovalcev so zbudila tako zvana hladna jedila v okusnih zavojčkih po načrtu neke domače papirnice. Podobno je, da bodo ta način uvedle restavracije na postajah. Take turistično-kulinarske razstave bo Putnik od sedaj organiziral po vse večjih sejmih v tujini.
Obisk tnjih časnikarjev. V Putnikovem aran-gementu bo od 14,—30. maja obiskala našo državo skupina madžarskih časnikarjev; od 26. maja do 12. junija pa skupina iz severnih držav. Obiskali bodo vsa naša važnejša zdravilišča, kopališča in turistično kraje.
Nova predstavništva družbe Putnik so otvor-jena v Belgiji, Holandiji in Egiptu.
Bilotarnice Putnika dajejo izčrpna obvestila vsem, ki hočejo posamič obiskati svetovno razstavo v Newyorku.
po cUžovi
* Hrvatske skladbe in pesmi izvajajo v Berlinn.
Bivši prvi tenor zagrebške opere g. Pavel Marion-Vlahovič se že več mesecev mudi v Nemčiji. V tem času je priredil že mnogo koncertnih nastopov, bodisi v kocertnih dvoranah ali v radio-studijih. Nemški časopisi zelo laskavo pišejo o teh koncertih. Vlahovič priključi sporedu zmerom po eno ali več hrvatskih
Ljubljana, 7. maja
Gledališče
Dram*) Nedelja, 7. maja: »Utopflene*«. Izven, Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek« 8, maja: Zaprto.
Operai Nedelja, 7. maja; »Vse xa ialo«. h*
ven. Znižane cene od 30 din navzdoL
Radio Ljubljana
Nedelja, 7. maja: 8 Pihalni trio (gg. M. Ran« bar, klarinet — Vr Campa, flavta — G. Loparnikj fagot) — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Veseli zvoki (plašče) — 10 Verski govor (g. dr. Vilko Fajdiga)
—	10.15 Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Sta« nislava v Št. Vidu nad Ljubljano — 11 Komorna glasba (plošče) — 11.30 Koncert Radijskega orke« sira — 13 Napovedi — 13.20 Za zabavo in oddih igra Cimermanov kvartet ter poje Litijski kvintet
—	17 Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila — 17.30 Domač koncert Radijskega orkestra — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Naši Baranci (Nikola Pavelič) — 19.50 Prenoe šinarnic iz cerkve sv. Petra v Ljubljani — 21.15 Melody-jazz — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Koncert jugoslovanske klavirske glasbe, izvaja g. prof. L. M. Skerjanec.
Drugi programi
Nedelja, 7. niaja. Belgrad: 20 Igra, 21 Godalni orkester kr. garde, 22.15 Plesna glasba — Zagreb: 20 Rahmaninove skladbe, 20.45 Eksotične pesmi, 22.20 Plesna gl. — Praga-Brno: 20 Auber-tova opera »Fra Diavoloc — Bratislava: 20 Pisan program, 21 Ork. konc., 22 Kavarniška godba — Sofija: 19 Nar. gl., 19.30 Celo, 20 Vok. konc., 20.55 Operetni odlomki — Varšava: 19.30 Mozartove skladbe, 21.20 Plesna gl. — Budimpešta: 19.25 Plesna gl., 22 Vojaška godba, 23 Jazz — Trst-Milan: 21 Igra 22.30 Violončelo — Rim-Bari: 21 Simf. konc., 22.20 Zbor — Florenca: 16 Puccini-jeva opera »Dekle z zapadac, 21 Lahka gl. —i Ilambnrg: 19.20 Leharjeva opereta »Paganini« —> Monakovo: 20.15 Joh. Straussove in Mozartove 6kladbe — Strasbourg: 20.15 Humor in lahka gl.
Prireditve in zabave
Večer narodne umetnosti prirede Akademska podružnica Bran-i-Bor, Akademska podružnica CMD in Akademska podružnica JS 15. maja ob 20 v veliki dvorani hotela Union.
Sp. Polskava. Fantovski odsek v Spodnji Pol-* skavi-Pragersko vprizori v nedeljo, dne 14. t m., ob 14 v dvorani g. Mohorka v Sp. Poiskavi veselo igro »Čevljar«.
Predavanja
Ciklus predavanj Slavističnega kluba ee bo
nadaljeval s predavanjem kritika g. Jos. Vidmarja »O literarnem kriteriju«. Predavanje bo jutri v ponedeljek, 8. maja, ob 20 v Hubadovi dvorani na konservatoriju. Vstop prost.
Vič. V torek, dne 9. maja ob 8 zvečer bo V Prosvetnem domu na Viču predaval f. inž. Sodja o »Narodnih borbah Slovencev«, — Vtt vljudno vabljenL	^
Sestanki
Jugoslovansko kirurško drnStr«, »efcefja EJutn Ijana, ima dne 9. maja 1939 ob 18 strokovni sestanek v predavalnici bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani. Spored: dr. Lunaček: Vtis Študijskega potovanja; dr. Peršič: Zajčja usta. .Vabljeni vsi zdravniki.
Občni »bor Združenja jugoslovanskih narodniK
železničarjev ln brodarjev, oblastnega odbora Ljubljana, bo danes, 7. maja, ob 8 v Beli dvorani hotela »Union«,
Kino
Kine Vil! predvaja v nedeljo ob 4, 6 in 8 in
v ponedeljek ob pol 9 veliki film »Krik vzhoda
—	Dobra zemlja«.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: ▼ nedeljo! mr, Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvet-ska c. 4 in mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 31; y ponedeljek: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr, Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta.
pesmi. Nedavno je berlinska mestna opera priredila koncert, katerega vodstvo in sestavo programa so poverili Vlahoviču, ki «e je zelo dobro izkazal. Dal je
na spored tudi več hrvatskih skladb, ki so vse vžgale berlinsko občinstvo.
♦ Nova tvornica letal v Sretmt, V Mitrovici je
nad četrt stoletja obratovala velika tvomica pohištva Nikola Barota, ki je bila pred dvema letoma spremenjena v delniško družbo. Uprava tvornice je pred 14 dnevi odpovedala vsemu delavstvu in predvčerajšnjim je tovarna ustavila delo, ker je uprava podjetja sklenila, da pretvori tovarno pohištva v tovarno letal. Nova tovama letal bo pričela obratovati šele jeseni, ker jo je treba temeljito preurediti. Tovarna bo izdelovala vse letalske dele razen motorjev.
*	Katastrofalen požar v Zemunu. V eoči od četrtka na petek je izbruhnil ogenj v zemunski tvornicl »Favorit«. Ogenj je nastal zaradi kratkega stika na strehi tvornice. Ker je bila streha iz eternita, se je požar hitro širil, ne da bi ga kdo opazil. Ko so alarmirali gasilce, je bila že vsa tvornica v ognju, požar pa se je razširil še na tovarno »Hobus« in na avto-mehanično delavnico »Metalizator«. Tovarna »Favorit« je pogorela do tal in znaša škoda okrog tri milijone dinarjev Tudi vsi drugi stroji tovarne »Hobus« so uničeni, tako da znaša škoda nad 1 milijon dinarjev. V goreči tovarni »Favorit« bi skoraj pogorel čuvaj. Rešili so ga v zadnjem hipu. Vse tovarne so bile proti požaru zavarovane.
*	Zaradi naročja vej je tekla kri. 40 letni delavec Redjo Kozlica iz Bosanske Kostajnice je v okoliških gozdovih nabral naročje suhega vejevja. Ko se je vračal domov, ga je na trgu v Kostajnici napadel logar Jankovič, hoteč mu vzeti veievje. Logar je Koz-lico podrl na tla in ga pričel pretepati. Surovo postopanje logarja je priklicalo v ljudeh, ki so bili na
trgu, ogorčenje. Grozeče so se zbrali okrog logarja. Ta pa je naperil nanje puško in jih pozval, naj se razidejo. Tedaj pa ie 55 letni Mehmed Drljača skočil
E'
roti podivjanemu logarju in mu iztrgal puško iz rok. ■ogar pa je potegnil revolver in oddal štiri strele na Mehmeda, Zadel pa ga je k sreči le v roko. Zaradi incidenta so oblasti uvedle strogo preiskavo.
* Dobra pomladna sezona v Hrvatskem Pri morju. S Sušaka poročajo hrvatski listi: Kakor so napovedovali, je začetek letoviške sezone v Hrvatskem Primorju zelo ugoden. V teku mescca aprila je obiskalo Sušak 1568 inozemskih turistov m 897 domačih. Od inozemskih turistov odpade na Nemčijo 1363, ostanek pa na Čehe in Madžare, ki letos v znatnem številu prihajajo na našo rivijero. Domači turisti »o večinoma iz savske in dravske banovine ter iz Belgrada. Od začetka letošnjega leta pa do konca aprila je obiskalo Sušak skupno 4770 turistov, kar je nekoliko več kakor lansko le'o v istem razdobju. Zlasti pa se kaže napredek v številu dni, ki jih tujci prebijejo na Sušaku, V prvih 3 mesecih letošnjega leta so turisti prebili na bušaku 8974 dni, lani v istem razdobju pa 6647 dni.

> LIUBIUNA
Srednješolska akademija v čast Kristusu Kralju
Mladinski odsek pripravljalnega odbora za VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani priredi t nedeljo 14 maja ob 10.30 v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani veliko akademijo v čast Kristusu Kralju, ki jo bodo izvedli dijaki in dijakinje ljubljanskih srednjih šol in šentviške gimnazije v temle sporedu:
1.	Prof. Tome: Kristus Kralj. Zavod nr. Stanislava.
2.	Slavnostni govor. Dijak m. drl real. ginrn.
3.	Klemenčič: Majniška pesem Jezusu. Zavod sv. Stanislava.
'4. M. Elizabeta: Kongresna pesem. Dijakinj« II.
drž, real. gimn. B. Suhadolnik: Oče naš. Izvajajo dijaki Zavoda sv. Stanislava.
6.	L. J. Žabkar: Mi mladi Kristusa Kralju. Dijaki I. drž. real. gimn.
7.	Dr. Jerko Grzinčič: Krista«, Kralj mladine.
Reger: Uspanvanka
Franc Schubert: Vsemogočnost. (Poje dijakinja II. drž. real. gimn. Pri klavirju g. J.
Osana.)
8.	Vinko Žitnik: Prošnja pesem. Dijak drl učiteljske šole.
9.	Dr. Dolinar: Moja luč — tn O, lepa ročica
Marija. Mestna ženska gimn.
10.	Gloria II. koralne maše Fons bonltatls. Izvajajo gojenke uršulinskih šol.
11.	J. s.: Kristus naš Vodnik. Izvajajo dijaki klasične gimnazije.
12.	Dr. Kimovec: Hvalite Gospoda! Zbor sal. goj.
13.	Dr. Gržinič: Akademije. Zbor sal. gojencev. Vstopnice se dobijo pri Pax et bonum. Sedeži
12, 10, 8 in 6 din, stojišče 2 din. — Akademija bo veličastna prireditev srednješolskih dijakov. Zato si pravočasno priskrbite vstopnice.
ZA POMLAD - KOVA OBLEKA
Elegantne, moderne vzorce kvalit. blaga za obleke in površnike dobavlja po nizki ceni tvrdka
LJUBLJANA __	Aleksandrova c. 7
Moška in deška konfekcija vedno na zalogi. Na željo prvovrstna izdelava po meri v lastnem mednem sal o n u .
II
Onigo Sdtiuab
I
Svetovni
kongregacifski dan
bodo praznovale marijanske kongregacije po vsem svetu v nedeljo 14. maja. Ta dan naj bo praznik, ki budi v članih Marijinih kongregacij skupnost, deli medsebojno duhovno pomoč in vliva v srca navdušenje za dosego ciljev, ki jih imajo Marijine kongregacije posebno v naših časih.
V Ljubljani bodo praznovale kongregacije ta idan s skupnimi shodi in obhajili v sledečem redu:
1.	Marijine družbe za gospode, može in mladeniče bodo imele ob 7 zjutraj skupno pobožnost y Križankah: govor, sv. maša, skupno ev. obhajilo.
2.	Marijine družbe-kongregacije ia gospo, lene, gospodične, dekleta bodo imele skupen shod ob 4 popoldne r frančiškanski cerkvi. Ker je skupno obhajilo za vse težko izvedljivo, naj pristopijo zjutraj vse članice k sv. obhajilu, kjer in kadar jim je priličnejše.
3.	Kongregacije za dijake Imajo ob 7 ijntraj skupno pobožnost t stolnici: govor, sv. maša in 6kupno obhajilo.
4.	Kongregacije m di|aWnj© Imajo skupen Bhod oh 7 zjutraj t uršuiinski eerkvi: govor, sveta maša, skupno obhajilo.
Pri vseh pobožnostih se bodo po govoru molile molitve, katere molijo kongreganisti in kon-greganistinje po 6hodih.
Vse člane in članice Marijinih kongregacij-Hružb najvljudneje vabimo, da se proslave svetovnega kongregacijskega dne gotovo udeleže. — Pridite, da molimo v duhu združeni s kongrega-cijami vsega sveta!
Birmanska darila
po nizkih cenah pri
I. VILHAR, urar
UUBUANA, Sv. Petra c. 36.
V Zagrebu prijet ljubljanski pustolovec
Ljubljana, 6. maja. Med najbolj predrzne ljubljanske pustolovce Jn vlomilce spada nedvomno neki Jože VVimmer, o katerega zločinskih dejanjih smo imeli priliko že večkrat poročati. Do skrajnosti predrzen ro-komavh je povzročil oblastem v Sloveniji in na Hrvatskem že nešteto sitnosti. Predstavljal se je na primer raznim ljubljanskim gospodinjam kot najemnik, ki se želi vseliti v sobo in pri tem spretno kradel. Najljubša mu je bila zlatnina, kradel pa je seveda tudi gotovino, če je le prišel do nje. Neko trgovino v Mostah je oplenil za več tisoč dinarjev. Pri treh ljubljanskih trgovcih je kupil na »obroke« radio aparate, ki jih je potem takoj prodal, obrokov pa seveda ni plačal. V Ljubljani je zagrešil 10 večjih dokazanih mu goljufij. Več goljufij in tatvin pa je zagrešil tudi v Celju, v Gornjem gradu in na Sušaku, kamor se je zatekel, ko so mu postal tla v Sloveniji prevroča. Končno so predrzneža vendar enkrat prijeli in ga hoteli odgnati proti Ljubljani. Toda Wimmer ni tak mož, da bi se pustil strahovati od orožniške ekskorte. Med vožnjo z vlakom se je z bliskovito naglico pognal z vlaka in pobegnil. Ljubljanska policija je izdala za njim na vse strani tiralico in sedaj so ga prijeli v Zagrebu. Tudi v Zagrebu je Wimmer ropal po raznih stanovanjih. Najprej je Wimmer delal pokoro za svoje grehe v Zagrebu, toda za njim pa hlastno vprašuje tudi ljubljanska policija, prav tako tudi celjska in druge in pa seveda tudi sodišča. Wimmra bomo še gotovo videli pred ljubljanskim sodiščem.
*
1 Javni nastop ljubljanskih meSčanskfh Sol, ki
Je bil določen za danes dopoldne, odpade zaradi slabega vremena.
1 Pri sv. Mihaelu na Barju se danes obhaja prva obletnica redne službe božje v novi cerkvi. Ob 9 bo slovesna ev. maša, ob pol 4 šmarnična pobožnost. Obakrat bo tudi darovanje za cerkev. Ker Ljubljančani tako radi prihajajo ob nedeljah popoldne gledat novo stavbo, zlasti odkar zeleni ukfutž nie leBO ureics sark. zato bo danes i«
potem rse nedelje v majniku k imarnicam vozil avtobus in sicer ob 3 izpred trnovske cerkve.
1 SVICAKSKE URE, zlatnina in srebrnina m birmo, ČUDEN, Prešernova ulica 1.
I Mladinsko zborovanje na Viču. V torek, dne 2. maja t. 1. je imela krajevna organizacija mladine JRZ na Viču dobro obiskano zl>orovanje, na katerem je govoril o samoupravah narodni poslanec gospod Rudolf Smersu. Člansitvo je napeto sledilo predavanju in prav tako tudi na to političnemu poročilu, ki ga je ob zaključku predavanja podal navzoči poslanec. Videlo se je, da ima naša mladina veliko zanimanje za to vprašanje t. j. za vprašanje o samoupravah in da hi bilo prav, če bi bila povsod po naši domovini taka predavanja in hi se zlasti mladini tolmačilo to prevažno vprašanje.
U ncnos in ircsrtle bottmm
9 in plašče, ki si
Lukii, iu, Stritarjeva 9
smo prejeli krasne kompleje, obleke in plašče, ki si jih nabavite prav pooeni Vabimo botrce na ogled in izbiro
Specialitete Neptun
za Vas:
skuši - fileti, sardine brez kosti, gourmand, Turist - proizvodi največjih domačih tovarn
..NEPTUN" d. d., Split
1 Zadnja pot g. Viktorja Rohrmana. Včeraj ob 4 popoldne je bila izpred hiše žalosti Sv. Petra cesta 28 zadnja pot pokojnega veletrgovca in ljubljanskega meščana g. Viktorja Rohrmana. K zadnji poti tega priljubljenega ljubljanskega meščana 6e je zbralo veliko število pogrebcev, tako odlični-kov, kakor tudi zastopnikov vseh slojev in stanov. Cerkvene obrede je opravil ob asistenci g. župnik Košmerlj. Pevci, povečini iz zborov »Glasbene Matice« in »Sloge« pa so pod vodstvom prof. Ju-vanca zapeli žalostinko. Razvil se je nato velik žalni sprevod, na čelu katerega je igrala godba »Sloge« in v katerem 60 nesli tudi mnogo vencev. Med številnimi udeleženci smo opazili g. podžupana dr. Ravniharja, ki je zasto,pal mestno občino, dalje zastopnike Gasilske župe, med temi tri najstarejše ljubljanske gasilce, zastopnike CMD, Sokolov iz Novega mesta, mnogo znanih politikov itd. Viktorju Rohnmaiiu, ki je bil v življenju plemenit človek, ohranimo blag spomin in naj mu sveti večna luč
1 Pošta Ljubljana 3 na Sv. Jakoba trgu H. 2 bo od 8. maja t 1. dalje zopet poslovala s strankami.
Za birmo! Velika izbira
orig. švicarskih ur, zlatnine in srebrnine najceneje pri Brata LOGAR
Ljubljana, Pred škofijo 15
1 Za čišečnje Jarkov na Barju bo v nedeljo, 14.
t. m. ob 10 v šoli na Barju dražba ter so vabljeni vsi, ki žele zaslužiti s tem delom. Čiščenje vseh jarkov bo veljalo blizu 20.000 din in se bo ta zaslužek že precej poznal marljivemu barjanskemu prebivalstvu.
Angleško platno v vseh barvah,
ki se ne melka. je dospelo
Avšič, Ljubljana
1 Asfaltiranje perutninarskega trga. Na Vodnikovem trgu so že pred dnevi začeli preurejati perutninarski trg, ki ga bodo nazadnje asfaltirali. Dela naglo napredujejo in zaenkrat izravnavajo teren, odvažajo prekopano zemljo in so postavili robnike. V barakah nastanjene prodajalke čevljev ob spodnjem delu perutninarskega trga so se morale začasno preseliti k mesarskim stojnicam.
1 Posestne spremembo. Na Bledu-Mlino stanujoča posestnica Karolina Mišič je kupila od trgovca Dragotina Cokla, Podvelka pri Breznem, hišo št. 223 v Zgornji Šiški, spadajočo pod vi. št. 931 k. o. Zgornja Šiška, za 360.000 din. — Višji vet. svetnik v p. Pravoslav Rebek je prodal Antonu Lampretu, posestniku na Muljavi pri Stični hišo št. 1 v Zvezni ulici, spadajočo pod vi. št. 424 k. o. Udmat, za 151.000 din.
Za birmo
lepe svile in krasne kamgarne modnih barv po nizki ceni dobite pri manufakturni trgovini
1 Obe stranski hiši rotovža dobita v kratkem novo lice, ker sta res že potrebni. Hiša, kjer je prodajalna mestne elektrarne, dobi nov oimet, a pročelje hiše na drugi strani bo 6amo prebeljeno. Čeprav obnova pročelij ne bo velika, vendar bo zidarsko delo veljalo 20 do 30 tisoč din. Ta dela so že razpisana, pozneje pa pride na vrsta tudi še razpis za pleskanje oken.
KOLESA
M/C JANKO
L3UBL3ANA LINGAR3EVA
1 Avto padel v Gradaščico. Te dni se je v
Mencingerjevi ulici že skoraj v bližini Viča pripetila huda nesreča. Dimnikarski mojster Leopold Ambrožič se je ob 8 zvečer peljal 7. avtomobilom po tej ulici. Ko je privozil do Gradaščice, mu je avto nenadno zdrknil na breg Gradaščice. Ambrožič je naglo skočil iz avtomobila, tako da se njemu ni zgodilo nič hudega, avto pa se je prevrnil v Gradaščico. Drugega dne je Ambrožič z dvigalom dvignil avto iz reke. Skoda, ki jo trpi Ambrožič, je prav znatna.
1 Razbita šip«. V eni prej in jih noči je neznanec s kamnom razbil izložbeno šipo trgovine »Pri zamorcu« na Sv. Petra cesti 24. Šipa je bila vredna okoli 3000 din. Kaj je neznanca dovedlo do tega dejanja, ni znano; za storilcem manjka sleherna sled.
t-
IfA .UGODNA r	O D P L A CIL A
I6ILV0K, UUBUANA
TAVČARJEVA ULICA 7
mm
Ravnatelj dri Fr, Sušnih
Z ukazom kraljevih namestnikov je bil za navnatelja mešane realne gimnazije v Mariboru, ki je bila pred dnevi uvrščena med popolne, imenovan dosedanji profesor na tej gimnaziji gospod dr. Fran Šušnik.
Novi ravnatelj se je rodil 14. nov. leta 1898 na Prevaljah, odkoder je po dovršeni ljudski šoli odšel na gimnazijo v Celovec, kjer je bil gojenec »Marijanišča«, ko sta tamkaj bila profekta sedanji ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman in sedanji lavantinski stolni dekan dr. Fr. Cukala, sošolec pa mu je bil današnji celovški kanonik dr. Bitimi. Po dovršenih gimnazijskih študijah 1. 1918 .je odšel na vseučilišče v Zagreb, kjer je na filozofski fakulteti študiral germanistiko in slavistiko. Tukaj je 1. 1922 opravil diplomske izpite, l. 1924 pa je bil promoviran za doktorja filozofije.
Njegovo prvo službeno mesto je bilo na gimnaziji v Murski Soboti, odtod pa je odšel v Belgrad, kjer je ostal do 1. 1925, ko je bil imenovan za profesorja na mariborskem moškem učiteljišču, na katerem je ostal tri leta. L. 1928 je postavljen za profesorja na klasični gimnaziji, na kateri je ostal vse do zadnjih dni, ko je bil premeščen na mešano realno gimnazijo, za katere ravnatelja je eedni hil imenovan.
Z dr. Sušnikom stopa v vrsto slovenskih srednješolskih ravnateljev mož, ki ne slovi le kot iz-boren profesor, marveč tudi po svojem vsestranskem kulturnem in narodnostnem udejstvovanju. Že ob prevratu je stal v prvih vrstah naših zavednih mož na naši narodnostni meji, saj je bil član Narodnega sveta na Prevaljah, kjer je z odločnim nastopom naši stvari storil mnogo uslug. Cim so se politične razmere ustalile in uredile, se je posvetil delu v orlovski organizaciji na slovenskem Koroškem, kjer je bil predsednik tamoš-njega orlovskega okrožja. Ko je 1. 1925 prišel v Maribor, je bil izvoljen za odbornika Prosvetne Zveze, kar je še danes. Povsem njegova zasluga je, da se knjižnica Prosvetne zveze v Mariboru, katere vodja je od njene ustanovitve, razvila v eno prvih in najboljše urejenih naših knjižnic. Ko je bila 1. 1935 znova ustanovljena »Slovenska straža« je bil izvoljen za njenega predsednika in ji kot tak znal dati osnove za uspešno delovanje. Istega leta je bil imenovan v mariborski mestni svet, v katerem je dal iniciativo, da se je mariborska mestna občina odločila od leta do leta razpisovati »Slomškovo nagrado«, s katero je občina postala prva slovenska javna ustanova, ki tudi gmotno podpira naše kulturne delavce in ki sta ji potem kmalu sledili tudi ljubljanska mestna občina in banovina.
Ravnatelj dr. Fr. Sušnik pa ni le upoštevan javni delavec, marveč tudi plodovit literat. V prejšnjih letih je bil sotrudnik »Dom in sveta«, urednik »Našega doma«, sodeloval pa je tudi mnogo pri našem listu, v katerem so bili objavljeni mnogi njegovi listki, od katerih so najpomembnejši njegovi »Prekmurski profili«, ki so pozneje izšli v ponatisu kot samostojna publikacija. Nekaj let je bil tudi »Slovencev« mariborski gledališki kritik. Vrh dr. Sušnikovega literarnega dela pa je njegov »Pregled svetovne literature«, ki predstavlja, kakor jo izjavila kritika, edinstveno delo te stroke v vsej južnoslovanski literaturi.
Kratek oris dr. Sušnikovega dela in življenja priča, da je z njim ravnateljsko mesto nastopil mož dela in široke izobrazbe. Zato vsa javnost, ki ga pozna tudi kot izhornega govornika, njegovo imenovanje za ravnatelja pozdravlja. Naš list mu kot zvestemu sotrudniku k imenovanju čestita in mu želi na novem mestu kar največ uspeha in blagoslova.
m Prebivalstvu Maribora! Kakor smo ie poročali, bo prišel Akademski pevski zbor iz Ljubljane v Maribor 13. maja. Koncert APZ, ki bo v »Unionu« ob 8 zvečer, nam bo pokazal vso veličino, lepoto in svojskost pesmi, ki se je rodila v dobi narodnega gibanja, ko so predniki polagali temelje narodnemu celokupnemu življenju. Gotovo ni treba še posebej poudariti pomembnosti te kul-
turne prireditve APZ, ki nam bo nudil zborovsko petje in oblikovanje del na edinstveni umetniški višini. Koncert bo vodil zborov dirigent France Marolt. APZ pride v Maritior kompleten. — Opozarjamo, naj si občinstvo preskrbi vstopnice pravočasno. Predprodaja v biljetarni »Putnikat.
m Na pogrob rajnega Franca Vralira, brata mariborskega g. stolnega prošta dr. Maksa Vrabra, vozi jutri, v ponedeljek, ob 7 zjutraj z avtobusne postajo na Giavnem trgu avtobus in se vrača popoldne. Prijaviti se je v upravi Tiskarne sv. Cirila, Maribor, Koroška 5.
m Umrl je g. Viktor Bajec, brat poveljnika orožniške postaje na Teznem pri Mariboru. Pogreb blagega pokojnika bo danes popoldne ob 10 iz mrtvašnice na Pobrežju na magdalensko pokopališče. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
favna zahvala.
Najtapfie se zahvaljujem g. primariju dr. Brewmitkn Vlndimirju, šefu II. kirurškega oddelka splošne bolnišnice v Mariboru za uspelo Iožko operacijo, s katero mi jo vrnil ljubo zdravje.
Priporočam k. šef-primarija in II. kirurški oddelek Tseim, ki so potrebni jiouioči.
Rviil Ciril, Maribor.
m Društvo »Šola in dom« priredi v sredo 10. maja ob 8 zvečer v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu predavanje. Predaval bo šolski upravitelj g. Kontler iz Studencev o temi: Vrtnar-rejec-vzgojitelj.
m Lekarniška in zdravniška dežurna služba. Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč vrši danes v nedeljo OUZD zdravnik dr. Karel Zakrajšek, Gregorčičeva ul. 4.
m Katehetski sestanek bo v ponedeljek, dne 8. maja, ob 3 popoldne v katehetski sobi Karlino-ve dvorane. Predaval bo katehet p. Rupert o naših napakah pri katehiziranju.
m Svilene srajce, najnovejše pri Jakobu Lahu. m Križaj gostuje v »Prodani nevesti«. V torek 9. t. m. gostuje v operi »Prodana nevesta« v vlogi Kecala prvi basist ljubljansko opere Josip Križaj.
favna zahvala.
flnttm »e tiolincgn izreči kirurgu g. dr. Brozovnlku Vlndimirju, šefu prtmariju II. kirurškega oddolka splošne bolnišnice v Mnriboru svojo niijglohokojšo zahvalo za uspešno izvršeno Iožko operacijo, h katero me je v zadnjem trenutku rešil neizogibne Bnirti.
Priporočam iskreno H. kirurški oddelok vsem, ki iščejo kirurške pomoči, ker je isti v vsakem oziru na višku.	„
Perko Ivan ml., Kamntca.
m Tržne novice. Včerajšnji trg je bil v znamenju pomladanskega izobilja. Prodajalcev je bilo toliko, da niso vedeli kam z njimi. Prinesli so ogromno zelenjave, ki je imela zelo zmerne cene, ter izredno veliko perutnino — 320 kokoši po 20 do 26 din komad, 815 parov piščancev po 24 do 60 din par, gosi po 50 din, purani po 40— 60 din, race po 23 din, kozliči po 35—70 din. Zanimanje je vzbujal med obiskovalci tudi pav, katerega je ponujal njegov lastnik za 300 din, vendar ni našel zanj kupca. Pojavile so se včeraj prvič na trgu češnje iz Dalmacije, ki pa so bile drage — kilogram 20—24 din. Prav tako so prišle prvič na trg domače kumarice, ki so jih prinesli mariborski in bolgarski vrtnarji. Cena 2—10 din za komad, pa je bila kupčija z njimi slaba, dasi so jih gospodinje poželjivo gledale. Kupovalcev je bilo zelo veliko. Pozornost so vzbujali številni nemški železničarji, ki so niso mogli dovolj načuditi našemu izobilju.
m Državno pravdništvo je odredilo obdukcijo.
Včeraj smo poročali o tragični smrti 80 letne'občinske reve Marije Brauneker, katero so našli sostanovalci v petek dopoldne v njeni sobici v Spla-varski ulici štev. 3, mrtvo. Bila je vsa opečena, ker je ponoči zgorela na njej obleka. Državno pravdništvo pa je odredilo sedaj obdukcijo trupla pokojnice, ker je mestni fizikat izrazil sum, da je morda pokojnica umrla nasilne smrti ter je bila šele potem na njej zažgana obleka.
Vrtne garniture
sončnfke, ležalne stole in fotelje dobavlja najceneje
»Obnova«, F. Novak, Jurčičeva 6.
m Vlomilci vdrli v trgovino. Na koncu dr. Je-rovškove (prej Magdalcnske) ulice ima trgovino Ana Lakner. V noči na soboto so oplenili trgovino vlomilci ter izginili 7. obilnim plenom. Trgovina se nahaja v posebni baraki poleg vile. Vdrli so v trgovski lokal skozi zadnja vrata, na katerih so odtrgali obešanko. Odnesli so ji raznovrstno blago v skupni vrednosti 3000 din. Za vlomilci ni sledu.
Gledali&e
Nedelja, 7. maja, ob 20: »Dijak prosjak«. Znižane cene.
Ponedeljek, 8. maja: Zaprto.
Torek, 9. maja, ob 20: »Prodana nevesta«. Gostovanje g. J. Križaja.
Brezovica pri Ljubljani
Ob »cesarski« cesti Ljubljana—Vrhnika—drž. meja loži močno raztegnjena vas Brezovica pri Ljubljani. Dasi je naša vas od Ljubljane komaj eno uro hoda oddaljena in leži ob važnem prometnem križišču, saj se tu odcepi od tržaške proge »vrhničan«, prodre glas od nas bolj redko v javnost. Ni pa to dokaz, da se za nič ne zanimamo. Prav nasprotno! Med nami orje ledino ljugske izobrazbe domačo Prosvetno društvo že več kot trideset let. Za pravo duhovno rast in telesno zdravje naših fantov skrbi in jih krepi v ljubezni do slovenske grude in zvestobi do jugoslovanske države agilen fantovski odsek, ki je s komaj dobrega pol leta obstoječim, pa dekliškega navdušenja polnim dekliškim krožkom letos v marcu prvič stopil v splošno zadovoljnost pred domačo javnost. Prav letos pa nam je barjansko okrožje ZFO poverilo častno nalogo, da pripravimo pri nas na Brezovici okrožni tabor za vse odseke barjanskega okrožja. Vsa prireditev, ki l>o celodnevna, bo 18. junija. Priprave so žo v polnem teku in mladina so z velikim navdušenjem pripravlja na svoj praznik. Za danes še nočemo v podrobnosti razviti vsega svojega programa, ker smo bolj navajeni delali kot pa govoriti. Pač pa vse, ki z zanimanjem spremljate razvoj slovenske katoliške mladine, že danes vabimo, da si 18. junij golovo rezervirate za brezo-viški tat>or Vsem bratskim odsekom in sestrskim krožkom pa kliČAmo: Cez šest tednov na svidenje na Brezovici I
Celje
Slovo generalštabnega polkovnika g. Mihajloviča
O poslovilnih večerih v Narodnem domu in v hotelu Evropa na čast generalštabnemu polkovniku in bivšetnu poveljniku 39. pp. g. Dragoljubu Mihajloviču «mo že poročali. Ta poslovilna večera sta bila dokaz, kako eo Celjani vzljubili g. polkovnika, in zagotovilo, da ga bodo ohranili v najlepšem spominu, ker si je • svojim nastopom, možatostjo in ljubeznivostjo pri-
dobil ne le srca svojih vojakov v polku, temveč tudi celjsko občinstvo sploh. Ze ob prevzemu službe v Celjo smo Celjani lahko videli, kako so se v Celju
povzdignile proslave v spomin padlih in druge, kajti g. polkovnik Mihajlovič je s svojim nastopom in ea-nimanjem za te proslave pripomogel, da so bile zares lepe. G. polkovniku ob njegovem slovesu iz Celja it vsega srca želimo na njegovem novem službenem mestu v Ljubljani obilo uspeha pri delu za obrambo
naše domovine, zlasti Slovenije, ki jo tako ljubi. *
•	DekliSka Marina kongregacfja ima danes ob
8 zjutraj v kapelici šolskih sester cerkveni sestanek in obenem sprejem novih članic. Ob tej priliki bodo dijakinje-kongreganistinje priredile ob 4 popoldne v celjskem Mestnem gledališču Materinsko proslavo s prav lepim sporedom.
•	Telovadni nastop državne realne gtimmfje ter vseh treh meščanskih Sol v Celju bo v nedeljo, 14, maja ob 11 dopoldne na GlazijL Sodelovala bo vojaška godba.
c Primarij dr. Steinfelser do preklica n« ordinira.
c Dvodnevno potovanje na Trsat ln PIltviHka Jeseni priredi za Binkošti celjsko Katoliško prosvetno društva Potovali bodo iz Celja preko Ljubljane, Kočevja, Sušaka na Trsat, nato preko Crikvenice z ladjo na otok Krk v Novi, Senj, čez Velebit na Plitvička jezera ter preko Novega mesta nazaj v Celje. Cena potovanja z luksuznim avtobusom, prvovrstna hrana in prenočišča, ogled muzejev, vožnja t ladjo ter čolni, ogled zgodovinskih znamenitosti ter katakomb za skupno 320 din. Kdor želi brez hrane in prenočišča, plača samo 200 din. Odhod iz Celja na binkoStno nedeljo ob 5, prihod v Celje na bankoštni ponedeljek ob 11. Prijave sprejema pisarna KPD v Celju, Cankarjeva ulica 4, in sicer najdalje do 8. maja.
c Salezijanski mladinski dom v Celja priredi v društveni dvorani v Braslovčah danes ob 3 popoldne krasno špansko zgodovinsko igro »Žareče oglje«.
c Mladinski koncert CKT bo danes popoldne kot ljudski koncert po znižani vstopnini, na kar opozarjamo vse one, ki v soboto niso mogli na koncert.
c Slikarska razstava Alberta Sirka je odprta samo še v ponedel ek, na kar opozarjamo vse ljubitelje lepe umetnosti in vse one, ki eo v moči, da z odkupom del podpro našo umetnost in v Celju delujočega slikarja Sirka.
c Legija Korošldb borcev ki zve* Maistrovih borcev v Celju proslavita danes ob 8 dopoldne na grobu junaka Malgaja v Št. Jurju pri Celju 20 letnico njegove smrti. K tej proslavi vabimo vse zavedno slovensko javnosti	_
c Dijaki ccljske gimnazije prirede v torek, 9. maja v celjskem mestnem gledališču akademijo s pestrim sporedom. Vabljeni!
e Invalidi bodo zborovali danes ob 8 dopoldne v Narodnem demu.
c Ob 20 letnici smrti Junaškega oadporočnfca Malgaja bo priredila krajevna organizacija Legije koroških borcev v Guštanju v sporazumu e Narodnim odborom 21. maja veliko proslavo: ob 9 bo na trgu v Guštanju slovesna sv. maša, ob 10 odkritje spominske plošče Jovu za Pundžiču, ob 11 odhod k vojaškim grobovom, ob 2 popoldne zbor na trgu v Guštanju in odhod k Malgajcvemu spomeniku. Ob 3 spominski govor ob spomeniku. Ob pol 5 koncert slovenske pesmi c Zdravniško dežurno službo za Slane OUZD ima d»es g. dr. Hočevar, Kolenčeva 4.
c Občni zbor Olepševalnega druftva bi Tn|sko-prometnega društva v Celju bo v sredo, 10. maja ob 8 zvečer v restavraciji Beli vol.
e Potresni sunek so mnogi Cetp.nl občutili včeraj zjutraj ob 5.10. Potres je spremljalo podzemeljsko bobnenje in je trajal 6 do 8 sekund.
Jesenice
Osebna vest. Pred dtievi je bfl Imenovan z«
upravnika tukajšnje pošte g. Marušič Gabrijel, ki je že nekaj mesecev nadomestoval obolelega g. upravnika Avserja, vsem poznanega kot dobrega in uslužnega šefa.
Trgovsko knjige, papir vseh vrst dobite v trgovini Krekovega doma.
Smrt člana reševalne ekspediclje. V četrtek zvečer je umrl v bolnišnici Bratovske skladnice g. Albin Cop v 41. letu starosti. Pokojni je brat pokojnega Jožeta Čopa. Bil je agilen član reševalne ekspedicije v raznih težkih in nedostopnih krajih Triglavskega pogorja. Udejstvoval se je tudi kot član pri ASK »Skalac. Pred dnevi se jo prehladil in obležal pri sestri Jerci v Rovtah. Pridružila se je še pljučnica, kateri je v nekaj dneh podlegel. — Ob številni udeležbi prijateljev in znancev so ga pokopali na župnem pokopališču na Jesenicah. — Naj v miru počiva! Sorodnikom naše iskreno sožalje.
Brc in druga birmanska darila najceneje pri
Pl. LcfiCnlk. Jesenice
urar in juvelir
Čevite za birmo najugodneje kupite pri
MT& Jcsesižce Mri in b®trice!
Ofc priliki birme dobite najceneje blago, molitvenike in ra'.ne druge potrebščine pri:
I. delavsko honzumno ciruStvo
no Jesenicah
Ob tej priliki je poseben popust! Pri omizju naj ne manika kojarec dobrega vina, katerega dobite iz naše gostilne čez ulico Din 2'— ceneje.
Za birmo ugodno kupite pri
GOGALU na Jescnlcah
Za birmo
vse potrebne stvari dobite pri
ZVEZDA IVAN na Jesenicah
Zadnja po! Frlea Koota
Javornik, 6. maja.
V	petek popoldne ma položili k počitku v njegovi rojstni vasi na Koroški Beli šele 32 let starega Frica Noot, edinega sina gen. ravnatelja K ID g. Karla Noota. Pokojnik je prišel s svojega službenega mosta iz Beigrada v svojo rojstno vas na Koroško Belo na tridnevni dopust — sredi najlepšega razpoloženja v planinah, ki jih je tako rad obiskoval, je nenadoma umrl zadet od srčne kapi. Na njegovi zadnji poti je pokojnika spremilo vso ljudstvo. Pogrebnemu sprevodu je prisostvovalo nad 3000 ljudi. Pokojnik jo bil tu tako rekoč domačin, tu obiskoval ljudsko šolo, tu rojen in je tukaj bival. Pogreb je pokazal, koliko prijateljev je imel simpatični in z vsakim dobri Fric tor s kakim sočutjem do dobrega očeta je ljudstvo sprejelo vest o nenadni smrti.
V	sprevodu smo opazili predsednika g. Avg. Praprotnika, upravnega svetnika KID g. dr. Fr. \Vindischerja iz Ljubljane, daljo gospodarstvenika in zastopnika KID v Srbiji g. I. K. Paniča, župnika z Rovt g, Krašno, bivšega ravnatelja KID g. inž. Hoffmanna, preštevilne prijatelje Nootove družine iz vseh krogov in stanov ln krajev. V sprevodu so bile formacije gasilskih čet, kovinarske šole in lovcev, ki so pokojniku izkazali poslednjo stražo. Pogreba se je udeležilo skoraj vse prebivalstvo kraja. V sprevodu so korakale vse tri kovinarske godbe, ki so zaigrale poslednji pozdrav mlademu prijatelju. Sprevod je bil dolg od graščine pa do groba. Na grobu se je od Frica poslovil najprej evangeljski župnik, ki je opravil pogrebne obrede, nato pa je v imenu prijateljev pokojnika in lovcev imel lep poslovilni nagovor upravitelj g. K. Lukmann. Med njegovim govorom je lovski tovariš spustil na krsto smrekove vejice z naših planin, lovska formacija pa je oddala poslednji pozdrav s salvo. Zadnja pot pokojnega Frica je bila dokaz, koliko prijateljev je imel v rojstni vasi mladi rojak in kako sočutje ima ljudstvo do resnično dobrega gen. ravnatelja ob tej bridki izgubi edinega sina.
Vrhnika se pripravlja na svoj praznik
Prosvetno društvo na Vrhniki je začelo bližnje priprave na svoj veliki praznik, ki bo dne 11. junija ob blagoslovitvi novega, veličastnega Prosvetnega doma. S to slovesnostjo je združena celodnevna prireditev Podzveze fantovskih odsekov za Notranjsko, kakor je letos določen tudi drugi tak velik nastop za Gorenjsko in tretji za Dolenjsko. Do tega praznika je le še 5 tednov. Zato bo v ponedeljek, 8. maja v društveni dvorani ob 8 zvečer o prireditvi razgovor, na katerega so vabljeni vsi člani in prijatelji društva, ki so voljni kaj doprinesti za čim lepši uspeh. Na ponedeljkovem večeru bo razdeljeno posameznim odsekom delo, da bodo šle priprave tem bolj pospešeno od rok. Kakor se je ob otvoritvi Doma pokazala požrtvovalnost, tako naj sedaj priprave za naš veliki praznik nudijo priliko za tekmovanje v delu vsem, katerim je pri srcu zdrav napredek in rast slovenskih fantov in deklet in z njimi celokupnega slovenskega naroda. Vse odseke iz Notranjske, kakor tudi iz Ljubljane in okolice vljudno prosimo, da se v teh petih tednih v svojih telovadnicah pripravijo za javen nastop na Vrhniki.
Kranj
Pred nakupom pohištva, si oglejte
O mojo zalogo vsakovrstnega pohištva od preprostih do najsodobnejših izdelav nedosegljivih v kvaliteti nudi le strojno mizarstva
Kos Anton, Kranj - Klane
Zaloga pohištva Jezerska cesta 10, nasproti hotela »Kranjski dvor«
Med. iiniv. dr.Vinfeo Vrbnjok
•e je preselil v hišo ge. Dore Mayerjcve (gostilna pri Jahaču) h otvarja privatno praks«.
Ordinira popoldne.
Ptuj
Danes vsi na tombolo v Ptuj, ki jo priredi ptujski Fantovski odseki Sreča vam ponuja 25 krasnih tombol, kakor motorno kolo v vrednosti r>.400 din, moderno spalnico, v vredno 3000 din, krasno klavirsko harmoniko v vrednosti 2.700 din, nevestino balo, vredno 1.500 din, G moških ozir, ženskih koles, obleke, drva, ure, fotografski aparat, moko itd. Poleg tega je še okoli tisoč drugih lepili in praktičnih dobitkov. Kupujte tablice po 2 din! Tombola bo ob 3 popoldne na živilskem trgu. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo telovadnega orodja, vas ptujska slovenska katoli ška mladina prosi, da podprete njeno delo I
Trbovlje
Prireditev prvoobhajancev svojim staršem bo danes popoldne ob treh v Društvenem domu.
Koncert pevskega zbora Glasbene Matice
ljubljanske bo danes ob 16 v Sokolskem domu Zbor sodeluje v celoti pod vodstvom svojega zborovodje ravnatelja Mirka Poliča. Začetek bo točno ob 16.
Društvo Rcjec malih živali, Trbovlje, priredi 4. junija tombolo (če bo slabo vreme , 18. junija). V6a društva se naprošajo, da bi prireditve ne ovirala. Čisti dobiček je namenjen za nakup plemen skih živali. Nakup srečk priporoča odbor.
Zadružna elektrarna bo imela svoj letoSnji redni občni zbor 22. maja 1939 ob pol 4 popoldne v dvorani ge. Ane Forte na Vodah.
V kinu Društveni dom v Trbovljah se vrSijo kmopredstave tekom majnika ob nedeljah in praz nikih zaradi šmarnic ob treh, petih in osmih. Danes kinopredstava ob treh odpade zaradi priredit ve prvoobhajancev. Danes jn jutri se predvaja pevski film v naravnih barvah: Ciganska kri z Anna Bello v glavni vlogi.
Sv. Florjana, zavetnika gasilcev, proslave vso štiri gasilske čete trboveljske občine danes pri Sv. Katarini, kjer je tudi en oltar posvečen njihovemu zaščitniku.
Murska Sobota
Znižana voznina za sezonske delavce na poštnem avtobusu. Ministrstvo za pošto in telegraf je z odlokom št. 22.822 od 28. aprila odobrilo 50% popusta na voznini vsem sezonskim delavcem, ki potujejo v inozemstvo na sezonsko delo. Ugodnost velja za poštni avtobus, ki vozi iz Dol. Lendave čez Mursko Soboto v Rogaševo«. Polovična vožnja velja enkrat tedensko, in sicer ta-j krat, ko je transport. Vsak delavec, ki se želi
okorifftm ■ «• ugodnostjo, aaf zahteva Mi Bcrd
dela objavo, na podlatfi kater« mu bo dovoljena polovična vožnja.
Za sirotišnico v Šmiheta
Smihel pri Novem mestu, 5. maja »Združene bivše učenke šmihelskega zavoda za zgradbo dolenjsko sirotišnice v Sniihelu« so imele svoj III. letni občni zbor v nedeljo 23. aprila t. 1. Iz poročil posameznih funkcionark smo posneli, da šteje društvo 18 ustanovnih članov, 285 rednih in 310 podj>ornih. Tudi za bodoče poslovno leto jo občni zbor ponovno izbral za svojo predsednico ljubljanskega odbora veletrgovko gospo irmo Stupica, ki je društvu že od vsega početka velika dobrotnica in skrbna predsednica, za novomeški odbor je bila ponovno izvoljena mag. ph. Bergniannova. Na novo so bili v odbor izvoljeni: gg. šmihelski župnik Anton Bergant, prof. Bajuk, župan Franc Brulc ter gospe Skalickijeva, dr. Ro-pasova, Rusova, Kokaljeva in Mrvarjeva, drugače pa je ostal ves ostali odbor.
Ko čitamo zdaj v tem, zdaj v onem časopten, kako se vse povsod otvarjajo nova zavetišča oziroma sirotišča, katera podpirajo oblasti, se upravičeno vprašujemo, kdaj bo padel pogled mero-dajnih činiteljev v Ljubijani in Belgradu tudi na Dolenjsko, ker tu imamo tudi nebogljene, zapuščene, brezposelne sirote, katerim je treba od-pomoči... Prejšnjo nedeljo je na šmihelskem pokopališču ob odprtem grobu pretresljivo jokalo sedem sirot, ki so jim možje zagrnili mlado mater, očeta pa že par let krije hladna ruša. Kam s sirotami, ki so ostale kakor ptički brez gnezda? Po >ogrebu so »glihali« zanje kot za mlado živinico! Dajte, pomagajte nam, da vsaj za silo spravimo skupaj malo sirotišnico, da bo za prve potrebe!
Prodaja belokrajinskih pisanic za sirotišni fond se je lepo obnesla ter se tem potom lepo za-ivaljujemo vsem, ki so jih kupili. To navado bo društvo obdržalo za prihodnja leta.
Za junij pripravlja društvo veliko Javno tombolo v Novem mestu in že sedaj prosimo vse ugledne tvrdke, na katere se bomo obrnili 6e za dobitke, naj naše prošnje ne prezro, ker je čisti dobiček namenjen bodoči sirotišnici.
V zadnjem času beleži naša blagajna sledeče prispevke: za velikonočne belokrajinske pisanice 2100 din, ga. Irma Stupica. Ljubljana, 500 din, g. župnik A. Bergant iz Šmihela 100 din, g. župan občine Šmihel-Stopiče Brulc 100 din, Zalka Ke-rin, Sv. Križ pri Kostanjevici 200 din (jub. knjige), g. dr. Juro Adlešič (za pisanice) 200 din, g. A. Jenko star., Ljubljana, Gosposvetska, 500 din, neimenovana gospa iz Julijske Benečije 200 lir, Vzajemna zavarovalnica, Ljubljana, 1000 din. — Vsem imenovanim dobrotnikom prisrčna hvala, druge pa še prosimo! — Odbor.
Darujte za kongres Kristusa Kralja!
ZAHTEYA|TEiU?E5PLAtNi:;CEWH
ZASTOPSTVO
uAortnNiKFvv/ mmtelt ^».•siiii..^ •___
- F. SCHNEIDI
ZAGREB NIKOLICEVA 10
Tovarna pletenin sprejme perfektno
žensko moč
za svoj konfekcijski oddelek. Izkulene moči,
ki so popolnoma uvedene v ustvarjanje in izdelovanje jopic (žemperjev) srednje vrste (genre) in ki se čutijo dosti samostojne za samostojno upravljanje, razdelitev tlela in za nadzorstvo — nnj pošljejo svoje pismene ponudbe na »Publicitasc, d. d., /agreb, Ilica 9 pod oznako »Directricec.
OtroSkl vozi Mrl na|- Dvokolesa, Uvalnl stroji ■ovaJSlh modelov motorji, triclkUl pogrsslJlTl Po selo nizki cenil Ceniki ft-ankol .TRIBUNA" F. BAT JIH, LJUBLJANA, KsrtolHta 4 Podruftnlca: Maribor. Aleksandrova cesta M
JAVNA ZAHVALA
Podpisana se gospodu dr. Franu Zupana, banovln-Rkemu in kopnliSkomu zdravniku na Dobrni pri Celju, iskreno zahvaljujem za izdatno in požrtvovalno zdravniško pomoč, ohenem pa 6o za razumevanje gmotnega položaja učite],istva s tem, da me je odvezai nadaljnjega plačevanja honorarja, s čimer jo dokazal tudi še svoj socialni čut, — Zdravilišče Dobrna pri Celju.
MARA PETZ, učiteljica.
GAMA
Gnojnline Črpalke brzopariinikl štedilniki
novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižje cene, izdeluje
Podržaj Ciril, Ig 147 pri Ljubljani
BRITJE - MUKA?
N«! Ah»«pon*l>*e WILLIAMS kremo aa brit)«, a f brit}« oerežite kožo z nekaj
kapljicami AQUA VELVA, ki takoj od-■liani ranice, ki f£h. povzroča britev. Dobiva ae ▼ vseh boljSih strokovnih trgovinah.
U iN*«
W I L L I A M S
pins 0\m Luxury Shaving Cream
9
UM H|
OtroiM kotitek.
37
Končl Ahačfčl
Nosan in Zalika
Bumburumbumbum I Z velikim hruSčem treščita zrakoplov in Brumček v sobo nazaj. Bumček jokal »Rebebe! kaj takega pa še nel Rebebe! Vse kosti me bole.« — Kaj se je zgodilo? Luna je ob oknu opazovala veselo početje. Zrakoplov je treščil v njem radovedni obraz in se zrušil na tla. Tako žoga ni mogla izpolniti ukaza vsemogočne Cireča-rove brade. Zato je Cirečare zelo užaljen in jezen.
•■■^■^■■^■■■■■■■■BHSHMHHflnMHiHHHBHMIBH^HMBHHMiSSB
Dobro uvedena trgovina
stekla in porcelana
na zelo prometnem kraju v Zagrebu, naprodaj pod povoljnimi pogoji. Potrebna gotovina ca. 300.000 din. — Ponudbe pod »Porcelan P-5891« na lnterreklam d. d., Zagreb, Masarykova ul. 28
Znani 8ALVAT CAJ proti *ol«-
nlm kamenčkom in bolečinnm žolčnega mehurju se dobiva pri glavnem znatopnlkn: Apoteka Sv. Ivana, Zagreb, Kaptol 17. — Prospekte o zdravljenju pošiljamo zastonj.
O. r. S. br. 27870-193«. Bn. 3487.
Moško pisarniško moč
prvovrstno, samostojno, z večletno prakso in perfektnim znanjem slovenskega in nemškega jezika, sprejmemo. — Ponudbe z navedbo šolske izobrazbe, dosedanje zaposlitve in zahtevkov v upravo »Slov.c pod »Res zmožen« 7012.
V 67. letu svojega zemeljskega življenja je v Gospodu umrl
Franc Vraber
posestnik v Kapli, odlikovan z redom sv. Save V. razreda
Njegova duša se je preselila v večnost, njegovo telo bo položeno v skupni družinski grob na župnijskem pokopališču v Kapli v ponedeljek, dne 8. maja dop. Dobrega brata in očeta priporočamo v molitev. Kapi a, dne 5. maja 1939.
Dr. Vraber Maks, lavantinski stolni prošt, brat; Elizabeta Vraber roj. Grli, žena; Franc, Maks, Jakob, Anton, Rajko, Marija, Roza, Kunica, Veronika, Lizika, Pepca, sinovi in hčere. — Zeti in snahe, vnuki in vnukinje,
ZGODBA IZ TEME
Srednjevelika muha je zlezla sodnem svetniku Gaginu v nos. Bodi, da je zašla tjakaj iz radovednosti, bodi iz lahkomiselnosti ali zaradi tem6 — res je, da nos ni mogel prenesti pričujočnosti tujega bitja in s<a je zato pritožil z znakom za kihanje. Gagin je kihnil, kihnil je iz dna duše, z vreščečini, žvižga joči m zvokom, in taiko' na glas, da se je postelja stresla in da je zazvenela vzmet, ki se je vznemirila. Gaginova soproga Marija Mihajlovna, mogočna, močna, plavolasa žena se je prav tako stresla in se zbudila. Nekaj časa je gledala v temo, zavzdihnila je in se obrnila na drugo stran. Čez kakih pet minut se je spet obrnila in je bolj močno zamižala, toda spanec se ili več povrnil. Ko je še nekajkrat zavzdihnila in se obrnila s te 6trani na drugo, se je dvignila, stopila preko soproga, smuknila v copate in stopila k oknu.
Zunaj je bilo temno. Vidni so bili samo obrisi dreves in temne strehe skednjev. Vzhod je prav prav malo pobledel, a tudi to medlo bledico so oblaki že skoraj preprezali. V spečem, v temo zavitem ozračju je bila tišina. Tiho je bil celo podeželski nočni čuvaj, ki je denar prejemal zato, rla je s svojim klicanjem prekinjal ponočno tihoto. Molčala je tudi prepelica, edini ptič, ki se ne boji bližine mestnih letoviščarjev.
Tišino pa je Marija Mihajlovna sama prekinila. Ko je stala pri oknu in gledala na dvorišče, je nenadoma zakričala. Bilo ji je, kakor da se plazi z vrla, kjer je rastel mršav, obrezan topol, temna postava proti hiši. Spočetka se ji je zdelo, *o da je krava ali konj, potem pa, ko si je po-inencala oči, je dobro razločila obrise moške postave.
Nato se ji je zazdelo, ko da se je temna postava približala kuhinjskemu oknu in je ondi obstala, ne vedoč, kako bi, pa je pojem postavila nogo na okensko polico in... je izginila skozi odprtino.
>Tatl< ji je šinilo v glavo, in mrtvaška bledica se je razlila po njenem obrazu.
Bliskovito naglo si je njena domišljija zasnovala tisti prizor, ki se ga ženske na letovišču lako bojijo: tat se splazi v kuhinjo, iz kuhinje v jedilnico... v omari je srebrn pribor... potem je spalnica ... sekira ... roparski obraz .. zlatnina ... Kolena so se ji zašibila in mrzlica jo je stresla.
»Vasja!« je stresla moža. »Bazil! Vasilij Pro-kofjičl Oh, ti moj Bog, on ti pa spi ko mrliči Tak zbudi se, Bazil, lepo te prosim!«
»No, no?« je zamrmral svetnik, globoko zajel sapo in zacmokal.
>Za božjo voljo, tak zbudi se! Pri nas je tat v kuhinji! Stojim pri oknu, gledam ven, pa ti nekdo zleze skozi okno. Iz kuhinje se bo splazil v jedilnico... v omari so žlicel Bazill Pri sosedovih so lani prav tako vdrli v stanovanje.«
»Ka .. . Kaj praviš?«
»Moj Bog, še ne poslušaš me! Tak razumi že, tepec trapasti, da sem pravkar videla, kako se je neki moški splazil v kuhinjo. Pelagija se bo prestrašila in... 6rebrnina v omari!«
»Prava reč!«
»Bazil, to je strašno! Pripovedujem ti o nevarnosti, ti pa spiš in godrnjaš! Ali bi res rad, da bomo vsi okradeni in poklani?«
Gagin se je počasi dvignil in se usedel na rob postelje, pri čemer je na ves glas zdehal.
»Vrag vas vzemi, le kakšni ljudje ste to!« je zamrmral. »Ali človek še ponoči ne bo imel miru? Zaradi vsake malenkosti me budiš!«
»Prisežem ti, Bazil, da sem videla, kako se je neki moški splazil skozi kuhinjsko okno!«
»No, prava reč! Naj se splazi... To je bil bržkone Pelagijin gasilec, ki je k njej prišel.«
»Ka—ka—kaj? Kaj praviš?«
»Pravim, da je prišel tisti gasilec k Pelagiji.«
»To je pa še hujše!« je vzkliknila Marija Mihajlovna. »To je še hujše ko tat! Vendar ne bom v svoji hiši nobenega cinizma trpela!«
»Glej, glej... Nobenega cinizma ... Ali je to cinizem? Zakaj se pa onegaviš s tujkami, ki jih ne razumeš? To je vendar že od zdavnaj v navadi, draga moja! Zato je pa gasilec, da hodi h kuharicam vascvat!«
»Nak, Bazil, slabo me poznaš! Niti misliti si ne smem, da bi se v moji hiši... ka j takega ... in sploh! Prosim, da takoj stopiš v kuhinjo in mu ukažeš, da naj se pobere! Takoj! Jutri bom Pelagiji povedala, kar zasluži! Ko bom mrtva, si lahko dovolile cinizem v moji hiši, a dokler sem še živa — nak! Prosim, pojdite!«
»Za vraga, no...« je jezno zagodrnjal Gagin. »Tak premisli vendar, početnu naj pa grem v kuhinjo!«
»Bazil, meni je slabo! Oh, srce, srce ...«
Gagin je pljunil, si nataknil copate, še enkrat pljunil in ie odšel v kuhinjo. Tema je bilo ko v rogu, in Gagin je moral tipaje iti navzdol. Spotoma se je dotipal do otroške sobe in je zbudil pestunjo.
»Vasil.jka,« je dejal, »zvečer si vzela mojo spalno haljo, da bi jo očistila. Kje je?«
»Oh, gospod, Pelagiji sem jo dala, da bi jo ona osnažila.«
»Zakaj pa tak nered! Vzamete že še kaj, a
da bi kdo nazaj prinesel in dal na svoje mesto — nak — tega pa ne!... Zdaj naj ti brez halje : romam okoli...«
: _ Ko je prišel v kuhinjo, je krenil tjakaj, kjer ; je Pelagija ležala na skrinji pod žličnikom.
»Pelagija!« jo začel in jo stresel za ramo. »Ti, Pelagija! No, le nikar se nič ne delaj! Saj itak ne 6piš! Kdo pa je pravkar zlezel k tebi skozi okno?«
»Hm!... Dobr... jutro! Skozi okno, k meni? Kdo pa naj bi k meni — skozi okno?«
»Ti, slišiš,... Kaj bi se delala! Rajši povej tistemu svojemu potepencu, da naj se koj pobere z vrta! Slišiš! Pa precej! Tu nima kaj iskati!«
»Ali uma grešate, gospod? Dobr jutro... Prava tžpica sem jaz, saj vem... Ves ljubi dan se človek muči in gara, ni ga mirni še za trenutek ne, potlej pa slišiš ponoči še takele očitke... Pa za tiste uboge denarje na mesec... pa pičla hrana ... in razen takihle besed ... nobenega spoštovanja... Sem služila, re« da, pri trgovcih, ampak take sramote pa le še nisem doživela.«
»No, no... le nikar ne misli, da si uboga Pepelka! Glej, da mi pri priči izgine tvoj po-žaron! Si slišala?«
»Gospod, greh je to, česar me dolžite!« je rekla Pelagija in po glasu je bilo spoznati, da je bila v solzah. »Gospoda je izobražena... je plemenita, a nobenega razumevanja nima za reveža .. za takole živl jenje .. .< Začela se je jokati. »Vsak nas sme žaliti. Nobeden se ne zavzame za nas.«
»No, no... saj je meni vseeno. Saj me je gospa poslala...« In skoraj bi se bil Gagin začel opravičevati, da jo je prišel budit.
»Pelagija,« je nadaljeval čez čas, »mojo spalno haljo si vzela, da jo oznažiš. Kje pa je?«
»Oh, gospod, oprostite, pozabila sem vam jo dati na stol! Tamle pri ognjišču visi na žeblju..«
Gagin je dotipal pri štedilniku haljo, dal si
jo je nase in je tiho odcapljal v spalnico. *
Marija Mihajlovna se je po odhodu svojega moža ulegla na posteljo in je čakala. Tri minute je bila brez skrbi, a potem se je je polastil mučen nemir.
»Koliko časa ga ni!« je pomislila. »Še dobro, če je tam tisti potepin... cinik..., a kaj, če je tat?«
In spet je zaživela pred njo ista podoba: njen mož stopi v temno kuhinjo... udarec s sekiro... umrje, ne da bi dal kak glas od sebe... mlaka krvi...
Preteklo je pet minut, pet in pol minute, slednjič šest minut... Mrzel znoj ji je orosil čelo.
»Bazil!« je zakričala. »Bazil!«
Španski slikar Ignacin Zuloaga: Klavrna vrnitev z veselice
»No, kaj pa vpi.ješ? Saj sem tukaj.. .< je zaslišala glas svojega soproga in hkrati njegove korake. »Ali te koljejo?«
Gagin je pristopil k postelji in se usedel na
rob.
»Tam ni nikogar,« je dejal, »Strahove si videla, ti trapasta ženska, ti. Kar pomiri se. Tista tvoja norica, Pelagija, nima nobenega vasovalca. Uf, da si tako strahopetna!«
Gagin se je začel norčevati iz svoje žene. Bil je dobre volje in mu ni bilo več do spanja.
»Tak zajec!« se je zasmejal. »Jutri pojdi kar k zdravniku in naj te začne zdraviti zoper halucinacije. Strahopetnica!«
»Po katranu mi je zadišalo ...« je rekla njegova žena. »Po katranu ali... ali po nečem, po nečem takem — po čebuli ... po zelenjadni juhi.«
»Hm... V ozračju je nekaj takega... nič
Pojdimo na Turjak
Božidar Jakac: Na Turjaku.
»Poglej, kako sta ta dva starčka drue drugemu Dodobna!«
»Morda sla dvojčka?« »Beži 110! V teh letih!«
Ste že bili kdaj na Turjaku? Ne še? No, potem še ne poznate vseh prelepih naših krajev, ki so posebej zaznamovani na zemljevidu lepot slovenske zemlje. Pojdite tja na dolenjsko sonce, med bol me bukovja, grmičevja, brez, hrastovine, čez travnike v gmajne in pašnike. Pojdite v zdrave smrekove gozdove, v objem pohlevnih liolmov, med livade in polje in bele domove, kjer prebivajo krotki, gostoljubni in zdravi ljudje. Ob mirnih potočkih boste poslušali ropot skritih mlinov, ki meljejo ta sladki, dobri kruh.
Skozi vedre vasi se boste vozili po belih cestah ali pa hodili peš po mehkih kolovozih. Ozirali se boste v višine: videli silne gradove, upirali boste pogled v divje strmine: tam molče ruševine trdnjav in gradičev.
Na samem Turjaku so še posebno prijazni ljudje, tako da si človek zažoli še in še porajžati tja gor. Sicer jo pa kraj tudi primeren za ieto-višče. Ni tu kdo ve kako udobnih hotelov, samo dve prijazni gostilni sta: pri županu in pri Pa-jerju. Postrežljivi Ahec vam postreže z izborno kuhinjo in izvrstnim cvičkom, kar je Ljubljančanom za korajžo. Na razpolago ima pa tudi snažne, novo opremljene sobe za letoviščarje.
Dvakrat dnevno vozi avtobus iz Ljubljane na Turjak, kar je dovolj udobno. Ako pa želiš potovati peš, se pa potegni z vlakom do Škofljice, potem jo pa mahaš slabe tri ure skozi tihotno želimeljsko dolino in po rajdah navkreber. Nekoliko daljši ovinek je pa z vlakom do Velikih La»č, potem pa urico hoda do Turjaka. Lepa je tudi pot s postaje Predole, koder je komaj poldrugo uro hoda do Turjaka ali pa še krajša iz postaje Dobrepolje skozi čarobno lepo dolino Rašice.
Od Lašč te polje pol mimo Trubarjeve Rašico >kozi gozd Smrečje proti Turjaku. Ko prideš od s severnovzhodne plati do prvih hiš trga, ne
uzreš še gradu, ki ti ga zakriva še drevje Strmca. Šele ko prideš prav na rob, zazija pred tabo strma in globoka kotlina, obdana z visokimi in gostimi smrekami. Skozi zelenje se ti pa zasveti belo zidovje, skrito v drevju in bršljinu. Kot ogromno gnezdo je, zidano na pečini, povezano z debelim pasom. To je turjaški grad, mogočen, a tihoten. Zahodno plat mu zastira zopet košato drevje, proti jugozapadu ga skrivajo mogočne stoletne lipe, glavno pročelje gradu pa je obrnjeno proti jugu, kamor pada strmina navpično v Ščurkovo dolino in v Tršco. Od te strani je odprt divon razgled v Želimeljsko dolino, v kotlino Petelin,jek, na Kurešček, tja na Veliki Osolnik in sega prav do Velike gore. Mogočen grad na mogočni strmini. Ob njegovem silnem zidovju so ohromeli upori tlačanov ter se zlomili zaleti vojsk. Zidne debeline niso mogli preglodati veki — in grajski stanovalci verno hranijo še vse znamenitosti nekdanjih časov. Pred leti je rekel neki očancc ob spominu na nekdanjo gospodo: »Ja, tedanji gospod grof so bili velik gospod. Ko so šli mimo nas in smo se jim do tal pripognili, nas še pogledali niso, sedanji grof pa govori z . Miko babo...« ,
Sicer pa ima Turjak mimo gradu še drugih znamenitosti, izletov in sprehodov. Ako se hočeš malo razgledati, se spneš na Pungart, kjer se ti odpre razgled na vse strani. Potem se sprehajaš po razsežnem Volovskem borštu in prideš v dobri uri in pol k Sv. Ahcu, kjer je starodavna in znamenita cerkev. Drugič kreneš na daljšo turo: spustiš se v Ščurkovo dolino, odkoder porajžaš na Kurešček, na Rob ali na Krvavo peč. Potem morda k slapu Krnica, k staremu gradu, v Strmec; ali se spustiš po beli cesti proti Ločniku, Osolniku in v Lašče.
Kamorkoli kreneš, kjerkoli se mudiš, povsod te obiomn aamn ] j 11 h rt jdrnvie in nrirodn« tišina,
ki se tako dobro prilega tvojim zdelanim živcem.
več ne bom spal! Veš kaj, svečo bom prižgal. Kje so pa vžigalice? In pri tej priliki ti bom pokazal sliko državnega pravdnika. Včeraj se je poslavljal od nas in je dal vsakomur svojo sliko. Pa svoj podpis.«
Gagin je prižgal svečo. A še preden se je za korak prestopi! od postelje, da bi šel po sliko, se je za njim oglasil vreščeč, presunljiv krik. Ko se je obrnil, je zagledal dvoje razprtih oči svoje žene, ki so bile uprte vanj polni groze, začudenja, jeze...
»Ali si v kuhinji slekel svojo spalno haljo«? je vprašala vsa prepadena.
»Zakaj?«
»Tak poglej se vendar!«
Gagin se je pogledal in je od začudenja krik-nil. Z ramen mu je bingljaja gasilska suknja namesto spalne halje ...	(Anton Čehov.)
Kal pa naj povem?
Vsi mi pravijo, da sem boječa,
preponižna in preveč molčeča. Kaj pa naj povem, da vam bo všeč? Sami veste dosti in preveč!
Kar pripovedujte, saj poslušam, vse v spominu obdržati skušam — saj je v kupu plev navadno 6ikrtt tudi zrnje kleno zlatih žit.
Glžsu prisluškujem, ne besedam; ne v oči, globoko v dušo gledam. Misli v lepo vrsto uredim, v dno srca zaklenem in — molčim!
(Marija Brenčič)
Vsa lepa sif Marija!
Kak človek bi zmera j le zrl in zrl tvoj ljubi obraz, Kraljica ženi! Kako ti je čelo tak čisto in jasno, kako tvoj smehljaj ko sonca odsev, tako ves v ljubezni, mini ves prepoln, da tolažba iz njega v dušo kar vre. 0, čista Devica, na tebi lepota je vse.
Kak lepe, Nevesta, so tvoje oči!
Gledale čudež so svete noči,
videle muke so smrti na križu,
Zveličarja slavo vstajenja.
Kar mi le zaslutimo in se iz dalje zavemo
ti v luči Boga vse si že videla,
kjer v hipu nobene temine ni —
0, Devica in Mati, kak lepa si ti!
Vse bele in nežne so tvoje rok6, v plenice so Dete povijale, dajale mu piti in jesti leptf, se utrujale Zanj vsa leta tako. Zdaj v nebesih tam zgoraj se dvigajo v prošnjah za »vet ne mirujejo, ker v ljubezni pokoja jim ni — O, Devica in Mati, kak lepa si ti!
Šfeuifmca
13.	S. 12. 15. - 14. 12. - 16. 12. B. 9. -11. 14. 12. — 10. 12. 16. 12. 5. a 12. — 2 9. 7. - 14. 12. - 14. 15. 12. 4. 9. — 7. 3. 7. 6 — 1. 12. 5. 8. 12.
Ključ:
1. 2. 3. 4. — žival;
5. 6. 7. — gorenjski kraj;
8. 9. 1Q. — starorimski bog;
11 12. 13. — razdobje;
14.	15 16. - jeza.
Če namesto zgornjih številk vstaviš ustrezajoče črke, dobiš slovenski pregovor.
Nepojmljivo
Dva petletna otroka sta se šele seznanita in se pogovarjata:
»Kje si bil pa ti rojen?«
>Na kliniki «
»Ti revež, ti! Kaj ti je pa bilo?«
Kapela
Dragocen prag, preko katerega moraš, ako hočeš odpreti visoka pozlačena vrata, ki ti nudijo z ene same točke prekrasen, pregleden in poučen pogled v blesteči vrt naše Prlekije. In nič manj se ti ne bo prikupil veseli, inteligentni in delovni rod, ki biva tod ter obdeluje polja in vinograde, svoboden in samozavesten kakor nekdaj v svobodni Kocljevi kneževini, ko čvrsto in neomajno hrani od stoletja do stoletja sveto izročilo velikega škofa Metoda in njegovih sobratov in sotrudni-kov. Ta blagodoneča in nepokvarjena govorica, ki jo čuješ tu kot značilno daleč naokoli, ima na sebi nekaj starega, prvotnega in pristnega, razodeva korenine, segajoče v nekdaj skupno zemljo lužnih in severnih Slovanov v deželi Dudlejbov in ob Blatnem jezeru, tei osvaja hipoma in trajno kakor vsa pokrajina. Le nekaj kilometrov iužno od naše severne državne meje slojiš v nekdanji Pribinovi, Kocljevi, Vitomirovi oblasti!
Iz Ljutomera, metropole Prlekije, gre desna proga železnice čez Muro v središče našega Prek-murja, v Mursko Soboto. Ce se vozimo po levi progi v severni smeri proti naši Gornji Radgoni, nas že pred postajo Bučecovci prične pozdravljati z nizkega vinskega grička in nas pozdravlja in spremlja neprenehoma tja do Radinec in še preko njih — Kfipela, mogočno in na široko zidana cerkev z nizkim, močnim zvonikom, priljubljena daleč naokoli znana znamenita božja pot.
Z radenskega kolodvora, ki so pred njim napravili majhen, toda okusen »Borkov park«, je do Kapele jedva pol ure hoda. Radenci — vas — •=0 tudi tedaj, ko je bilo kopališče Slatina Radenci popolnoma nemško in madžarsko, vzdržali skoz in skoz kot zavedni Slovenci, ki so pri Kapeli, njeni cerkvi in šoli, imeli svojo močno oporo. Hodiš skozi vas in z dopadenjem gledaš snažne kmečke domove, snažna gospodarska poslopja in skrbno negovane saiionosnike; hodiš mimo pobožnih znamenj in kapelic med travniki in njivami, skozi majhen gozdiček; potem še nekoliko strmo med vinogradi navkreber in že stojiš na zračni, jasni zeleni planici gori pri Kapeli — sredi vinogradov, na Kapelskem vrhu, pa obstojiš in obstrmiš nad veličastnim razgledom in edinstvenim svetom, ki je obrnjen venkaj od vseh strani.
Kapelski vrh, obdan proti severu, zapadu in jugu od Radenskega, Rihtarovskega, Turjanskega, Rožičkega, Račkega, Hrašenskega vrha, od Parič-jaka, Murščaka ter Malega in Velikega Kocjana, je dominanten hribček, postavljen skupno s svojimi tovariši na severnozaliodno stran Slovenskih t;oric kakor obmejni stražar in čuvar; gleda s svojega vzvišenega svetlega straži;ča na pet in dvajset cerkvic, vse Prekmurje, večji del Slovenskih goric pa se ozira preko nemškega in madžarskega ozemlja tja do Blatnega jezera. Za tako malo truda ni nikjer drugod v naši domovini tako obsežnega, tako veličastnega razgleda in užitka.
Proli severu in severovzhodu vidimo preko Radinskega vrha našo Gornjo Radgono z lepim, blestečim gradom in nemški Radkersburg na levem bregu Murp. v ozadju pa lahno dvigajoče se hribovje Klek, ki je znano zaradi svoje žlahtne
vinsko trte. Tudi petero slovenskih vasi, ki jih loči od našega Prekmurja neznaten potoček Kuč-nica, zagledamo; to so Potrna, Zretinci, Dedonci, Zenkovci in Gorica, tamkajšnji posestniki so vsi premožni, imajo vinograde v naši državi, njihovi otroci morajo obiekovati nemško šolo v Radkers-burgu in nemške pridige v nekdaj slovenski Marijini cerkvi. V zarezi, ki loči vinorodni Klek od obmejnega gorovja severnega Prekmurja, se blešči bela cerkvica svete Ane na Igu, tudi že v Nemčiji.
Impozantna panorama 6e nam odgrne, ko se ozremo na gorati severni del širnega Prekmurja, na tako zvano »Goričansko«. Iz ploščate nižine raste in se dviga holm za holmom v raztegnjenem polkrogu polagoma vedno višje in višje do državnega tromejnika in do štirih markantnih hribov: Belega, Srebrnega. Breznovega in Kobiljega brega. Bele cerkvice gledajo s teh bregov in hribov na ravno širno polje in na vinograde okoli Kapele. Poleg »papinskih« cerkvic sv. Helene, sv. Seba-stijana in sv. Benedikta »evangeličanski« Bodonci, Puconci, Moravci.
»KApela« — cerkev — nas s svojim prvotnim starim naglasom spominja karolinških časov, ko so misijonarji iz Solnograda stavili pri nas prve lesene in zidane kapele. Staro, prvotno ime je ostalo; iz nekdanje podružnice pražupnije v Rad-
biser Prlekije
Kočljiva zadeva
Nekatere ženske so ljubosumne ko vrag, a jaz nisem prav nič.
Sedim v sobi in pletem jopico iz evetlozelene volne. Svetlozelena barva mi dobro pristoja k obrazu. In štejem: tri desne, tri leve, oviti, sneti, in slišim, kako moj mož tamle v ordinacijski sobi »tralalaja«: »Tralala - tramtata - tralala - tramtata«. Doktor Julij Munory nima posluha, poje pa neizmerno rad.
Nekatere ženske so ljubosumne ko vrag. Jaz se temu čudim. Moj mož bi lahko počenjal, kar bi hotel; nič mu ne bi rekla. Toda on ni tak; ima preveč dela.
Ra]anka, na primer, je tako ljubosumna, ko-likar le more biti. Lani si je dala lase razbarvati, včeraj je imela rdeče ko mak. Ji prav nič ne pri-stoja. Da je le sram ni — v teh letih! Tudi mene je nekoč priielo, da bi «i dala lase rdeče pobarvati, a moj mož mi je to prepovedal. Tri leve, tri desne, ov ti, 6neti ...
Doktor v sosednji sobi pa venomer: Tralala -tramtata Ali nima kaj pačeti? Tako rada bi si kupila krznen ovratnik ..,
Nedavno sem v neki izložbi videla prekrasno bluzo. Zamižala sem, šla naprej in si rekla: Ne bo nič, ljuba moja, štediti je treba! Toda kar potegnilo me je nazai k izložbi. Dejala sem si: Saj ni treba, da že kupiš; saj si bluzo lahko samo ogledaš in greš nato spet dalje. Tisti dan sem bila jako žalostna in slabe volje, ker mi je mama pisala, da boleha Šla sem torej v trgovino in 6i kupila bluzo. Prodajalka mi je pokazala še eno. Ko sem to pogledala, se mi je naredilo kar črna pred očmi, skorai omedlela sem in sem slišala samo to, kako sem rekla: Zavijte še tol — Ko sem potem bluzo oblekla, se mi 'e zdelo na svetu še enkrat lepše kot prei Pozabila sem na mamcv in sem se je šele spomnila, ko sem bila v tramvaju. Deiala sem si: Saj ne moreš pomagati, draga moja! Mama je pač 6tara! Je že prav, da si si kupila obe bluzi, saj tako že leto in dan ne veš, kaj bi oblekla. Ra-janka si je kupila nov kostum in lepo večerno obleko ...
Tri desne, tri leve, oviti, sneti . . . Služkinjo moram odsloviti. Ni je moči več prenašati: nesramna ie in vsako ti odiezlja. In zmerai moram biti za njo. Poslala sem jo k prijateljici, da bi ml prinesla kroj in je prišla šele zvečer domov. Taka nesramnosti Dandanašnja dekleta sploh ne vedo, kai jo dolžnost . ,.
Tri desne, tri leve. Danes bi šla rada z možem v kino. Obljubil mi je, kadar bo utegnil. Dober fant! Ze tri leta sva poročena, pa nisva drug drugemu rekla še nobene žal besede. Pa pravijo, da so moderni zakoni za nič! Zakaj bi pa naj bili za nič? Vse zavisi od žene. Jaz sem že take sorte, da zmeraj popustim. Mirno se da vse urediti, z jezi-kanjem pa nič! Sicer pa itak nisem ljubosumna. Nekoč sem vprašala svojega moža, ali je že kdaj imel kako ljubezen. »Nikoli ne, duša moja,« je re;-kel, »ti si edina izvoljenka mojega srca!« Rada verjamem. Saj je to mogoče, čeprav ni po.polnoma resnično. Moški so vsi sleparji. Moj mož, doktor Munory, je seveda bolj pošten, kot so drugi. V
goni je nastala v jožefinskih časih samostojna
župnija. Leta 1824 pa so zgradili sedanjo, sveti Magdaleni posvečeno prostorno cerkev z visokim kupolskim svodom in znamenitimi slikami in podobami. Ko si kot pobožen romar prisostvoval sv. maši pri KApeli, pa se hočeš na tem jx>svečenem mestu nekoliko poglobiti v one čase pred dobrimi sto leti, si moraš ogledati nagrobne kamne, vzidane v zunanjo cerkveno steno. Besedilo dveh nagrobnih napisov se glasi:
I.
Tfl posiliva jo Visokovreidni Gospod Martin Kautschitsh Oni eo bili Zashetek Puvanja tote Zirkvi rojeni 18ga Novembra 1735 toti sveit zapustili tiga 8ga Jiinera 1826. Bog njim dai nebeški Lon.
II.
Tii je k spomini Visokovreidnega gospoda Andr. Kautshitsh Keriga Svon Hvalo popeiva ino Kerega voljeidarshni Feihmeshter sei hvalezhno Smiht mei
Rojeni 26.ga Novembra 1752
v Grazi Svoje Zhivenji sklenoli
so jo 30ga Junij 1826
Prosimo vsi Boga neu on
njih polona.	Dr. Fr. M.
svojo medicino je zaljubljen, pa šahira rad. To je njegov konjiček. Kadar dobi, mi zmeraj kupi cu-krčke. Najrajši imam čokoladne. Rajanka ima rajši lešnikove Saj mi je vseeno, katere ima rajši, mene to nič ne briga. Pa bi vendarle rada vedela, aLi je tisto res, da se s prokuristom spogledujeta. Če je res, potem je to velika hudobija z njene strani, saj je njen mož postaven, pa bogat, pa lahko dobi
od njega kar hoče. Rajan ima sladkorno, noče nič ne vedeti, ne slišati in se le razburja zaradi mednarodnega položaja, kar mu škoduje, zakaj sladkorni ljudje se ne bi smeli razburjati. Moj mož zmeraj trdi, da je razburjenje strup za slehernega sladkornika, in moj mož vse to dobro ve, on je znanstvenik. Zakaj se pa Rajan prav za prav raz-
burja zaradi mednarodnega položaja 7 Rajši naj bi pazil na svojo ženol Pa seveda, on pač ni ljubosumen; jaz tudi ne. Te slabosti sploh ne poznam.
Tri desne, tri leve... Nekdo zvoni.' Bržkone kak pacijent, ker je moj mož nehal tralalati. V zadnjem času je sploh jako dobre volje. Rada bi vedela, počemu. Tako molčeč je, prav nič ni zgovoren. Pa bom že to izsledila, potem se me naj pa le boji!
Po hoji sodeč bo pacijentka. Aha, zdajle se priklanja in kar žvrgoli; silno je ljubezniv. Brez dvoma je bogata pacijentka
Le kdo bi bil? Po glasu je nič ne spoznam. Za hip bom prenehala plesti in bom prisluškovala.
Nič ne slišim, samo hihitanje. To m: pa hI všeč. Zakaj bi se naj pa pacijentka hihitala? Pacijentka naj pove, kaj ji je, pa pika. Nekatere ženske pozabijo, ko pridejo k mlademu zdravniku, vse bolezni in 6e le hihitajo. Goske!
»Kaj me res ne poznaš, dragec?« pravi ženski glas v ordinacijski sobi. Kaj takega! Pletenje vr-| žem stran in 6em kar na mah pri vratih. Pod mojo streho pa ne bo nobenega spakovanja! Nisem lju-i bosumna, a kaj takega ne trpim.
Pa če bi bila že mlada in lepa, ne bi nič rekla, j A takale starejša 06eba in vsa namazana, kot... ; kot..., saj nič ne rečem, če se ženska malo namaže, toda kako, to je! Tej se prav nič ne prilega. Doktor je bil ves iz sebe, ko me je zagledal. Do las je zardel; to ie znamenje, da ima slabo vest. O, dobro ga poznam!
Zajecljal je: »Minkec, dušica, kaj pa iščeš tukaj? Saj vidiš, da imam tu pacijentko . . ,«
»Pacijentko ali ne...«, sem ga nahrulila, »tukaj se bom usedla in tukaj ostala!«
»To ne more biti...«, je rekel doktor Mu-nory, »to ie proti zdravniški tajnosti . . .«
»Kaj me briga zdravniška tajnost! Tu ostanem, pa pika!«
Zdravnik si je drgnil nos in je škilil na žensko. A tej ni bilo prav n,ič sitno. Videti je bilo, da je V6ega vajena. A jaz ji bom že kos, jaz jo bom že naučila. Ji bojn že pokazala, kaj se pravi oženjene moške zavajati!
»Dragec,« je zagostolela poštama, napudrana, slabo opremljena ženska. Imela je rjav kostum, ki ji je neznansko slabo pristojal in okrogel hrbet. Moj mož je imel zares izboren okus, to pa, to! Mislila sem, da se bom pri priči vdrla v zemljo.
»Duša, kaj se prav nič več ne spominjaš?«
»Ne, nič se ne spominjam,« je zagodrnjal moj mož »Jaz se sploh ne spominjam in ne vem, kaj hočete od mene «
»Pa saj sem vendar tvoja sestrična Lizika! Ali ne veš, Julij, tista Lizika, ki ste se toliko norčevali iz nje,, ko ste bili še fantalinil«
»Oh, saj res!« je zakričal doktor Munory. »Zdai pa vem!«
Gledala sem zdaj tega zdaj onega. Kakšna sestrična? Katera Lizika? Moj mož mi ni nikoli povedal, da ima kako Liziko v sorodstvu!
»Mama lepe pozdravlja,« je rekla dozdevna Lizika, »pa jo silno trga in ne ve, kako bi to odpravila.«
»To pa je tako,« je odvrnil moj mož, »da bi moral teto prej preiskati . . .«
In pomislite — res je bila to njegova sestrična; nič takega, kakor bi človek dejal, ni bilo med njima. Vse se je pojasnilo. Pa saj sem koj vedela, da moj mož ni tak! In pa — kaj bi bilo za to? Jaz sploh nisem ljubosumna, kar vsak človek lahko povč.
Sestrična Lizika je prav prikupljiva ženska. Sicer se z jezikom malo zatika, a se bo skoraj omožila; z nekim trgovcem iz njenega mesteca, Dala mi je izvrstno navodilo za vkuhavanje marelic. Moram ga preizkusiti.
(Češko spisal Karel Polaček, risala Marešova.)
urenčkuva Neška ma tud beseda
Dost doug sem udlašala, zdej vam morem pa useglih pu-vedat, de sem zadne čase prou resen hou-na. Tak strašen reu-matizem mam u nu-•*ah, de ni mugoče puvedat. Še na nuge na morem več stopet, tku me buleja. Use-sorte sem že puskusla, de b m saj mal bule-
rV fiiilf/	-1*. \	llc"e8'e' Pa na
Ht pumaga. Še čezdali s	jI slabši m je. Verjame-
te, de b že zdauni scagala, če b na bla tku kurajžna. Al kua pa čem» Sej scagajne b m tud nč na pumagu, zatu pa raj mal putrpim.
Ke ee m le ni tlu na nubena viža na bulš ubrnt, m je pa le unkat moja stara prjalelca, ko me pride večkat uhiskat, nasvetvala, de nej pošlem kar hiter pu kašenga tacga dohtarja, ke se na reumatizem zastop, de me na bo konc. Jest se pa že ud neltdej dohtarju strašen bujitn, če prou ii, še nubeden ni kej hudga sturu Ampak na smete miselt, de jih souražem. Buh na przaden. Drgač jih mam ja rada, sam za upraut nimam nč rada z nitn Dohtari vender čluvek še clu rad pumagaja, če mu le morja. Al saj nalaš nubenmu na škodvajn. Bujim se jih itiende sain zatu, ke ta špas precej kušta. Kene, zdej sa pa tak časi, de more člouk na usak krajcer gledat, de ga pu ne-putrebnem ven na da. Enga al pa dva kuvača že člouk rad učaseh ofra za kašen prbulšek. Dohlari pa nisa ne za pit ne za jest. Asten, kuga češ pol z nim? Z ercnijam pa tudi ni nč drgač. BI ke sa zoperne, draži sa. Jest pa tudi nisem tku na-umna, de h gnar kar brez putrebe vrni metala, ke gnar se na pubira kar pu tleh, kakor kašn čiki. Pa še tisteh ie zdei bl mat
Verjamete, de prideja men dohtari glih tku naprej, koker kašna upuzicija. Kene, če čja bl pameten gespudi u držaun zborenc al pa u kašen drug organizaci, kej pametenga skleni, de b se ldem pulužaj mal zbulšu, pa hiter kašen ud upu-zicije roka uzdigne in začne take klatet. de nisa za nekamer. Tu pa sani zatu, de dela zgaga in pametnem ldem nagaja. Lepu vas prosem, ali>je tu prou?
No, zdej nej pa eden puve, če je z dohtarjem kej drgač. Kene, keder če Buh kerga rešet iz te souzne duline iz usmilejna, ke tulk trpi, in ga puklicat k seb na un bulši svet, pa se prec utakne kašen dohtar umes in začne zgaga delat. Dohtarjem se prou nč Ide na smilja, če še tulk trpeja u te souzen dulin. Sevede, učaseh se jim pusreč, de reveža še za en čas prdržeja u te souzen dulin, učaseh pa lud ne. No, ali ni pol z dohtarjem glih tku, koker z upuzicija? Al je pol kej čudenga, če mam dohtarje u želodce?
Glih tkula pr en glih sem soj prjatelc puve-dala, ke m je svelvala, de nej pošlem hiter pu dohtarja, koker zdejla vam. Pa miselte, de me je ta mrcina ubugala? Še doug ne. Sej veste, kašne sa nahtere babence. Čez ena dobra ura ie biu že en dohtar pr men. Kar na soja pest m ga je prja-telca puslala. Sevede, plačat sam ga mogla pa le jest sama. Veste, de me je mogel tu jezit, ke sem se mogla prou brez putrebe ločet ud ta zad-neh krajcerju, ke sa bli še pr hiš. Kuku lepe šlumfe b jest dubila za ta gnar. Pa kua sem tla naredit druzga. koker de sem mu povedala, kua m fali. Rekla sem mu holt, de mam tku hud reumatizem u nugah, de še najne na morem več stopet.
»Oh, milustiva. tu pa ni nč navarenga. Jest vam bol tlela neki tacga zapisu, de !>ote prec stekel, koker zaje,« ni je reku dohtar in hiter napisu ena tekučina. »Usak juter na teše spite en štamperl tega, kar vam bom zapisu, pa hote panal vaš reumatizem,« nt je še reku in ke sem mu plačala vezite, se je pa puslovu in udšou.
Jest res hiter pošlem ena punčka iz hiše z recpptam u apoteka, ke sem klimi čakala. dr> b
se m nuge mal umehčale, ke sem mela čist trde. Veste, reumatizem ni špas. Ta narhujšmu sojmu souraženke^ ga na prvošem. Kdur že ma reumatizem, ta že ve, kua se prau reumatizem. Kdur ga še nima, nej bo pa veseu in Buga zahval, de ga je varvu pred ta pušastja.
^ Punčka m je kmal prnesla iz aputeke ena flašca rmenkaste tekučine. Kua je bla tu zaena tekučina, pa -.lisem mogla pugruntat, če sem ja še tku ud useb strani duliala. No, ke tist juter še nisem frušlkala, sem 6 pa hiter natučila en štamperl in kar u enmu duške sem ga izpila. Strašen sani bla ferbčna, če m bo ta tekučina, ke je bla glih taka, koker kašen vole, res kej pu-magala. Čakala sem in čakala, kdaj se bo reumatizem ud mene puslovu, pa use zastojn. Nuge sa m ustale trde, koker sa lile pred. Čez ene pu ure pa kar naenkat skočem pukonc in tku stečem, koker tist, ki usak let za uedinejne tečeja. Če b tud jest tekat za uedinejne tekla, stavem soja glava, de b dubila ta prva udlika. Tku sem bla pa flink, de sem se sama seb čudila. Na tihem sem s pa mislela, de se dohtari le na reumatizem zastopja. Zdej jih pa spet ubrajtam. Škoda, de na vem, kuku se je ta dohtar pisu, de b ga še drugem takem, ke maja reumatizem, prpuručila.
No, u enmu dobermu tedne je bla pa flašca že prazna. Usak juter sem s ga en štamprl prvu-šila. Pol sem pa ceu lub hib dan ke pa sem letala, koker de b bla naumna. Učaseh sem mogla pa še punoč hiter ustat pa stečt. Čuduvit sa se m nuge puzdraule. Ke sem ta flašca punucala, sem pa kar hiter še pu ena puslala. Take arcnije je dober, če jih ma člouk pr hiš. Drage pa tud nisa tku, koker sa punavad arcnije. Neki s pa člouk tud žiher za zd^anje prvoš.
Ke me je prjatelca čez ene par dni spet pršla ubiskat, ke je bla ferbčna, če me je dohtar pu-rajtu, in sem ji puvedala, de m nuge spet čist dober funkejuniraja, je bla pa strašen vesela. Ke me je prašala, kasne arcnije m je dohtar zapisu, de m je tku hiter udlegei, seni ji pa pukazala tista flašca. ke m jc je punčka glilikar iz aputeke prnesla. Koker je prjalelca flašca nuduhala, je pa prec rekla: »Neška! Tu je ja ricinus vole. Sevede, pol 1 o lik a spel letaš.t En čas sem ja prou debel gledala, pol sem s pa mislela: nej bo že vole tak al pa tak, sam de pumaga, pa ie dober.
Sej jest b vam na prpoudvala ud mojga reu-matiznia tku na doug in šrok. Ampak jest 6em tu sirila sam iz lubezen du bliženga. Zdej s boja srumaki, ker maja reumatizem. kar sami lohka puinagal, brez dohtarja. Pa precej cnej bo tud pršlu, koker če b se šli kam ke k murji zdraut.
Puglejte no! Tku doug je že ud tega, kar se je en gespud u »Sluvence« za stare upukujence putegvou de b kmal zavle mojga reumatizma na tu puzabila Sej sem že večkrat tud sama preme-šlevala, kuku morja te srumaki s takmu penzjo-nem žiut. Tud soj ježek sem zavle tega že parkat stegnila, pa ni nč puinagal. Ta gespud je tud čist pameten naredu, de se je tud zajne putegnu, sani tuje uprašajne, če bo kej zalegel?
Koker sem slišala, sa pred več letem tem srumakem penzjon res za celeh šest prucentu pu-višal. Tku, de je pol dubu tist. ke je mou pred petinsedemdeset dinarčku penzjona na mesec, kar celeh devetinsedenideset dinarčku. Vite, če b te staroupokojenci teh šter dinarčku, ke sa jih več dubil, u kasna držauna banka nusil, b se u eneh par taužent leteh tulk enga gnarja nabral, de b na sta rast čist lohka brez usacga penzjona komot živel. Sej prauja de če b Adam tekat, ke ga je Buh ustvaru, satn en dinar naložu u ta al pa una banka, bi biu dons ta narveči bugatin na svet. Sevede, Ide sa pa že ud nekdej tak, de raj use zakrokaja, koker pa, de b šparal, Staroupokojen-cem penzjone puvišvat, pa ni tku ajnfoh, koker s Ide dunješljujejo. Gesposka b tu kuštal usak mesec meljone. Gesposka s pa misel, de je useglih bulš, če s puvišajnein penzjona pučaka saj še eneb dvejset let. U dvejseteh leteh se boja pa staroupokojenci ja že na un svet preselil, potli pa jim na bo treba več penzjonu plačvat, ke tam je tku gvišen čist druga valuta. Al b na biu prenautnen, de b gespoda tku z gnarjem frečkala?
Čakle nol Vi b gvišen tud rad ud te ta zadne umetenške zguduvinske razstave kej slišal. No, ud te razstave vam ho že Gustl kej puvedu druga nedela. Veste, jest mam zdej en čas tulk enga dela, de na morem jit nekamer. Ke sem bla pa lud sama ferbčna, kašna je ta razstava, sem dala pa Gustlne tri kuvače, in ga prusiia. de nej ja gre on namest mene pugledat, pa nam bo pu-vedu, kuku se je kej ubnesla.	K. N.
Delo v maju
V	sadovnjaku Imamo ta mesec največ dela z Zatiranjem listnih uši in drugih zajedalcev. Prvo škropljenje jo že za nami, a za drugo in tretje je še vedno čas. S tem škropljenjem preprečimo črvivost sadja. Sadno drevje zalivamo bolj poredko pa takrat temeljito, da premočimo vso zemljo okoli korenin.
V	maju se že pojavljajo prve listne uši, zato moramo gledati, da jih čimprej zatremo, da bomo imeli poleti mir pred njimi tudi krvave uši se bodo že pokazale. Takoj po njih, da se ne razmnože I
Proti koncu meseca pričnemo pinciratl mlado pritlično sadno drevje in privezovati voditeljice. Prejšnje leto sajena in slabo rastoča drevesca gnojimo ob deževnih dnevih z gnojnico.
Tudi na vrtu imamo vse polno dela. Sejemo in sadimo fižol, kumare, pozno zelje, rdeče zelje, karfiolo, podzemeljsko kolerabo, por, zeleno, paradižnike, peso, pa tudi solato in grah.
Maj je najpripravnejši čas za presajanje poletnih cvetic. Po 15. maju smemo saditi že vse, tudi občutljivejšo rastline, ven na gredice. Na vrt pa prenesemo tudi tiste lončnice, ki jih bomo imeli preko poletja zunaj.
Za majnik pa mora biti tudi vrt v redu. Pota ostrgamo in odstranimo plevel, pokosimo trato, posadimo in obsejemo gredice. Zalivamo zjutraj, ker večerno zalivanje preveč ohladi zemljo. Proti koncu meseca pa se prične že pletev in okopavanje.
t
Potonika — peonia
Ena najlepših rastlin naših vrtov je gotovo potonika. Vrst potomk je ogromno število in še vedno pridejo na trg nove sorte vzgojene iz semen. Potonike se odlikujejo po svoji trajnosti, le' rasti in po krasnih velikih in živo barvnih cvetih. Nekatere vrste pa imajo tudi zelo prijeten vonj.
Potonike razdelimo po kulturi v dve vrste: v lesnate polgrme in navadne stebelne potonike, katerim čez zimo odmrje nadzemsko steblo.
Vse brezlesnate potonike preneso naše podnebje brez vsake škode. Tudi jih ni potreba pokrivati z listjem in drugim, preko zime. Uspevajo
Potonika, okras poletnih vrlov.
v vsaki zemlji, pač pa jim je nekoliko vlažna, humozna, globoko rigolana zemlja, ljubša. V peščeni zemlji rasto počasi, cveti so manjši in redkejši. Ljubijo pa nekoliko sence. V senčnih prostorih rastoče potonike imajo posebno lepo nasičene barve listov, ki tudi vzdrže mnogo dalje.
Potonike razmnožujemo z delitvijo korenin in pri enojnocvetnih vrstah tudi s semenom. Seme sejemo takoj ko dozori, na senčno gredico, ki jo pokrijemo preko zime z listjem, slamo in sličnim. Lahko pa sejemo seme potonik v lončke, ki jih postavimo potem na prostor, kjer ne zmrzuje. Ker pa so večina naših vrtnih potonik le zvrsti, je dvomljivo, da bodo iz semena vzgojene potonike iste vrste, od katere je bilo vzeto seme.
Polnocvetne potonike razmnožujemo z delitvijo in da vzamemo poedine koreninice. To koreninice vsadimo v razdalji 15—20 cm na dobro prerah-ljano gredico. Potonike ne smemo prepogosto presajati, ker jim to zelo škoduje. Čas za presajanje je v avgustu najprimernejše. Takrat sicer še ni popolnoma odmrto nadzemeljsko steblo, ampak tudi popki in mlade koreninice za prihodnje leto še niso v razvoju. Poznejše presajanje škoduje
Pri očesnem zdravniku.
»Tako, gospa, zdaj mi pa poglejte naravnost v oči, prosim — in mi povejte, taka] mi lanskega računa niste plačali?«
popkom in koreninicam, tako da trpi cela rastlina
se najmanj 2 leti po presaditvi.
Nekatere zgodaj cvetoče potonike, kot Peonia tenuifolia fl. pleno, P. officinalis fl. albo pl., Peonia carnea itd., lahko porabimo za siljenje. V začetku avgusta previdno vzamemo potonike iz zemlje tako, da se korenin drži po možnosti še vsa zemlja in jih vsadimo v primerne posode, ki jih postavimo zaenkrat še na vrt Po prvi slani prenesemo po-tonke v klet. Siliti jih pričnemo meseca februarja, a paziti moramo, da jim ne damo v začetku preveč toplote. Lesnate potonike pa 60 nekoliko bolj občutljive za mraz, zato preko zime nasujemo na zemljo nad koreninami nekaj prsti. V prav hudi zimi zavarujemo tudi stebla s slamo. Spomladi pa moramo čimprej kot mogoče odkriti potonike, da ne odženo prehitro in bi mladim odganjkom lahko škodovala slana. Posebno pogubonosno vpliva slana na cvetno popje.
Tudi te potonike ljubijo močno na hranilnih snoveh bogato zemljo. Posebno dobro uspevajo, če primešamo prsti malo ilovice. Rasto na sončnih, kakor tudi na senčnih legah enako dobro.
Lesnate potonike razmnožujemo s potaknjenci
in z odganjki korenin. V lepem in suhein poletju napravijo tudi lesnate potoniko some, ki pa ni stabilno in dobimo iz njega le nekaj polnocvetnih rastlin. Seme sejemo takoj v jeseni v louco, ki jih postavimo preko zime v mrzlo gredo, kjer ne zmrzuje.
S potaknjenci pa jih razmnožujemo v poznem poletju. Potaknjenci napravijo šele prihodnje leto koreninice. To razmnoževanje pa ni posebno hvaležno, ker se priino le okoli 20% potaknjencev.
Posebno lepa je bila j>otonika Peonia albiflora, ki cvete od maja do julija in je doma iz Sibirije. Od te potoniko pa izvira nešteto vrst in varijant z vsemi barvami. Prav tako lepa je 1'eonis ar-borea, lesnata potonika. Cveti so 25—30 cm veliki, roza in v vseh uijansah. Cvete v maju in juniju.
Križanka
1	2	3	1	h	6	7	8	9	i	1"	12	13	14	15
16		1	1"				18			1	1"			
20			1	I2'			22		1	|		31		
24		1	h		26	27	28	29		1	| 30			
32		33 |					35			36 I	I 37		38	
39	40							41						42
43			1	| 44				45			1			
47			48 |	| 49		50	51	52	53		54 |	| 55		
56								57						63
58	59	J	L				1 61			1	i"			
64		65 1	j 06				1 67			68 |	| 69		70	
71			1	j 72	73	74 1	1 75	76	1	I"		78		
79		I	j 80				j 81			1	I82			
83			1	1"					1	85				
V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črtah ter pomenijo:
Vodoravno: 1. tuja beseda za podnebni pas, 5. prijetno vonjajoča snov, 11. vrsta gozdnega listnatega drevja, 16. otroška beseda za očeta, 17. bližnja sorodnica, 18. druga beseda za vzpetino, 19. pesniška beseda za plug, 20. pisalna potrebščina, 21. prebivalec Italije v preprostem govoru 22. kraj v Vojvodini, 23. kemična prvina, 24. levi pritok Donave v Romuniji, 25. moka iz palmovega stržena, 28. pri divjakih nedotakljiva stvar, 30. druga beseda za pego, 32. kraj na Dolenjskem, 34. druga beseda za predgovor, 35. prebivalec angleškega imperija, 37. kraj ob Donavi pod Fruško goro, 39. vrsta strupenih komarjev, 41. tuja beseda za otožno pesem, 43. desni pritok Save na Gorenjskem, 44. slovenski geograf (1881—1912), 45. vrsta maščobe, 46. nasprotje nereda, 47. najmanjši del vsake snovi, 49. gospodarska potrebščina, 52. starorimski pesnik žalostink, 55. ženska oseba iz svetopisemskih zgodb, 56. znamenit srbski samostan, 57. tuja beseda za soznačnico, 58. pristaniško mesto na zahodnem obrežju Finske, 60. posmrtno prebivališče, 61. tuja beseda za žilo pri-vodnico, 62. druga beseda za prižnico, 64. vrsta beloglavih jastrebov, 66. skrajšana beseda za zlatnik, 67. slovenski narodni buditelj izza Vodnika, 69. naslov Sofoklejeve tragedije, 71. velika nestrupena kača, 72. slavnostna poveličujoča pesem, 75. vrsta močvirnih rastlin, 77. tuja beseda za novega pristaša kake vere ali stranke, 79. podzemeljsko prebivališče duš pri starih Grkih, 80. gora na Koroškem, 81. oseba iz svetopisemskih zgodb, 82. druga beseda za razumem, 83. nemški zgodovinar in filozof, Linhartov vzornik, 84. tuja beseda za ljubitelja, 85. naslov Chateaubriandove romantične povesti.
N a v p ič n o : 1. druga beseda za zapah, 2. naslov Shakespearove tragedije, 3. zgornji del stopala, 4. grška svela gora na polotoku Halkidika, 5. zastopnik človeškega stanu, 6. skrajšano žensko krstno ime, 7. vrsta namiznih iger, 8. turški gospodar, 9. druga beseda za napeljavo, 10. naslov povesti Pavline Pajkove, 11. pristaniško mesto na zahodnem obrežju Kaspiškega morja, 12. gorovje med Evropo in Azijo, 13. druga beseda za klico, 14. pokrajina v nekdanji Grčiji, 15. branilec domovine, 20. del starogrške vojaške opreme, 27. del gledališke dvorano, 28. tiskarsko opravilo, 29 starogrški bog vojske, 31. nekdanji prebivalec Balkanskega polotoka, 33. industrijski kraj v Jugoslaviji, 34. mesto v nekdanji ruski pokrajini Orenburg pod Uralom, 36. druga beseda 7,a. suho zemljo, 37. druga beseda za jarem, 38. slovenski ljudski misijonar (1804—1884), 40. pevsko znamenje, 42. moška oseba iz svetopisemskih zgodb, 43. ženska oseba iz svetopisemskih zgodb, 48. sodobni slovenski skladatelj, 49. druga beseda za gnilost, 50. kuhinjska začimba, 51. otok v Malajskem arhipelu, 52. domača žival, 53. druga beseda za vinogradnika, 54. kraj vzhodno od Ljubljane, 55. naslovna moška oseba iz Vergilovega epa, 59. druga beseda za neumneža, 63. tuja beseda za naduho, 64. kraj pri Planini na Štajerskem, 65. skrajšano srbsko moško ime, 66. vrsta glasbila, 68. otroška papirnata kapa, 69. tujka pri kartanju, 70. tuja beseda za poziv, 73. druga beseda za čad, 74 trgovski iz>raz za predplačilo, 75. moška oseba iz svetopisemskih zgodb, 76. poglavar družine, 78. žensko krstno inie.
Rešitev dopolnilnih črhovnic z dne 30. aprila 1939
Z: Žabnica, Ižansko, Rožanci. Domžale, halo-žan, mlakuža.
H a i o?
So ljudje, ki jih kar mraz spreleti, če jim je treba telefonirati. Bližajo 6e telefonu, drhteč po vsem telesu, znoj jim stopi na čelo in v trebuhu jih popadejo krči. S tresočo roko pritisnejo na napačne številke, in če navzlic vsemu dobijo zvezo, potem od strahu vpijejo v telefon, tako da jih zares ni moči razumeti. To so večni začetniki in najbolj prikupni ljudje v telefonski celici, zakaj, zunaj ti je treba samo zakašljati ali malo belo pogledati, pa žc obesijo slušalko in odidejo iz celice, mrmrajoč besede oproščenja.
Različni temperamenti so seveda tudi pri telefonu opazni
Sangvinik spremlja svoje besedovanje s kretnjami roke, vpije in jc zdaj pa zdaj prijazen. Ob koncu se več ali manj globoko prikloni, kakršen je žc stan sobesednika na drugi strani zveze.
Sangvinikova ženica se še brž napudra po nosu, ko zasliši brnenje telefona.
Kolerik samo vpije. Med govorjenjem si riše na papir najrajši vislice, dokler ne odlomi svinčni-kove konice. Telefon mu pospešuje bolezen na jetrih.
Mclanholiku visi spodnja ustnica nizdol in pozabi svoj dežnik v telefonski celici.
Ljudje, ki so sicer gostobesedni, so taki tudi pri telefonu. Prav sreča zanje, da so iznašli hal6I Če se snideta taka dva na isti žici, tedaj se razvije nekakšen takle pogovor:
»Halo?«
»Halo!«
»Haaaaalo?«
»Haloooo!«
»Halohalohalo!«
In tako dalje.
Drugi spet so jako temeljiti in hočejo seveda najprej vedeti, kdo je tam, Na primer:
»Halo, jaz bi —«
»Kdo je tam?«
»Je vseeno — jaz bi —«
»Gospod, to ni prav nič vseeno. Kdo je tam?«
»Razboršck. Jaz bi vam lc rad ...«
»Kdo?«
»Razboršek!«
»Reza Boršnek?«
»Raz—bor—šekl«
»Prevoršek?«
»Ne. Razboršck. R kakor repa, a kakor apno, z kakor zgaga, b kakor bik, o kakor osel, r kakor raca, š kakor šleva in ck ...«
»Torej Razboršekl No, vidite, zakaj pa zdaj lahko? Pa kaj prav za prav hočete, gospod Razboršek?«
»Samo to bi vam rad povedal, da vam streha gori.«	(R. Urban.)
PEČENE KL0BASICE
Napraviš tesito iz 15 dkg kuhanega, pretla-čenega krompirja, iz 15 dkg moke, 10 dkg presnega masla in ščepca soli. Razvaljaš ga, razrežeš na proge in vanje zaviješ klohasice. Testo na-mažeš z jajcem in spečeš klohasice v pečici.
V belgrajski skupini je medklubako tekmovanje za državno prvenstvo končano. Zmagal jo Klub p. t. t. (poštarji, telefonisti in telegrafisti), ki jo dosegel 41 in pol točke ter v vseh matehih zmago. V njegovem moštvu igrajo mednarodni mojster dr. Trifunovič in znani amaterji Rajko-vič, Šubarič, Raša Savič, Izvekov, Filipovič, dr. Salom in dr. Drugo mesto z 39 in pol točke jo dosegel Zemunski šahovski klub, tretje pa so zasedli srednješolci, kar jo dokaz, da Belgrad razpolaga z mnogo obetajočim šahovskim naraščajem.
Pri nas bo LŠK igral šo s Celjem. Nadaljevanje tekem ho v jeseni, ko so bodo v končnih
tekmah srečali najmočnejši klubi v državi. *
Po lepi zmagi v Margate je dobil Keres povabilo bivšega prvaka dr. Euvveja na mateh 20 partij. Keres je vabilo sprejel in bo ta mateh poleti na Holandskem in Estonskem, llolandci upajo, da se bo Euwe v tem malehu dobro držal, ker je prav za matehe specialist. V primeru njegove zmage bi llolandci zopet priredili mateh za svetovno prvenstvo med Euvvejem in Aljehinom.
Od poljskega mojstra Najdorfa so v Margato vsi pričakovali več, ker je poznan kot izredno nadarjen mojster. Bil pa je to pot v zelo slabi formi, kar nam dokazuje današnja partija, v kateri bi po dobri igri v začetku zaslužil zmago.
Najdorf : Golombek v » -
1. d2—d4, Sg8—f6; 2. c2-o4, e7-efi; 3. Sbl —c3, Lf8-b4; 4. Ddl—c2, c7—c5 (po teoriji je tu najmočnejša poteza d7—d5); 5. d4Xc5, Sb8— c6; 6. Sgl—f3, Lb4Xc5; 7. Lcl-g5, Sc6—d4 (to zanimivo nadaljevanje jo uvedel v turnirsko prakso Bogoljubov v malehu z Eliskasesom in je imel uspeh); 8. Sf3Xd4, Lc5Xd4; 9. e2—e3, Dd8—a5: 10. e3Xd4, Da5Xg5; 11. Lfl-d3l, 0-0 (po DX
v0-°-0 bi imel beli za žrtvovanega kmeta mlločilen napad); 12. 0-0, d7d5; 13. c4Xd5, eO Xd5; 14. f2—f4 (beli je ovrgel igro črnega, ker jo bolje razvit in stoji črna dama zelo slabo) Dg5 —b6; 15. Tal—el, I.c8—d7; 16. h2—h3, Ld7—c6; 17. Tel—e5. Tf8-e8; 18. Dc2-e2, g7-g6; 19. De2-f3, Dh6-g7 (grozi Sf«-d7 z napadom na d4); 20. Tfl-el, Te8-d8; 21. Df3— f2, Sfft-d7; 22. Te5-e7, Sd7-f8; 23. f4-f5, Dg7—f6; 24. Te7 -e5, Rg8-g7; 25. Df2-g3, Sf8-d7; 20. Sc3-e2 (enostavneje je bilo f5Xg6! s hitro odločitvijo, ker bi beli popolnoma razbil frno kraljevo krilo) Kg7—h8! (črni seveda ni smel vzeli trdnjave, ker bi izgubil damo); 27. Se2—f4, Sd4Xe5; 28 d4 Xc5, Df6-g7; 29. f5-f6. Dg7-h6; 30. h3h4 (beli naenkrat nima več pravega napada. Na e5 e6 bi sledilo g6—g5) Lc6—d7; 31. Dg3—e3 (grozi Sf4Xg6 in na Dh6Xh4 e5—e61, kar pa črni lepo prepreči) do—d41 32. De3—g3, Td8—g8; 33. Sf4 —<15, g6—g51 (črni pravilno igra na napad na g liniji); 34. h4—h5, g5—g5; 35. Sd5—f4, Ld7—c6;
36.	Ld3—c4, Tg8—f8; 37. Dg3Xg4? (to omogoči napad črnega na g liniji. Beli bi mogel tu igrati Dg3—f2 z grožnjo DXd4 in D—d2, kar bi najbrž odločilo za belega) Tf8—g8; 38. Dg4—h4, Lc6—f31 (grozi s Tg8—g4 dobiti figuro in doseže s tem odločilen napad); 39. Lc4—d5, Tg8—g4; 40._ Dh4-f2, Lf3Xd5; 41. Sf4Xd5, TaS-gS; 42. Sd5—e7 (beli mora dati damo za dve trdnjavi) Tg4Xg2+; 43. Df2Xg2, Tg8Xg2+; 44. Kg1Xg2, (14—(131 (bela trdnjava ne mori? takoj v napad in črni kmet hitro odloči); 45. Tel—o4, Dh6Xh5; 46. Te4-c4. Dh5-e2+; 47. Rg2-h3, h7-h5; 48. 1r4-c8+, Rh8-h7; 49. Tc8-g8, De2-e3+; 50 Rli3-g2, De3—e4+; 51. Rg2—f2, Rh7—h6; 52 Tg8—g7, 1)5—h4 in beli se je vdal.
Zemljepisna zlogovnica
Iz naslednjih 37 zlogov sestavi devet bosed s sledečim pomenom:
1. prestolnica Slovenije, 2. gora v Macedoniji, 3. postaja v Slavoniji, 4. mesto v Sloveniji, 5. gora v Macedoniji, 6. kraj na Dolenjskem, 7. kraj na Notranjskem, 8. zdravilišče v Sloveniji, 9. kraj na Štajerskem.
Blja — bo — bre — brod — ca — ča — Hi
— do — iz — ja — kaj — ke — la — la — lan — lje — lju — lju — ni a — mak — me — me — na — no — pi — po — ro — ri — ski — sla — sta — sto — ši — tin — trg — vo — von.
Če si izbral pravilne besede, vzemi iz vsake po dve zaporedni črki. da dobiš slovenski pregovor.
Rešitev križanke
z dne 30. aprila
Vodoravno: 1. patos, 6. proso, 11. Kijev, 16. Omar, 17. era, 17a. četa, 18. ruta, 10. Lot 20. A m as, 21. Ineni, 22. rez, 23 Irun, 25. Eva^ 27. Kola, 28. sura, 30. para, 33. kolovoz, 35. idol
37.	anali, 38. teloh, 40. Erato, 42. ton, 43. Atenec, 45. Olt, 46. rop, 47. ona, 49. Mal, 50. arijec, 52. oka', 53. mizar, 54. etapa, 56. Nepal, 57. umik, 58 Ara-bela, 61. pari, 63. Sula, 66. roba, 67. Rab, 69. otok
71.	Oto, 73. Rakek. 75. oves, 76. Abo, 77. roke' 78. kalo, 79. čad, 80. Aron, 81. Arosa, 82. vatel, 83. Atala.
N a v p ič n o : 1. polip, 2. Amor, 3. tat, '4. Oran, 5. seme, 6. pravo, 7. ras, 8. oči, 9. Senovo, 10. Otelo, 11. Kana, 12. Iris, 13. Jur, 14. eter, 15. vazal, 24. uran, 26. Alcna, 27. koleraba, 29. udar, 31. ano-nim, 32. Ala, 33. kitara, 34. zelena, 35. irt, 36 Oto-kar, 37. alom, 38. tele, 39. hoja, 41. opal, 44. Ciper 48. azil, 49. mak, 51. cep, 52. opat, 55. tabela,' 57. Usora, 59. rokav, 60. Laval, 62. ikona, 64. utor, 6;>. Ares, 66. raka, 68. beda, 69. osat, 70. ohol
72.	oko, 74. kot, 75. oče, 76. ara.
Vzameš vžigalico v desno roko in z njo po zraku križem-kražem potegneš, nato kapico povaljaš med mezincem in palcem leve roke in jo pokoncu postaviš na mizo ali na prt. Tudi drugi skušajo storiti prav tako kakor ti, vendar se nikomur ne posreči. Seveda jim ne poveš, da si skrivši oslinil palec in kazalec leve roke, kjer ei pomencal kapico vžigalice, nakar le postala kapica vlažna in
lepljiva, tako da je lahko pokoncu stala na mizi. .»
Samuel Johnson, ki je bil najdovtipnejša glava med prosvitljenimi glavami stare Anglije, je po dolgem boju prejel od svojega založnika Miller ja tole pismo: »Andre\vs Miller ee priporoča mr. Samuelu Johnsonu. mu priloženo poSilja ostanek honorarja in hvali Boga, da nima zdaj nič več opraviti z njim.«
Johnson je odgovoril: »Samuel Johnson se priporoča mr. Andrew.su Millerju, potrjuje prejem honorarja tn se veseli, da je ob tej priliki zvedel, da se more mr. Miller tudi za kai Bogu zahvaliti.*
ML Ani SLOVENEC
Kokun? y tihem gQju
t— Majdica, kuku,
Gumijasti možic
zlati maj je tu! v gaju je zapela ptička. Majdi so vzžarela lička.
Bratec Franeek pa — sanjarček — v mislih majniški oltarček že prav skrbno je gradil, s šmarnicami ga krasil.
>Jaz za mamo bom molila, pri Mariji izprosila zdravja, sreče bom za njo,« Majda rekla je toplo.
>Jaz bom molil, naj se vrne očka iz tujine črne,« Franeek trdno sklenil je. Majde se oklenil je —
in sta Sla skoz tihi gaj rajajoč domov nazaj.
S sinčkoma je šel
v levjo ktelko
Krotitelj levov Tcrrcl Jacobs iz Newyorka je hotel dokazati strmečemu svetu, da je najpogum-nejši krotitelj, kar jih lazi po tej zemlji. Vzel je v naročje svoja dva sinčka dvojčka, 6tara komaj 6 tednov, in stopil z njima v levjo kletko.
Lev je čepel na visokem stolu sredi kletke in začudeno gledal otročička v krotiteljevih rokah. To jc bilo zanj nekaj tako nenavadnega, da je menda od samega presenečenja pozabil skočiti s svojega »kraljevskega prestola« in pohrustati vse tri: prismojenega očeta in njegova dva nedolžna itročička . ■,
Umazani otroci
Gospa gre skozi delavsko predmestje. Na blatni cesti se igra trop otrok. Gospa jih povpraša:
»Otroci, kaj pa delate?«
»Igramo se rokoborbo za prvenstvo med belci in zamorci,« odgovori eden izmed dečkov,
»Kje so pa zamorci?« se začudi gospa. »Pa vendar ne mislite koga izmed 6ebe namazati s črno barvo?«
»Kaj šel Janezka bomo umili — on bo belec, mi pa zamorci!« se odreže deček.
Kar f'c večnost?
Tonček: »Očka, kaj pa je to — večnost?«
Oče: »Sinko, to je nekaj, kar nima ne začetka ne konca.«
Tonček nekaj časa premišljuje, potem pa vzklikne:
»Aha zdaj pa že vem! Večnost je takšna kot tramvaj na krožni progi!«
Listnica Kotičkovega strička
M. T., dijak T. razr. gimn. v Mariboru. — Odkar sem Kotičkov striček, še nikoli se mi ni zgodilo, da bi me kdo tako grdo s tujim blagom pretental. Šele zdaj sem dognal, da pesem >I<rist je vstal«, pod katero si se podpisal, ni Tvoja. Objavil sem jo v dobri veri, da si jo res zložil sam. Vseh pesmi pač nihče ne more poznati. Hudo sem bil presenečen in jezen, ko sem to pesem izsledil v slovenski čitanki za I. razred srednjih šol. Pesem je zložil Danilo Gorinšek. Prepisal si jo krat-komalo iz čitanke in mi jo poslal kot svoj umotvor. Naj se pesnik Danilo Gorinšek sani pomeni s Teboj! Jaz bi Te na njegovem mestu pošteno prijel za ušesa.
J Voričevim Froncem
v Blaščevi jami
(Nadaljevanje.)
Kar čez hrbtišča valovitih pašnikov so šli tikat svoj cilj. Vonj planinskega cvetja jih je premljal in pesem žužkov jim je delala kra-ek čas.
Skrablčjev Janez, strnoha presušena, je s taksno hitrro premetaval svoje dolge krake, da sta 'ronc in pravljičar Brskač komaj utegnila lovili ijegove stopinje.
»Počakaj, počakaj, duša krščanska! No bezljaj kot norčev teliček I« ga je ozmerjal Fronc. »Ves •em že izmeban. Kar duša mi sili na jezik. Pa nenda vendar ne misliš, da jo imam na električni logon? Kam se nam mudi? Blaščeva jama nima >eroti, ne bo nam pred nosom odrefetala v zrak.«
»Ali jo prehitro režem?« se jc začudil Skrab-ejev Janez. »Pa sem še mislil barati, ali nisem lemara prepolžji.«
»Vsak človek nima zajčjih tac,« ga je osmodil ■"ronc in se kar počičkal na tla. »Trak na čevlju se ni je odvezal, koj pridem za vama,« je v svoje ipravičilo nekam sumljivo izmencal.
In se je res kmalu prigugal. Brke si je s pihano smrkljo brisal in obraz mu jc žarel v tihem zadovoljstvu.
»Fronc. Fronc, meni 6e zdi, da si niste samo
Rešitev nagradne uganke
4.
Komaj stric je to izrekel, se za zmago je opekel: vanj črnuh se je zagnal in mu krepko bunko dal.
Zrasla kot debela hruška stričku je na glavi buška. Razjezil se je tako — da je športu dal slovo.
Nekaj drugih rešitev
Ko športnik striček Jože že zmago svojo je slavil, se gumijasti je možic z vso težo nanj zvalil.,?
Venceslav Hvalica, učenec I. r. m. š. v Tržiču.
V	kotu Muri strička gleda, Ko zavpije stric »Hural«, 6e med noge zakadi mu. Jože pade — čof! na tla. Jezno Muri črnca grize. Stric na tleh zavpije: »Stoj! Nič več nočem bo,ksar biti.
V	kot se 6pravi, pa takoj!«
Slavko Belak, Črnomelj.
Stric v veselju je pozabil na premaganega spaka in ni niti malo slutil, kakšna ga nesreča čaka. Črni mož pokonci skoči, striček zvezde vse zagleda, ko ga mož strašansko poči. Zmagal striček ni, seveda ...
Anka Rus, uč. III. r. m. š. v Ljubljani
Dragi Kotičkov striček! — Prvič se oglašam v Tvojem kotičku. Zadnjič, ko si šel po Prešernovi ulici, sem Te videl. Do tistega dne sem mislil,^da si že starček, pa si še tako pokonci glavo držal, kakor bi bil 30 let star. Postrani si me pogledal, ker nisi vedel, kdo sem. Škoda, da si imel klobuk. Tako nisem mogel videti Tvojega edinega lasu, za katerega se tako bojiš.
Veš kaj, striček? Pridi k nam ribe lovit in race streljat! Če nimaš puške, boš pa samo ribe lovil. Če pa niti trnka nimaš, Ti ga bom jaz kupil. Torej pridi!
Pozdravlja Te — Stanko Podlipec, učenec V. razr., Slape pri D. M. v Polju.
Dragi Stanko! — Lej ga. ali misliš, da stari ljudje ne znajo in ne morejo več glave pokonci držati? Le zakaj bi jo morali žalostno pove-šati na prsi in ponižno gledati v tla, čo pa imajo noge še gibke kot srna in v srcu polno mladost-
traku na čevlju privezali,« mu jo je pravljičar Brskač očitajoče zabrusil pod nos.
I, no, tudi dušo sem si nekolikanj privezal, kaj bi tisto!« je s prepričevalnim glasom pravičnika zagodrnjal Fronc in zamahnil z roko. In so mu je beseda še v tehtno modrost izprevrgla. »Odvezan trak in odvezana duša — oboje je enako važno in potrebno popravila.«
Tako otipljivo resnične so bile te besede, da jih ni kazalo izpodbijati. Resnično, resnično, modrost Voričevega Fronca je neizčrpna, modrost Voričevega Fronca nima dna, kakor ga tudi nje-govor grlo nima.
Skrablejev Janez, etrnoba presušena, je kar koj uganil, kašne misli se pravljičarju Brskaču po glavi podijo. Pri priči in moško se je potegnil za Fronca.
»Veste,« je rekel, »kar se modrosti tiče, Fron-cu v vsej fari nihče ni kos. A kar se žeje liče — o, so pa še drugačni tiči pri nas! Postavim Žni-darčkov Fronc. On vam tako ljubi božjo kapljico, da vam kar tako, mimogrede in za kratek čas, pospravi vase tri litre navadne vode ...«
»Cujte, čujte, to je pa lepo!« je navdušeno vzkliknil pravljičar Brskač, ki je bil nekoč bral in si zapisal v spomin, da je pijančevanje najhujša rana na našem narodnem telesu. Kar v trenutku se je ves ogrel za vrlega Žnidarčkovega Fronca. Z vznesenim pridigarskim glasom je skušal omehčati Froncevo grešno srce. »Kdor bistro
Toda zadnji eunck strica močno zamajfe možica. Kar na lepem 6e vzravnal je in po glavi 6tričku dal je trdo bunko . .. Groza, strah, stric kot mrtev pal je v prah . n
Franci Knavs, Loški potok.
Se prezgodaj veselili je stric, Kaj naredil je možic? Brž odbil se je kot žoga, — zdaj se stričku grdo roga, ker na tla je strička zvrnil in mu batino povrnil...
Cvetka Makarovič, uč. II. r. v Kostanjevici. Bum! je priletelo
stricu Jožetu po glavi,	- 1
zazvenelo, zašumelo,
mu razbilo sen o slavi.
Tale nauk možic zdaj
oznanjuje:
Na tem svetu vsaka sila se maščuje!
Teodor Wizcr, uč. III. r., Hoče pri Mariboru.
A bilo je vse drugače, ker črnuh se je odbil in z vso silo treščil v strička, da bi kmalu ga ubil. Striček Jože milo toži, V mehki postelji leži, na zamorca 6e huduje, glava strašno ga boii..j
Zvonimir Hrastnik, dijak, Ljubljana.
Razen teh so poslali bolj ali manj posrečene rešitve še naslednji ugankarji:
B. Koželj, Ljubljana (s sliko): W. Kokalj, dijak, Notranje Gorice (s sliko); Milan Markošek, Vevče (e sliko); Marianca Triler, uč. IV. r. vad-nice, Ljubljana (priložila je sliko, ki kaže strička, ko telebne na bodečo rožo — kaktus); Frančišek Tlabjan, uč. I M. r. v Ljubljani (s sliko); Slavko Fras, uč. IV. r.; Marjan Vrankar, Ljubljana; Helena Habjan. Ljubljana (s sliko); Micka Šlaus, uč. VI. r., Sv. Lovrenc na Pohorju; Srečko Baraga, uč. III. r. v Starem trgu pri Ložu: Janez Vidina.jer, uč. II. r vadnice, Ljubljana; Malka Koren. uč. V. r. v Žužemberku; Dušan Tišler. uč. II. r. v Celju; Jože Hubad, uč. IV. r. v Ljubljani (s sliko).
Za nagrado so bili izžrebani:
1.	Anka Rus, uč. III. r. m. šole, Ljubljana, Svetčeva 8.
2.	Teodor Wizor, nč. ITI. r.. Hoče pri Mariboru.
3.	Zvonimir Hrastnik, dijak, Ljubljana, Grab-lovičeva 6.
4.	Cvetka Makarovič, nč. VI. r. v Kostanjevici na Krki.
5.	Venceslav Hvalica, nč. I. r. m. š., Tržič.
nega ognja? Sem nedavno srečal na cesti dva moža. Prvi jo kar lezel k tlom, kakor da bi nosil na hrbtu težko breme, drugi pa je stopal zraven njega visoko vzravnan, kakor da bi šele prestopil prag mladosti. Pogledal sein natančneje in se začudil: prvemu jc bilo komaj 25 let, drugemu pa je ljubi Bog že 8 križev na rame naložil.
»Kam pa, kam, očka Danilo?« sem vljudno povprašal drugega.
Očka Danilo jo vzel cigaro iz ust, pokazal s prstom svojega spremljevalca ja pokroviteljsko rekel:
»Tegale starca peljem na sprehod!«
Tako je rekel očka Danilo in se mladostno nasmehnil. 0, očka Danilo se ne da kar tako. Starost mu no more do živega, tako odločno so je zna otepati. Sklenil je ostati večni mladenič in bo stal, dokler ne bo privihrala nadenj brid-I ka smrt.
studenčnico tako ceni in spoštuje, zasluži vso pohvalo. O, Žnidarčkov Fronc ve: bistra studenčnica, ki jo je ljubi Bog ustvaril, je najboljša pijača. Fronc, vzemite si Žnidarčkovega za zgled! Takšnih treznih in razsodnih mož potrebuje naša domovina.«
»Počakajte, počakajte, saj še nisem končal!« mu je Skrablejev Janez trdo presekal pridigarsko nit. »Tri litre navadne vode vam Žnidarčkov Fronc požlainpa kar tako, mimogrede in za kratek čas, če mu obljubite — merico žganega!«
»He, he, he, ali vas je izpodneslo?!« se je škodoželjno zarezal Voričev Fronc in se gromko useknil. »Zdaj pa imate Žnidarčkovega Fronca in njegovo preljubo vodo.«
Pravljičar Brskač je kletvico, ki mu jo je bil najbrž sam zlodej na jezik vrgel, kar pogoltnil kot lačen pes kost. O, Žnidarčkov Fronc, duša nesrečna, v kakšne škripce si ga spravil! Zadrega mu je rasla do ušes in še čez. Od jeze in sramu bi si bil najraje jezik odgriznil.
Pa se ga je usmilil Voričev Fronc. Z enim samim zamahom jc napravil križ čez našo narodno sramoto, ki se ji pijančevanje pravi, in se spet z otroško ljubeznijo zatekel k zakladnici svojega znanja.
»Zdaj smo pa na Urbasovih Ravnčh,« je prijazno jx>vedal. »Onile pečini desno od Granšice pravimo Volčja peč. So pa žc volejž svoj čas imeli svoje brloge na njej.«
Skrablejev Janez je medtem slikal po grmičevju, ki so jc potuhnjeno stiskalo v graben kraj poti. Čudno resen je bil njegov obraz. Kar na lepem j.^ obstal in svečano pokazal s palico predse.
»Lejte, tukajle leži, mršna krvoločna!«
»Kakšna mršna pa?« se je z vnemo pozanimal pravljičar Brskač.
»Pes, ki je hotel postal volk, pa se je v mrhovino izpremenil,« je važno pojasnil Skrablejev Janez.
Ubogi pes! V grabnu je ležal in grčav kol je
Močno me je zanimalo, kako je mogel oSkai Danilo ohraniti mladostno prožnost in živahnost do pozne starosti. In mi jo vrli mož zaupno razodel svojo skrivnost. Prižgal si je novo cigaro, samozavestno puhnil gost oblaček dima pod nebo in zamodroval:
»Ljubček moj, življenje je igra in vsak človek jo igralec. Nekaj jo vmes dobrih, nekaj slabih. So igralci, ki sc kar ne morejo vživeti v svojo vlogo. Mladi so, pa si zastonj prizadevajo, da bi vlogo mladega človeka spretno in prepričevalno odigrali. So pa tudi igralci, ki se v svojo vlogo tako vzivijo, da mladost kar žari iz njih, čeprav jim je starost že do kraja pobelila lase. Vidiš, ljubi moj Kotičkov striček, takšen igralec sem jaz! Igram vlogo večnega mladeniča, igram jo doma, na cesti
—	povsod. In priznati moraš, da jo dobro igram!«
»Imenitno!« sem vzkliknil in ga zaprosil: »Dajte, dajte, očka Danilo, naučite še mene, kako se ta reč igra!«
»Zakaj pa ne?« je rekel očka Danilo in sva si udarila v roko. Mesec dni som hodil k njemu v šolo — in zdaj nosim glavo pokonci, kakor jo nosi on, večni mladenič, očka Danilo. Nosim jo pokonci in se smehljam tudi tedaj, kadar mi bridka žalost na srcu leži. To je spretnost in umetnost igranja! Le zakaj bi človek kezal svetu mrk in otožen obraz, ko so pa ljudje dandanes za tuje bolečino slepi in gluhi kot kamen na cesti.
Vabiš me na ribji in račji lov. Na.k, dragi moj. iz te moke pa no bo kruha! Tako krvoločen Kotičkov striček ui, da bi drugim po življenju stregel, pa čeprav so to samo — ribe in race. Enkrat samkrat v življenju sem imel puško v rokah in nikoli več! In šo takrat nisem puške prostovoljno v roke vzel, ampak so mi jo kar stisnili. To je bilo tiste dni, ko so hoteli napraviti iz mene hrabrega vojaka. Po vrsti smo morali streljati v tarčo in se uriti v umetnosti prelivanja krvi. Ko je prišla vrsta name, sem prislonil puško k licu in pomoril. Merim pet minut, meriin deset minut
—	moril nega strela ni iz puške. — »Hej, hej,« zakriči nad menoj gospod četovodja, ali kako so je že ta vrli mož imenoval, »hej, hej, sproži že, neroda, sproži!« — Jaz pa ti nenadoma povesim puško in milo rečeni: »Ne morem, gospod četovodja, srce mi ne da!« — Gospod četovodja me prejiodo s vojimi risjim očmi in zarohni: »To je očiten upor! Sproži, ali pa na raport!« — Milo ga še enkrat pogledam in zastočein: »Gospod četovodja, prizanesite mi! Morilec nočem biti, tako me je mati učila.« — Gospod četovodja debelo zazija in je menda prepričan, da se mi je zmešalo. »Kakšen morilec?!« zarenči. »Bedak, ali misliš, tla je tudi tarča živo bitje?« — »Tarča ne,« pohlevno rečem, »ampak muha, ki na njej čepi. Lejte, prav na črni piki sredi tarče je.« — Gospod četovodja je ob teh besedah sprevidel, da iz mene nikoli ne bo mogel napraviti Iirabrega vojaka. Poskrbel je. vrli mož. da mi ni bilo treba več streljati ubogih, nedolžnih muh. Dali so mi hukvice, v katerih jo bilo napisano črno na belem, da sem sicer fant od fare. drugače pa da nisem za nobeno rabo. In so me poslali domov. Juhuhul
Vidiš, dragi moj, če se mi jo celo muha sredi tarčo smilila, kako se mi no bi smilile ribe in race? Nak, na takšne reči me pa nikar ne vabi! Sein preveč ljudomilega srca.
Prav lep pozdravi — Kotičkov striček.
Majniška
Mlad in srečen, lep kot zarja, majnik k nam prišel je. V širne, nepoznane daije muhasti april odšel je.
Zvon srebrni v mlado jutro z lin skrivnostno zadonel je, slavček v grmu pesem zvonko majniku v pozdrav zapel je.
Maj prinesel je v deželo sončnih žarkov polne vreče. O, še meni daj veselja, daj mi dneve tihe sreče!
Olga Kurentova, Zagorje,
Učitelj: »Tonček, Tonček, kako si zanikrn! Zakaj ne prosiš mame, da bi ti nohte postrigla?«
Tonček: »Gospod učitelj, kako se bom pa potlej branil, kadar se bom z Janezom tepel?«
bil f>oveznjen čezenj. Kot vran črno dlako je imel in tako srokan je bil, tako majhen, da bi ga človek v naročje vzel in ljubkoval. Na gobčku in na očeh so bili vidni sledovi strjene krvi.
»Pa kaj vam je storil, da ste ga ubili?« je pravljičar Brskač toplo začustvoval z njim.
»0, ta ima na vesti črne grehe!« ga je brez prizanašanja obtožil Skrablejev Janez. »V dveh dneh mi je sedem ovac raztrgal. Bog ve, kdaj in kje je prvič okusil svežo, gorko ovčjo kri. Dobil je nanjo takšno slo, da mu ni bilo več obstanka v dolini. Priklatil se je v planino in je tod čisto podivjal. Nalokal se je krvi, da bi gnala mlinske kamne tri. Veste, psu, ki enkrat okusi svežo ovčjo kri, ni druge jedače več mar. Saino kri bi goltal.«
Voričevemu Froncu žilica ni dala mfru. Iz vsega srca je privoščil ubogemu psu žalostno smrt. Stopil je predenj in mu požugal s pestjo.
»Mrcina, ali si iztaknil, kar si iskal?!«
Ogorčenje Voričevega Fronca je bilo kar razumljivo. Sam je dolgo vrsto let na Zrnovem rovtu pasel ovc<5. Ve, kako hudo je ovčarju, ko najde zjutraj raztrgano ovco pred stajo.
»Kot strela je planil v prestrašeni trop ovac in se zagnal prvi ovci za vrat,« je Skrablčjev Janez mrko nadaljeval z obrekovanjem mrtvega psa. »Še zameketati ni utegnila, sirota, tako hitro je zasadil vanjo svoje zobe. Kri se je pocedila iz rane kot studenec iz žive skale in ropar jo je hlastajoč pil, dokler se je kadilo iz nje. Pa sem ga včeraj s koloni. Malo je zacvilil — pa se je iztegnil.«
»Kakršno življenje, takSna smrt,« je zamodroval Voričev Fronc in še enkrat z uničujočim pogledom ošvrknil mrtvega psa.
Zmerom bliže se je pomikal cilj dolge poti. Nemo so štrlele sive pečine Granšice navpik, zamaknjene v svoje okamenele sanje. Ni jim bilo videti na zunaj, da čuvajo v sebi davno skrivnost: podzemeljsko jamo.	(Dalje nrih. nedeljo.)
Pravljice in pripovedke izpod Triglava
Stričkov kotiček
fllev. 101
»SLOVENEC*, 3ne 7. maja 10391
Stran |3
ZA DRUŽINO
Otroci pisanih mačajer pri igri.
Trma
Ce ]e v "družini kali trmast deček ali kaka trmasta deklica, smo koj pripravljeini, da nam tak otrok postane kamen spotike v družini in da nas hudo zaskrbi, kaj bo z njim. Slišati ie besede staršev: »Temu bomo že trmo izbili ia glave!« — Res je, da taki otroci niso prijetna družba; venomer ee upirajo in ugovarjajo in — tako si mislimo — nihče jim ne more do živega. Njih volja je železna in žilava, včasih jim je videti, da se bojujejo sami s seboj, vendar ne popustijo, ne morejo odnehati, zmeraj bodo trdili svojo, in le to 6e jim dozdeva tudi pravilno. Vse vzgojeslovne modrosti so kot bob ob steno.
Vzgoja trmastega otroka ni lahka, in je obupna, če si prepričan, da moraš močno otrokovo voljo zlomiti. Bolj pravilno je, da otrokovo mišljenje navajamo k dobremu in vodimo njegovo hotenje po pravem tiru. Močno narobe je, da bi trmo izbijali s šibo in palico; po takem vzgajanju postane otrok le še bolj zakrknjen, kljubovalen in zahrbten. Ljubezen in razumevanje sta potrebni za
vodstvo takega mladega bitja, in večidel so ženske bolj pripravne za to kot očetje. Ženske prigovarjajo otroku in si dajo o pametjo razložiti, zakaj le mora biti kaka zadeva vprav tako in tako in ne drugače. Večkrat se nam posreči, da otroka razumemo in mu mirno in s potrpežljivostjo dopovemo, da nima prav.
Vsak otrok je človek zase. Podedovane posebnosti otroka ne moremo kar izbrisati, njegove volje ne moremo zlomiti, ne da bi oškodovali s tem njegove duše. Tu pomaga samo pametna skrb. Ker bo otrok občutil, da ga imamo radi, nam bo tudi bolj zaupal in nam verjel, da je naše znanje in mnenje bolj pravilno kot njegovo. Trmastega otroka ne smemo skoraj nikoli dejansko tepsti; bolje je, da njegovo močno hotenje, njegovo trdno voljo naravnamo na druga pota in mu z zaupljivostjo pripomoremo do celega človeka.
Vprav trdnih ljudi z železno voljo nam v življenjskih borbah nedoetaja.
Čevlji so se spantati
Pravijo, da ee v predpisih mode nI v poslednjih letih ničesar tako spremenilo, kot se je oblika čevljev. Saj smo že zdavnaj mislili, da je dokončna, idealna oblika čevljev že dosežena. Toda kraljica mode, muhasta, kakor je, je drugačnega mnenja. Loto 183!) nam je čevlje popolnoma spremenilo. Seveda s tem ni rečeno, da ne bi ženske nič več 6inele nositi prejšnjih čevljev. Vendar je bolj moderno, da kupiš novotarske čevlje, ki imajo debele in še bolj debele podplate. (Kdo se zmeni, da je to grdo in jc noga v njih kot konjsko kopito!) Debeli podplati so iz plulo-vine ali iz gumija, kar je, recimo, praktično. — Najmodernejša barva športnih ženskih čevljev je naravna barva telečjega usnja.
Za tako zvane popoldanske šolne seveda niso primerni debeli plutovinasti podplati, zatorej jih je treba prikriti. Večidel so podplati pokriti z isto snovjo, iz katere so čevlji. Ti čevlji segajo do členka in se zavezujejo ob strani.
Za večerne prireditve so moderni čevlji najčudovitejših oblik, sandali, ki imajo le podplat in velikanski podplati, ki so okrašeni s kovinastimi okraski. Vse diši nekam po orientalsko. Resnično, vse traparije, kar si jih kdo izmisli v bolni domišljiji, eo že prilične za modo. Ženske, ki se predpisom na 6lepo pokoravajo, so pa vredne obžalovanja. ,
O krojih, ki si jih naročiš
Ker mi skoraj dveh oseb, ki bi imeli prav enako postavo, ni čudno, če tudi kroji, ki si jih zase naročiš, niso vprav do pičice tebi primerni. Zatorej se ne smemo ravnati točno po njih, marveč jih je treba zmeraj malce spremeniti, če želimo, da nam bo obleka dobro pristojala.
Posamezne kose kroja je treba natančno pregledati, preden se spravimo k šivanju. Ko je sleherni del proučen in toliko spremenjen, kakor zahleva naša postava, sešijemo poedine dele, si jih pomerimo in šele nato urežemo blago.
Posameznih delov pa ne 6memo popravljati kar tjavendan, ampak samo na tistih mestih, ki so na risbi posebej zaznamenovani. Če je treba obleko, na primer, večjo napraviti, je treba kroj natančno na določeni črti prerezati, nakar moramo poedine dele toliko oddaljiti drugega od drugega, kolikor je potrebno za našo mero. V nastalo vrzel prilepimo potrebno velikost papirja. Če pa je treba kroj zmanjšati, pa na določenih mestih
papirnati kroj zapognemo, nakar gubo zlepimo ali z bucikami pritrdimo. Na risbi vidiš, kako moreš kroj povečati ali zmanjšati. Na št. 1 je sprednji del; na št. 2 je hrbet; na št. 3 je rokav; na št. 4 gladko krilo in na št. 5 zvončasto krilo. Pri tem krilu je sprememba precej težka.
Devet desetin naše sreče
temelji samo na zdravju, — Schopenhauer,
Nov način konserviranja živiL Učiteljica na državni kuharski šoli v Stockholmu Ubba Virgin, je napravila važno odkritje, ki bo omogočilo v konservah ohraniti do 92 odstotkov vitamina C. Namesto dosedanjih konservirajočih pripomočkov uporablja Virgino-va raztaljeni paratin, v katerega polaga sadje, zelenjavo itd Po najboljših dosedanjih konservirajočih načinih je bilo mogoče ohraniti kvečjemu 50 odstotkov vitamina C. Vigri-nova je učenka slovitega profesorja kemije na vseučilišču v Stockholmu in nagrajenca z Noblovo nagrado Euler-Chelpina.
Kožuhe in hožuhovino v časopisni papir
ITvala Bogu, da je že toliko toplo, da moremo dati kožuhe in krzno s sebo. Vendar ni, da bi jih kar tako obesili v omaro ali kam na obešalnik, ampak treba je ravnati z njim jako varno, da jih ohranimo za več let, saj je kožuhovina tako draga, da si jo ne moremo kupiti kar vsako drugo leto. Ravnati so moramo po posebnih pravilih.
Predvsem ne smemo kožuhovine nikoli krtačiti, tudi z najmehkejšo krtačo ne. Če hočemo kožuhovino temeljito izčistiti, jo dajmo s trsovo paličico iztrpavati. To kožuhovini nič no škodi, toda no smemo pa tolči po njej, po dlaki, z navadnim iztepačem, ker so dlaka zamota med posamezne šihe in so izpuli, da nastanejo v kožuhovini prazne lise, ki jih ni moči nikdar popraviti.
Kožuhovina svetle barve je konec zime že zamazane in motne barve. Lahko jo sami očistimo. Položimo jo gladko na mizo in jo drgnemo z otrobi, ki so se namakali v vroči vodi. Nato jo s krpo osušimo. Potem kožuhovino drgnemo s suhimi otrobi. Slednjič jo iztepavamo, dokler ni popolnoma osušena.
Kožuhovina je najbolje spravljena tako, da jo damo v velike škrniclje, da no pridejo molji do njo. Sicer bi jo morali dati v lesene zaboje, kamor ne pride prah, potresti z naftalinom in zaviti v časopisni papir. Časopisni papir je sploh izvrstno sredstvo zoper molje.
Pokrivalo ii črne tančice s ptički, cvetjem in črnim
u	pajčolanom,
______
Skriti pomladanski
sovražniki
Na »prehodih je treba paziti na otroke, ko
trgajo cvetice in jih brez misli vtikajo v usta in žvečijo. Potem pa imajo v rokah kos kmha ali kako drugo jest vi no. V obeh primerih morejo zaiti sokovi cvetlic in rastlin v telo, kjer povzročajo manj ali bolj nevarno zastrupljanje, ki se javlja z bljuvanjem, drisko in drugimi boleznimi.
Predvsem je treba paziti pri šmarnicah; cvet ln steblo vsebujeta gremko snov, ki povzroča za-strupljemje. Prav tako strupen je regrat, mleček, zlatica, narcisa itd. Zatorej ne devajmo v usta nobenih rastlini
Toplomer v domači lekarni
V domačo lekarno spada tudi toplomer. Če se živo srebro dvigne do 37.5 stopinj, je še vse v redu. In če se dvigne še više, do 38 stopinj^ ne moremo še nič govorili o kaki nevarnosti, pač pa o povečani temperaturi. Šele tedaj govori zdravnik o vročini in takrat je tudi potrebno, da ga pokličemo. — Važno je, da merimo vročino dopoldne ob devetih in popoldne ob petih in da si zapišemo število stopinj in čas merjenja in to pokažemo zdravniku, ko pride. Nevarno je, če smo sami v vlogi zdravnika; nevarno je tudi, da pokažemo vznemirjenje. Bolniku je treba od misli na bolezen odvračati, svojo lastne skrbi prikrili in rajši poskrbeti za to, da zdravnik brž pride.
Knjige
Knjige so kakor otroci: lepo |e treba ravnati z njimi.
Preveč vlage ne prenesejo in suhe vročine tudi ne. Ljubitelj knjig jih goji in pazi nanje prav tako vestno, kakor pianist na svoj klavir. Klavir ne postaviš k oknu in še manj k peči. Dognali «o, da knjigam tudi v omarah ni nič všeč. Najrajši so na policah, ki imajo hrbet. Police pa naj bodo ob notranjih 6tenah.
Mislimo, da usnjati vezavi ni noben sovražnik kos. A vprav ta vezava je jako občutljiva za vlago in vročino in sonce. Od suhe vročine postane usnje krhko in se začne drobiti, Zato pa so usnjati hrbti tolikrat razcefrani.
Nov grah na pariški način
Duši do mehkega v malo vode nov, svež grah s 3 do 5 šalotkaini skupaj. Čim je grah mehak, osoli, dodaj malo sladkorja in košček presnega masla in slednjič potresi z malce moke. Zraven daš na mizo prekajen goveji jezik. — Če pomešamo in dušimo na ta način grah, korenje, be-luše in evetačo, dobimo zmešano zelenjavo, ki je po V6em svotu znana z imenom »lipska zmes«.
Skrbite za redno stolico.
Poskusite Lco-pilule, ki že po petih, šestih urah dovedejo do lahkega in prijetnega odvajanja.
Ogln« reg. pod Sp. hr. 080 od 38. X. 1938
Telečji zrezki v gobovi omaki
To jed, ki je zlasti primerna za kake slovesne prilike, je moči izlahka prirediti in bo zmeraj pohvaljena.
Potrebuješ: pusto teletino, jajca, drobtine, gobe, smetano, presno maslo in moko.
Gobo očistiš tako, da jim odrežeš steblo in jih v slani vodi z mehko ščeiko dobro opereš. Nato jih s krpo osušiš, jih razpoloviš in žaru meniš v ponvi na presnem maslu. V ponvi šo prekuhaš smetano, doliješ malo vode in s tem obli ješ gobe.
Teletino razrežeš na zreške, jih malo potolčeš, povaljaš v jajcih in drobtinah in opečeš na obeh straneh. V kožici narediš iz vode in smetane omako. Zrezke daš z gobami vred v skledo, potiješ z omako in dušiš do mehkega na posodi z vrelo vodo. — Lahko pa dušiš tudi v pečici v lončeni posodi za peko. Dužiš pol uro.
Modrosti iz starih
kuharskih knjig
Čeprav so današnje ženske jako moderne in prosvetljene, vendar rade uporabljajo v gospodinjskih in kuharskih opravkih navodila, ki so se še njih babice okoriščale z njimi.
Dandanašnja dekleta se prav tako učijo kuhe in vseh drugih gospodinjskih del, kakor dekleta iz časov, ko je bilo gospodinjstvo edini poklic žensk. Le s to razliko: da zna moderna ženska mimo svojega poklica izvrševati tudi še vse gospodinjske opravke.
Izobrazba, ki jo prejmejo mlada dekleta, »o vsebuje samo tega, kako je treba razna jedila pripravljali, marveč tudi, kako je treba pravilno ser-virati. Zlasti so pa važne tiste podrobne malenkosti. ki nas obvarujejo niarsikakih neprilik v kuhi in gospodinjstvu.
Kakor so te stvari res preproste na prvi pogled, pa je vendarle jako važno, da jih poznamo. Samo ik> sebi umevno je, da je treba moko in tudi sladkorni poprh pred uporabo presojati, da ju je moči pravilno razporejati. Zunanji videz in okus jedil največkrat za visi ta od takih malenkosti, ki se dozdevajo brezpomembne. Lešniki, na primer, bodo imeli okus po mandeljnih, če jih pred uporabo v pečici opražimo in jih nalo s krpo popolnoma oluščimo. Vsakovrstne, majhno skrivnosti obdajajo tudi rozine in ocvebe. če nočemo, da so ne bodo pogreznilo na dno in ondi obstale. Brez dvoma je potrebno, da rozino dobro operemo, jih popolnoma osušimo in jih nato malco povaljamo v moki. Tako jih je laže razporediti in so tudi bolj izdatne. Preizkušene kuharice tudi vedo. da je treba rozine dati šele na koncu v testo, da ima potem dotični šar-telj lepo, svetlo barvo in da ne postane rjav.
Tudi tega, da Je čokoladna torla včasih tako »Spehata«, je kriva le neka malenkostna nerodnost. Čokolade no smemo nastrgali, marveč le segreti in potem je treba vse dodatke med mešanjem dostavljati. Turli za pitno čokolado moramo dati čokolado samo v toplo mleko in pustiti, da se počasi raztaja. Tako poslane bolj okusna, bolj goslljata in tudi lepše barve, kakor pa, čo jo nastrgamo. Če uporabljaš namesto čokolado rajši kakao, ga smeš raztopiti samo v topli tekočini.
K poglavitnim navodilom spada tudi dejstvo, da je treba rumenjake, za pripravljanje vsakovrstnih močnatih jedi. najprej pomešati s sladkorjem in potrebno maščobo, in dokler ni ta zmes enakomerna in pošiljala, ne smemo primešati nobenih drugih dodatkov.
Brez težav
daluje Darmol. K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja Ca-
'/_ iev.niti pozlranja krogljicln negron-Vi h soli. Darmol Je okusen kakor čokolada. Na poskušajte z nepreizkušenimi preparati, femveč uredilo svojo prebavo z dobrim odvajalnim sredstvom
ŠOLETl
fcj.iaoifl; trnu nivstt lakirati
Nadevani rogljiči
Dobro zamešaš 50dkg moke, 20 dkg presnega masla in 6 dkg sladkorja in dodaš jajce, 3 rumenjake, 3 dkg kvasa (ki ga v mleku razniehčaš) in ščepec soli; iz tega narediš testo (dokler se izlahka ne odloči z deske). Pusti nato, da testo 10 minut poeiys. Potem razdePš teslo na majhne kepe po 5 dkg težke, te razvaljaš, napolniš z orehovim nadevom, 7viioš in na oben koncih za-pogneš. Rogljiče dvakrat nainažeš z jajcem in jih počasi pečeš.
.....-......
Z blagom prevlečena stara, nato pa kar nova omara.
Pomladanska juha
Vzameš liste raznih pomladanskih zelišč, kot regrata, kopriv, peteršilja itd in jih sesekljaš. Potem narediš prežganjo iz 50 g masti in 2 žlic moke, dodaš zelišča, naliješ 1 1 vode, osoliš in kuhaš do mehkega. Slednji rnzžvrkljaš v mleku rumenjak in daš v juho.

t. O. K.: Operacija jo bila nujna. Za šport takih operacij no delamo. Urez dvoma jo zdravnik, preden no je odločil za operacijo, točno pre-iskal tudi levo ledvice in ugotovil, da so zdrave, eicor no !>i bil odstranil desnih. V tem mu delate krivico. Nadloga se je morala pojaviti šele po operaciji. Iz opisanih znakov še ne morete sklepati, da so ledvice res resno bolne. Svetujem vam, da greste na pregled k operateriu samem, ker vas najbolje pozna. Ne poznani nobenega primera, ki bi mu vcepili ledvico na ta način, kakor vi opisujete. Vendar pa vam zaradi tega n1 treba obupavati. Zaradi prehrane naj odloči zdravnik sam, ker imate poleg tega še črevesni in želodčni katar. Krvavo blato izvira lahko od črevesne poke. Ni potrebno, da bi morali imeti zlato žilo, čeprav ponavadi črevesna poka spremlja zlato žilo.
»Sumljiva bolezen«. Kako hi zdravili svojo 52 letno ženo? čišča je prenehala pred desetimi meseci. Pogosto jo muci vročina, ki se menjava z mrazom. Nadleguje jo kašelj z izmečki. Ponoči se poti, iztreblja se redno.
Menim, da so ležavo v zvezi z nastopivšo meno. To je nekaj naravnega in se ne da preprečiti. Mogočo pa je to nekoliko zavlačevati. Vendar pa s tem živčevje bolj obremenimo kakor pa mena sama. Potrebno pa je, da smo čuječi, ker se v zvezi s tem pojavljajo v tej dobi prav rade še drugo nadloge. Zato priporočani, da gre k zdravniku, ki bo preiskal zlasti pljuča in pa ugotovil, ali so morda ni pojavila pri njej golša. Če ne bo najti ničesar, naj so v splošnem ravna po temle: Večkrat naj se koplje v mlačni smrekovi kopeli. Potrebna zdravila za pomirjenje ji bo napisal zdravnik. Hrano pa naj uživa predvsem rastlinsko, da si ne nabere preveč masti Sprijazniti pa se mora z dejstvom, da temu nobena ne uide in da te težave minejo pri nekaterih prej, pri drugih pozneje.
A. It. Lj.: Prav. 'da skTbite in »de pozorni. Površnost se v takih primerih dostikrat hudo maščuje. Če vam je po večkratnem pregledu zdravnik povedal, da ni več nevarnosti, mu verujte. Če pa ste izcedek opazili šele zadnje dni, poidile ponovno k zdravniku.
K. P. J.: Pojav, ki ga opažate Todno, preden nastopi čišča, in ki vas vznemirja, da ne bi bili morda sposobni za zakonski slan, naj vam ne dela skrbi. Zaradi tega, pri vas skoraj naravnega pojava, boste lahko prav srečna žena in mati.
O. B. Lj.: Če si nečak obrije glavo, nič ne škodi to njegovemu lasišču. V tem stanu, v kakršnem ie, je to še priporočljivo.
K. T. C.: Lansko leto ste imeli paratifus. Imeli sle hudo obložen jezik. Od takrat pa se vam jezik noče očistiti več. Sedem let vas muči zapeka. Iztrebljate se samo s pomočjo zdravil za odvajanje. Nekaj časa vam je pomagala Franc-Jožefova grenčica, zdaj pa tudi ta ne več. Poskusili sto s Hersanovim čajem. Po tem pa vas žene. Imate tudi nekoliko zvišano temperaturo, t. j. do 37° C.	_
Obložen jezik opažamo pri boleznih prebavil, zlasti želodca. Tudi pri vas prebava ni, kakor bi morala biti. Človek potrebuje določen čas, v katerem prehodi prebavljena hrana debelo črevo. Če je te čas podaljšan, nastopi stanje, ki ga imenujemo zapeko. Zaradi dolgega zadrža vanja blata v črevesu, se blato močno izsuši. Iztrebljanje je potem težko. Vzroki tej nadlogi pa so različni. Največkrat je krivo to, da iz tega ali onega vzroka zanemarimo dražljaj, ki se pojavi, ko se nabere blato v danki. Črevo so na pritisk blata polem navadi. Sčasoma sploh ne zaznavamo več dražljajev. Zapeka je tu. Ljudje si skušajo potem pomagati z zdravili za odvajanje, ki so ponavadi zelo močna. Teh zdravil se polagoma tako navadijo, da se brez njih sploh ne iztrebljajo več. Iz skušenj vemo, da nekatera hranila pospešujejo premikanje hrane skozi črevesje. Jedilni list takih bolnikov mora predvsem vsebovati taka jedila. Vam bi priporočal tole: Na tešče kozarec hladne vode ali slatine (rogaška, radenska), ali sadni sok 6 tremi žlicami mlečnega sladkorja. Zajtrk: Bela kava, ržen kruh, surovo maslo, med, marmelada. Predjužnik: Sadje ali kislo mleko, jou-gurt. Kosilo: Postna juha (iz fižola, leče, graha), kuhane ribe, solata, ohrovt, gobe, zelje, majhen košček mesa, surovo sadje ali pa kompot. Zraven pijte cviček, kislo vodo, sadni sok. Južina: Kakor zjutraj, večerja podobna kosilu. Če ne bi bilo s to prehrano uspeha, si pomagajte z lahkimi odvajalnimi sredstvi. Vzemite jih redno ob določenem času, ker se morate navaditi na to, da se redno dnevno ob določenem času iztrebljate, šele ko boste to dosegli, polagoma zmanjšujte količino odvajalnega sredstva, tako da polagoma pre-idete do tega, da se boste iztrebljati brez zdravil.
C. K.: V svoji nadlogi se ravnajte točno po navodilih zdravnika, ki vae zdravi. Ubogajte, če
smatra za potrebno, da se zdravite Se naprej.
Vem, da je hudo, prav tako za bolnika, kakor za zdravnika. Vendar potrpežljivosti ne smete izgubiti, ker bi se lahko to pozneje hudo maščevalo. V tej dobi ni toliko nevarnosti za okuženje. Najl>olje vo zdravnik, ki vas zdravi. Vprašajte še njega.
K. K. St. P. M.: Po dolgem čitanju ali pisanju vas začnejo boleti oči in se vam blešči kljub temu, da sicer dobro vidite. Šli ste k izprašenemu optiku, ki jo ugotovil, da so sicer oči zdrave, le levo je nekoliko slabše od desnega. Svetoval vam je naočnike, ki naj bi jih nosili pri učenju. Menite, da je nadloga v zvezi s preiiladom. Naočnikov no bi radi nosili, zato želite vedeti, ali bi so bilo mogoče temu izogniti.
Zares-se čudim, kako more mlada, moderna izobražen ka biti tako neprevidna in tako malo ceniti lak dar božji, kakor so oči, da stopi do laika in ga vpraša za svet, namesto da bi se obrnila na zdravnika-strokovnjaka. Dandanes so
le redki očanci in stare matere, ki izbirajo naočnike kar na stojnici. Pa to je še nekako razumljivo. Da pa ne ve izobraženka, ki sicer pozna vseh 99 vrst pudrov in krem, kam naj ee obrne, mi je po|)olnoma nerazumljivo. Obrnite se vendar na strokovnjaka Lepota ne bo zaradi tega prav nič trpela, čo vam predpiše naočnike.
K. J. Št. V.: Kako bi odpravili bolečine v križu? Kadar telovadite ali pa če se nagnete preveč naprej ali nazaj, vae v križu tako zaboli, da se komaj vzravnate. To traja že od lanske jeseni, ko ste ves dan cepili drva.
Menim, da prav in koristno napravite, če greste do zdravnika. Potrebna bo tudi rentgeno-loška slika. Sumim namreč,, da imate poškodovano hrbtenico.
P. S. JJj.: Pri svojem osemletnem sinu ne morete odpraviti garij. Poskušali ste že z različnimi mažami, in jih le za nekaj časa pregnali. Pojavljajo pa se vedno iznova. Ker kljub ponovnim poizkusom z mazili niste uspeli, bi vam svetoval, da pošljete sina v bolnišnico, kjer bo odredil radikalno zdravljenje, če vam je to po navodilih zdravnika doma nemogoče. Skušajte tudi dognati, kje je izvor (morda v šoli).

Amnestija. K. A. — VpraSate, na koga se nanaša zadnja amnestija? — Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objavljati v celoti amnestij-skih ukazov. Zato bo najbolje, da sami preberete navedene ukaze, ki so bili objavljeni v »Službenem listu« kr. banske uprave dravske banovine. Tako sta bila objavljena »Ukaz o splošni amnestiji« in »pomilostitveni ukaz o delni amnestiji za monopolna kazniva dejanja« v 98. štev. »Službenega lista« z dne 7. decembra 1938 leta. V 25. številki »Službenega lista« z dne 29. marca 1939 pa je objavljen »Ukaz o obči amnestiji za kazniva dejanja, za katerih preiskavo iu razsojo so pristojna oblastva obče uprave«.
Potrdilo o dobrovoljski službi. J. H. — Potrdila o priznanju dobrovoljskih svojstev je izdalo ministrstvo za vojsko in mornarico. Prosilec je moral pač dokazati, da je vstopil med vojsko prostovoljno v srbsko ali črnogorsko vojsko do vštetega 5. decembra 1918 in ostal v vojaški dolžnosti do demobilizacije. Pravico do državnih obveznic vojnim dobrovoljcem namesto agrarne zemlje, imajo dobrovoljci, katerim je bilo dobrovoljsko svojstvo priznano e potrdilom ministrstva za vojsko in mornarico do 8. decembra 1938, ki pa zemlje še niso dobili; ki so dobili zemljo, a so oproščeni naselitve po čl. 5. zakona o dobrovoljcih; ki so dobili zemljo, a se v zakonskem roku niso naselili.
Gradbeno dovoljenje sa novo hišo. M. K. L'. —
V vsakem primeru sd morate izposlovati gradbeno dovoljenje za gradbo nove hiše. To velja tudi tedaj, ako gradite hišo na meetu, kjer sloji stara hiša.
Nadležna mačka. P. J. K. — Ce vam soeedora
mačka dela nadlego na vrtu, opozorite soseda, naj jo zavaruje. Če to ne bo pomagalo, lahko tudi kaj na vrtu natavite, da vsiljivega gosta ne bo več nazaj.
RADENSKO KOPALIŠČE
po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče v Jugoslaviji
Zdravi Z uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, želodca, notranjih Žlez.
Cenena pavšalna zdravljenja! — Maj, junij 10 dni 750'— dinarjev. Vse vračunano (pension, zdravnik,
kopelji in zdraviliške takse). Obširne prospekte dobite na zahtevo pri Putniku ali naravnost od uprave kopališča
SLATINA RADENCI
Odpoved službo trgovskemu nameščencu. — M. G. C. — Dne 1. januarja t. 1. ste hili sprejeti kot poslovodja za vodstvo podružnice. Dne 15. marca pa so vas brez razloga odpustili in vam izplačali 6 tedensko plačo vnaprej. Mnenja ste, da bi 6e vam bila morala služba odpovedati na tri mesece in to samo na koncu četrtletja. Vprašate, ali službodajalca lahko tožite za razliko na plači in pri katerem sodišču? § 332. obrtnega zakona predpisuje, da smeta službodajalec in službona.jemnik službeno razmerje razdreti s pretekom vsakega koledarskega četrtletja j>o predhodni 6 tedenski odpovedi, če ni dogovorjeno drugače, ali če ni krajevnega običaja, ugodnejšega za službonajem-nika. Po dovršenih petih letih 6lužbe znaša odpovedni rok tri mesece. Službodajalec bi vam torej moral odpovedati že 15. februarja za konec marca. Službene odpovedi za konec aprila torej

Naš živlnozdravmk
Mesečna slepota. I. J. K. - Preči 10 'dnevi ste kupili konja, ki je deveti dan zjutraj začel solziti na oba očesa. Očesne veke so napol zaprte. Zdi se vam, v kolikor ste mogli videti, da je tudi rožnica pohelila. Ali je opisano nastalo zaradi udarca ali česa drugega? — Malo je verjetno, da bi nekdo udaril konja hkrati po obeh očesih. Najverjetnejše je, da je konj dobil napad mesečne slepote. Njen pravi vzrok še dane« ni poznan ali se sumi, da je bolezen v zvezi e hrano iz močvirnega področja. Ker je mesečna slepota zakonska napaka, za katero vam prodajalec jamči v Sloveniji 14 dni, dajte bolezen ugotoviti po strokovnjaku-veterinarju, ki vam 1k> dal potrdilo o tem. — Ker zdravljenje ni popolnoma sigurno, je najboljše, da konja vrnete prodajalcu, ker imate to po zakonu pravico. Konji z mesečno slepoto prej ali slej oslepe.
Trd nenavaden predmet v želodcu (vampu) krave. Z. B. T. - Imate kravo, ki je prej jedla zelo pohlepno, a zadnje čase nima več takega teka. Kadar le.ga in vstaja, stoka, leži vedno na desni strani. Prežvekuje bolj na redko, s težavo in pri tem stoka. — V takih primerih je treba misliti na to, da je krava nekoč požria v svoji pohlepnosti kak trd, oster predmet med hrano. Zaradi kretanj vampa se je mogel predmet zapi-čiti v steno želodca ter pri prebavnem valovanju želodca (vampa) povzroča bolečino. Odtod izvira
ODR E2ITE itnitmitmimnnmimimimiminiin
r/i'*
siarci v v ■ odgovarja samo na vprašanja, ka- | i terim je priložen tale odrezek. g
t,Slovenec" 7. maja 1939
Šiiiiiiimni iiHHnmmimfflMiiiiinNninniHHi«tiiiiiHitiNiHHNiiHiiiiinititimiiriHtiHWnniiiMi(f,
zmanjšan apetit, otežkočeno prežvekovanje ter stokanje. Oster predmet, ki se je zapičil v sleno vampa, po navadi potuje še naprej v smeri proti osrčju ter tako ogroža življenje živali. S samimi zdravili boste težko uspeli. Priporočam vam, da daste kravo pregledati po strokovnjaku ter se na podlagi njegove preiskave odločite za operacijo ali pa za zakol j živali. S čakanjem si boste samo škodili, ker bo žival toliko oslabela, da ne bo niti za zdravljenje niti za meso
Boleča oteklina ali bula. H. B. C. - Nedavno ste nabavili za svojega konja novo opremo i>n pred nekaj dnevi sle opazili v področju ramenega sklepa oteklino, ki je vroča in boli na pritisk. Konj pomalo tudi šepa. Vprašate, ali se bo zadeva sama pozdravila, ako konj nekaj časa ne bo delal. Opazili ste namreč, da je konju velike^' boljše, odkar počivi. — Zelo malo verjetno je, da bi se zadeva sama od seoe pozdravila. Zaradi neprimerne opreme je prišlo najprej do natiska, koža je postala na tem mestu manj odporna tako da so kužne klice, ki jih je jiovsod dovolj, pronicale v globino ter tam povzročilo gnojenje žleze, ki je v tistem področju. To gnojno žarišče včasih uniči kri s svojimi pomočniki, največkrat pa je potrebna operacija za odstranitev zagnojene žleze.
Strah pred steklino. B. P. T. - Imate mladega psa čuvaja, ki je priklenjen v zaprtem dvorišču. Zadnje čase ni več tako vesel, hujša in večkrat opažale, da ima krče. Bojite se, da pes ne bi bil stekel. — Da pos oboli za steklino, je nujno potrebno, da pride v stik s sleklo živaljo ali njeno slino. Ker je vaš pes privezan v zaprtem dvorišču, kamor druge živali nimajo dostopa, nima bojazen pred steklino dovolj upravičenih razlogov. Znaki, ki jih opažate na psu. še najbolj govore za črevesne zajedalce-gliste. Ker je tudi pes koristna žival in trpi prav tako, kakor katero drugo živo bitje, bi vam priporočil, da tudi za njega iščete zdravja pri strokovnjaku-veterinarju, ki bo ugotovil bolezen ter vas tako rešil strahu pred oteklino.
niste bili dolžni vzeti na znanje, ampak bi bilo pravilno, da se vam 6edaj odpove 15. maja za konec juniia. Če ste bili brez tehtnega razloga predčasno odpuščeni, imate pravico zahtevati odškodnino. Tožbo bi bilo vložiti pri sodišču, ki je pristojno za službodajalca.
Nepredpisana parcela. V. B. 3. — Pred 14 leti ste prevzeli od očeta posestvo. Sedaj ste ugotovili, da ni bila takrat na vas prepisana ena parcela v sosednji občini, dasi 6te to parcelo tudi uživali in plačevali davek od nje. Oče je med tem umrl. Parcelo bi radi prodali, pa je še prepisana na očeta. — Zaradi te parcele, ki je še vedno last pokojnega očeta se bo morala vršiti zapuščinska razprava. Če boste nasproti sodedičem mogli dokazati, da vam je oče izročil vse jiosestvo in da sedaj sporne parcele ni izvzel, bodo sodediči najbrž brez pravde pristali na to, da se ta parcela v zapuščinskem postopanju vam prisodi in na vas prepiše. Sicer boste morali 6vo.jo pravico uveljaviti s tožbo. Lahko se pa e sodediči tudi drugače poravnate.
Dva vojna invalida. S. T. R. Bolezenski invalidi imajo po sedanji invalidski uredbi pravico do invalidnine, v kolikor njih pridobitna nesposobnost dosega vsaj 20 odstotkov. Napravite prijavo po § 69 invalidske uredbe (ki jo u poglejte na občini) na pristojno okrožno sodišče v Celje.
Zastarel dolg. N. N. — V letu 1904 dano posojilo je po preteku 30 let zastaralo. To zastaranje pa je bilo prekinjeno, če je dolžnik pred potekom zastaralne dobe ta dolg izrecno ati molče priznal. Za predvojnih 2000 K lahko sedaj zahtevale le 5000 din. Obresti pa zastarajo žo za 3 leta.
Odpravnina sa nezakonskega otroka. P. T, G Nezakonski oče lahko plača s poravnavo, ki jo mora^ odobrMi za nedoletnega otroka varstveno sodišče, enkratno odpravnino za dolžno preživnino svojemu otroku. Če bi se pa kasneje izkazalo, da ta odpravnina ni bila zadostna za otrokove potrebe, ima otrok še vedno pravico, da zahteva na-daljno preživnino od očeta. Kot otrokova varuhinja stavite tak predlog pri varstvenem sodišču, ki bo o tem po izvršenih poizvedbah odločalo.
Posmrtnina za otroke ločencev. J. F. K. — Ce se ločena žena' in mož ne moreta z društveno upravo sporazumeti, kdo bo izmed zakoncev prejel jjosmrtnino jx> smrti otrok, potem morate pač izposlovati odločbo sodišča, komu da se dado otroci: ali materi ali očetu. Tistemu bi po našem mnenju pripadla posmrtnina. Lahko pa kot društveni član predlagate za vaš primer potrebno 6popolnitev društvenih pravil, da bo za vaš in vise druge slične primere v bodoče vsak spor izključen.
Železniški sprevodnik. F. V. — Po velja-jočih predpisih in praksi ni mogoče, da bi bil prosilec takoj sprejet za sprevodnika. Prosilec naj se zglasi najprej pri najbližjem progovnem mojstru odnosno pri šefu bližnje progovne sekcije in naj prosi za službo sezonskega delavca. Ko bo že v službi, se bo v prostem, času lahko pripravljal na strokovni ali vsaj unorabnostni izpit. Šele po položitvi izpita more biti sprejet za vršenje stalne službe, n. pr. pri prometu itd. Samo na opisan način more po položitvi nadaljnih strokovnih izpitov prosilec postati sprevodnik, ako ima potrebno šolsko kvalifikacijo, t. j. vsaj dva razreda srednje šole ali njej enake strokovne šole, ali pa vsaj dovršeno osnovno šolo (za zvaničnika II. kategorije). Za sprejem v finančno službo naj prosilec vloži prošnjo pri finančni direkciji; za sprejem v policijsko službo pa pri banovini.
Izročitev posestva in plačevanje davka. I. G. — Oče namerava izročiti posestvo sinu tako, da si do smrti pridrži gospodarstvo. Kdo bo dolžan plačevati davek. Ali bodo po očetovi smrti ostali otroci lahko kaj zahtevali. — Davek obremenja zemljišče. Plačevati ga mora oni, ki uporablja zemljišče kot svoje. Če pa gre za užitek, pa uživalec. V vašem primeru bo oče uživalec posestva in bo pač on dolžan plačevati davek. Svetujemo, da ostalim otrokom izgovori primerne deleže, da ne bodo ob njegovi smrti pričeli tožariti prevzemnika zaradi izplačila dolžnega deleža. Isto velja tudi za hčerko, ki ima službo. Koliko bi bilo primerno, je odvisno od vrednosti posestva. Morda se otroci sami sporazumejo z očetom in napravijo pogodbo pri notarju.
Stavbišče v okolici premogovnika. N. C. — O gradbah v okolici rudnika, kakor o vseh ostalih, odloča gradbena oblast.. Če gradbeno oblastvo smatra, da je na mestu, kjer ste kupili stavbišče, nevarno graditi, vam iie bo izdalo gradbenega dovoljenja. Zato mora v dvomljivih primerih zaslišati strokovnjake. Po rudarskem zakonu lastnik rudnika tedaj ne odgovarja za poškodbe na zgradbah in drugih napravah v okolišu rudniškega revirja, če so bile postavljene brez oblastvenega dovoljenja.
Dolžnik v Ameriki. J. K. — Ako ima vaš dolžnik, ki živi v Severni Ameriki, pri nas kakšno imovino, ga lahko tožite na plačilo pri domačem sodišču, v čigar območju je njegova imovina. Če pa tega nima, bi ga pač morali tožiti v Ameriki. V to svrho bi morali v Ameriki poiskati zastopnika. Zdi se nam pa, da bi se vam takšna tožba ne izplačala, ker bi imeli ogromne stroške.
»Mojster v tovarni«. F. G. — Odgovor smo objavili v nedeljo, dne 23. aprila 1939 pod »Nadure G. L.«
Drevje ob meji. Z. N. — Nikjer ni predpisano, koliko metrov proč od meje sme sosed zasaditi drevje. Zasadi ga naj pač tako, da ne bodo veje in korenine silile v tuje zemljišče, ker jih r tem primeru sosed lahko odseka.
Vrtnarski nasveti
K. M. M. — Imate azelejo, ki vam je lansko leto cvetela, letos pa ne. Radi bi vedeli, kdaj se presajajo in kain z njimi čez poletje.
Gotovo ste azelejo šele lansko leto kupili od vrtnarja, kjer so jo v rastlinjaku prisilili k obilnem cvetju. Zato vam tudi letos ni tako cvetela. Presadite jo v dobro gozdno in listno zemljo, postavite jo čez leto na vrt v senčno lego, da požene popke.
Kdaj se vzame odevefele hijacinte in tulpe iz zemlje in kaj naj sadite na njih mesto, da vam bo cvetelo vse leto. Radi bi imeli trajnice.
Čebulice hijacint in tulp vzamemo iz zemlje, ko so se dodobra pozorile in prične listje rumeneti. Čebulice posušimo v senci in jih hranimo preko zime na suhem prostoru. Na isti gredi ni praktično imeti trajnice in tulpe, najbolje nuredite, če sadite preko poletja lepe enoletnice, ki vam bodo cvetele vse leto. To so, verbena, tagetes, cinije, petunije, strožniki, astre itd.
Glede potonk, ki vam že več let ne cveto,
je vprašanje dokaj nejasno.
Potonka sicer raste v vsaki zemlji, ljubi pa dobro, težjo prst. Spomladi jo zalivamo z gnojnico. Če potonka bujno raste in razvija samo liste, poizkusite z enkratnim presajanjem.
Je res, da je treba »roženkravtu« potrgati cvetje?
Nekateri imajo sicer to navado, da potrgajo popke, češ da drugače rastlina preveč oslabi, kar pa ne drži posebno.
Kako uničiti mravlje na vrtnicah?
Mravelj na vrtnicah ni potreba prav nič uničevati. Pokončajte in zatrite le listne uši, ki so na njih in služijo mravljam za »domače kravice«. Sok, ki ga izločujejo, je namreč posebna slaščica za mravlje, ki kar v procesiji romajo na tako rastlino.
Ušive vejice pomakajte v mešanico 2% raztopine tobakovega izvlečka in 2% raztopine mila. Ker se pa uši hitro množe, morate to storiti tekom poletja večkrat. Listne uši zatro vrtnicam popolnoma rast.
Mravlje v vrtu lahko poparite ali pa jim nastavite mešanico medu in pepelike ali mešanico enakih delov sladkorja, lioraksa in moke.
Dalje bi radi vedeli, kakšen rože naj posadite na balkon z vročim popoldanskim soncem.
Vse poletne cvetice nreneso popoldansko sonce, a najbolj vam bodo uspevale petunije, pelargonije, knpucini, lobelija itd., le zalivati jih morate pridno.

Njiva, zasenčena po smrekah. A". Z. B. — Na epodnji strani vaše njive rastejo na sosedovem svetu smreke, nasajene pred kakimi 40 leti, ki tako zasenčujejo vaš svet, da na njem ne more ničesar rasti. Tudi korenine segajo skoraj do sredine njive. Pod smrekami raste sam mah. Sosed jih noče f>oeekati, ker vam nagaja in hoče, da mu to njivo prodaste, četudi ima sam veliko posest. Kako bi to njivo obdelali, da bi imeli kaj krme na njej? — Na od snvrek zasenčenem svetu ne more pač ničesar rasti, ker brez sonca ni življenja. In četudi kaj pod njimi zraste, je malo vredno. Zato je škoda kaj tamkaj sejati, dokler delajo smreke senco. Toda nekoliko si vendar lahko pomagate, da pridete do sonca. Po državnem zakonu sega meja zemljišč od vrha zemlje navpično navzgor in enako navzdol v globino brez konca. In v6e, kar v tem prostoru raste, je last tistega, čigar je zemljišče. Torej imate vi pravico čez smrekove veje, ki segajo nad vaš svet, kakor tudi čez korenine tujega drevja, ki poganjajo v vašo zemljo. Vi torej svojo zemljo lahko prekopate tako globoko, kakor hočete, četudi pri tem posekate korenine tujega drevja. Ravno tako lahko obsekate veje sosedovega drevja, če rastejo čez vaš svet. Vendar vam svetujemo, da najprej po-zovete soseda pred pričami ali s priporočenim pismom, da sam obeeka veje, ki zasenčujejo vašo zemljo, ter ga opozorite, (ia boste sicer sami to storili. Šele če sosed tega ne bo storil v določenem roku, smete sami to izvršiti. Njivo pa globoko prekopajte in uničite korenine, ki črpajo hrano iz vaše zemlje, ter jo potem zasejte s kako primerno travno mešanico. Seveda prej jo morale dobro zagnojiti, če hočete, da bo na njej kaj uspevalo.
Žitni molj. V. I. K. — V shrambi za žito imate že nekaj let žitnega molja. Meseca majnika se prikažejo metuljčki, ki kmalu zginejo; jeseni ee pa pojavijo drobni 1 cm dolgi beli črvički, ki razjedajo žilo. Čez zimo se pa skrijejo da se potem spomladi spet pojavijo metuljčki. Kako jih je zatirati? — Na slično vprašanje smo odgovorili na tem mestu v nedeljskem »Slovencu« od 23. apr. letos. Tam dobite vsa potrebna pojasnila za zatiranje tega škodljivca. Zdaj maja meseca je naj-prikladnejši čas za to, ker v tej dobi lahko po-iovite največ metuljčkov tega molja in zatrete zalego.
Tobačni izvleček se strdi. I. D. B. — Tobačni izvleček kupujete po 5 kg skupaj. Ker ga ne porabite vsega naenkrat, se vam oni, ki ostane v kanti, kmalu strdi, da ni več uporabljiv. Kako bi to preprečili? — Tobačni izvleček se strdi, ker izpuliti iz njega voda. To preprečite, če ga iz kante prelijete v steklenice, ki jih dobro zamašite, da ne pride zrak do njega, ter jih shranite v temnem hladnem prostoru. Že strjen tobačni izvleček pa raztopite s toplo vodo, toda ne z vrelo, sicer izpulite iz njega učinkovite snoivi.
Fižol ne škoduje doječim svinjam. A. N. F. — Želite vedeti, če škoduje fižol svinjam z mladiči. — Stročnata krmila, in tudi fižol, ugodno učinkujejo na mlečnost 6vinj, ki po njem dobe več in bolj tečnega mleka. Vendar brejim svinjam ga ni dobro pokladati, ker se po njem preveč debele, medtem ko se mladiči v njih slabše razvijajo. Fižol pa morate pokladati kuhanega in pomešanega skupaj z drugo krmo. Tudi preveč na dan in glavo ni koristno. Najbolje bo četrt kilograma kuhanega in zmešanega z oblodo in s koruzno moko.
Grobnice in spomenike
kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
FRANJO KUNOVAR
pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09
Zahtevajte povsod naš list!
Na vnebohod bo šel rimski škof-papež
¥ s¥o o stolnico
Grobovi egiptovskih faraonov
Rimski list >11 Messaggero« poroča, da bo sv. oče na vnebohod 18. maja slovesno odšel v baziliko sv. Janeza v Lateranu na Monte Celio in tam slovesno prevzel to baziliko kot svojo škofijsko katedralo.
Že kmalu po njegovi izvolitvi se je začelo govoriti, da bo prišlo do tega slovesnega sprevoda v Lateran. za katerega je sedaj končno-veljavno določen dan Kristusovega vnebohoda. Po pogodbah iz leta 1929 med sv. stolico in Italijo spada Lateran, ki je katedrala rimskih škofov, k vatikanski državi. Skoraj tisoč let je bila tu tudi rezidenca papežev. Tu je bilo tudi pet cerkvenih koncilov.
Lateranska bazilika, ki je posvečena Odreše-niku in sv. Janezu Krstniku, je prva patriarhalna bazilika katoliškega krščanstva in ima ponosen naslov »Mati in glava vseh cerkva«. Zrastla je na razvalinah cerkve, ki jo je zgradil še cesar Konstantin in je bila že v srednjem veku večkrat prenovljena. Danes so pod njo in okrog nje velika odkopavanja, da bi ji dali nekdanjo zgodovinsko obliko.
Slovesnosti bodo potekale po naslednjem redu: sv. oče se bo odpeljal iz Vatikana v zaprtem vozu z majhnim spremstvom. Mimo velikega obe-
liska, ki je največji na svetu, bo odšel v »dvorano mučencev« in nato v Sikstinsko dvorano, : kjer ga bodo pričakovali kardinali. V tej dvorani . je bila leta 1929 podpisana tako imenovana late- ! ranska pogodba, s katero je bilo rešeno »rimsko j vprašanje« med sv. stolico in italijansko državo. Od tu bo šel sprevod na trg pred baziliko. Pred ■ glavnim vhodom se bodo člani stolnega kapitlja ! poklonili »rimskemu škofiK. Za duhovščino in rimsko spremstvo bodo na trgu pripravljene posebne tribune.
Ob vhodu v cerkev bo papež v veži poljubil križ in nato odšel v stransko kapelo, kjer ga bodo oblekli v obredna oblačila. Po molitvi pred sv Rešnjim Telesom in počastitvi apostolskih poglavarjev sv. Petra in sv. Pavla bo sv. oče odšel k škofovskemu prestolu, na prestol rimskih škofov. Pevci bodo zapeli »Te Deuin« in s tem bo obred, v katerem bo sv. oče prevzel v svojo posest svojo škofovsko katedralo, končan. Nato bo sv. oče imel slovesno sv. mašo, pri kateri bodo peli nalašč zato uglasbeno mašo glasbenika Pero-sija. Po sv. maši bo odšel v ložo nad glavnim vhodom, s katere bo »mestu in svetu«: podelil svoj blagoslov. V zaprtem vozu se bo nato spet odpeljal v Vatikan.
Pogled na Gdansk. zlasti na Marijino cerkev, ki j e bila zgrajena med leti 1240-1502 in jo najznamenitejša gotska st avba na severu.
V zvezi z mednarodnimi dogodki se spet čimdalje pogosteje omenja mesto Gdansk ob izlivu Visle.
Gdansk, po nemško Danzig, se omenja prvič v zgodovini 1. 997. Leta 1227 je mesto dobilo mestne pravice in je bilo v 12. in 13. stoletju glavna mesto pomorjanskih vojvodov. L. 1308 je prišlo v posest nemškega viteškega reda. Kot č'.an Han-se, ki je imela v rokah skoro vso trgovino srednje in severne Evrope in je bila tudi mogočna pomorska velesila, je mesto zače'o pridibivaii na političnem in gospodarskem pamanu in je ktnalu postala važno trgovsko središče. Ohranilo je 6vijo samostojnost tudi še potem, ko je red začei propadati in tudi prati Poljski, s katero je bilo od leta 1454 združena po osebi enega^ vladarja personalna
svoje slave in moči, z razpadanjem poljske države pa je tudi mesto izgubljalo na pomenu. Ob drugi delitvi Poljske 1. 1793 je Gdansk pripadel k Pru-siji. Napoleon ga je z mirom v Tilsitu 1. 1807 povzdignil v »svobodno mesto«. L. 1814 je spet pripadlo Prusiji in 1887 je postalo glavno mesto Zahodne Prusije. Versajski mir je mesto ločil od Nemčije in 15. novembra 1920 je postalo »svobodno mesto« s svojo državnopravnostjo.
Gdansko pristanišče je važno križišče blagovnega prometa proti vzhodni Evropi in glavno oporišče angleške vzhodne trgovine. V cerkvenem oziru je Gdansk samostojna škofija, od 30. decembra 1925. Poljski zunanji minister Beck je Gdansk imenoval »nemško mesto, ki prospeva od poljskega zaledja«.
Bazilika sv. Janeaa v Lateranu, škofijska cerkev rimskih Škotov.
Nemški listi objavljajo ti dve sliki mesta Danzig. Prva naj pokaže pogled na mestne ulice na dar 1 maja druga pa Isti pogled na dan 3. maja, ko je poljski narodni praznik. Nemški listi sliki opremljajo s pripadajočimi razlagami, k drugi sliki pa pravijo: Ulica kaže svoje vsakdanje lice. Visi samo ena poljska zastava (označena s krogom).
Uganka, kako so armade sužnjev gradile fe velikanske
stavbe - brez škripcev
Vrsta piramid pri mestu Gizeh v Egiptu. PTed piramidami — sfinga.
Odkar so evropski znanstveniki ugledali v Ni-lovi deželi sredi puščavskega peska mogočne piramide, so jih te stavbe živo zanimale. Cela vrsta vprašanj 6e je odkrila zaradi njihove notranjosti, prav tako zagonetna in v marsičem še nepojasnje na pa je njihova zunanjost. Najstarejša med njimi je spodaj po vsaki strani dolga 222 m jn visoka 242 m. Največja pa je po vsem svetu znana Keop-sova piramida, ki je spodaj po vsaki strani dolga 240 m, visoka pa 151 m. Zgodovinarje zlasti zanima, kako so Egipčani gradili tako visoke stavbe, ki so zgrajene iz težkih, lepo obdelanih granitnih kosov, ko še niso poznali nobenih modernih pripomočkov, s katerimi bi mogli tako težke skale dvigati v te višine.
Grški zgodovinar Herodot pripoveduje, da je n. pr. pri gradnji slavne Keopsove piramide bilo stalno zaposlenih sto tisoč delavcev in da so na vsake tri mesece vso to trumo delavcev zamenjali z novimi. Najnovejša raziskavanja egiptovske zgodovine pa so pokazala, da so ti podatki malo verjetni in da je Herodot v poveličevanju egiptovske veličine šel nekoliko predaleč. V času, ko je faraonski Egipt gradil take velikanske stavbe, je bil gotovo Velesila tedanjega sveta, pa kljub temu ni mogel razpolagati s tako velikim številom delavstva, čeprav so bile pri teh delih zaposlene-večinoma množice podjarmljenih narodov kot sužnji. V okolici piramid so poleg tega odkrili tudi ostanke delavskih barak, ki kažejo, da so mogle sprejeti le kakih štiri tisoč delavcev. Cas za največje delo pri gradnji je bil edino v dobi najvišjih poplav Nila, ker v dobi, ko je Nil upadel, so morale te množice sužnjev obdelovati polja in le takrat, ko je Nil pokrival rodovitna polja, so
mogli faraoni poslati k piramidam do sto tisoč delavcev.
Najtežje vprašanje pa je bilo, kje dobiti dovolj primernega gradbenega materiala, ker v svetu v neposredni bližini take množine kamenja ni bilo mogoče dobiti, ne v dobi faraonov in kakor ga tudi danes ni. Tu je namreč le pesek, iz katerega so dobivali le material za vrhnjo, gladko plast piramid. Granitne skale, ki so glaven element piramid, pa so morali prevažati zelo od daleč, verjetno iz Assuana. Samo prevoz teh skal je zahteval skoraj toliko časa in rok kot gradnja piramid sama. Posebno vprašanje, ki gradbenike danes zanima in še danes ni povsem zadovoljivo pojasnjeno, pa je, kako so te velikanske skale, od katerih posamezne, že obdelane, tehtajo do šest ton, spravili v lake višine. V Času faraona Keopsa pa še niso poznali škripca ne kakih drugih naprav za dviganje bremen in so morali torej vso to težo spraviti v take višine z golimi rokami. Nekateri se pri tem opirajo na Herodotova poročila in si to delo razlagajo na ta način: Ob piramidah so zgradili velikanske odre, po sto metrov dolge, dvajset metrov široke, ki so bili strmo izpeljani proti vrhu piramide in so jih podaljševali kakor je piramida rastla. Na vrhu so ti odri segli v višino do 60 m, s podaljškom tudi do 65 m. Herodot pripoveduje, da je samo gradnja enega takega odra trajala deset let. Po teh odrih so potiskali sužnji navzgor velikanske skale na vzvod kot z vesli. Nižji so jih z vesli, močnimi drogovi, podajali višjim in tako so se skale pomikale proti vrhu. Tako se je na teh odrih vse gibalo kot na galejah.
Drugi pa si ta dela razlagajo tako, da so
najprej zgradili spodnjo plast in nekaj zgornjih, do katerih so skale pač mogli dvigati s preprostimi napravami, potem pa so okrog in okrog pi-radime nasipali klanec, po katerem so cele trume sužnjev potiskale skale v višje lege. Ko je bila piramida zglajena do vrha, je bila prav za prav vsa zasuta in ni bilo videti drugega kot velik grič. Potem pa so za seboj spet grič odkopavali, na piramidi opravljali, zunanja dela in ko so prišli do dna, je stala sredi ravne egiptovske zemlje prosta piramida, grob za faraona in njegovo najožjo družino. Naj so gradili po enem ali drugem načinu, vsekakor je bilo to velikansko delo, ki je zahtevalo na tisoče rok in ga je bilo treba graditi dolgo dobo — vso dobo, ko je vladal tisti faraon, ki je piramido naročil.
Druga velika skrivnost egiptovskega stavbarstva pa je v tem, kako so mogli te ogromne skale tako lepo zgladiti in izbrusiti. da so se tako dovršeno prilegle druga na drugo. Še danes ti skalnati skladi tako dovršeno leže drug na drugem in se tako tesno prijemajo drug drugega, da se ostrina noža le z velikim trudom more potisniti med nje. Raziskovalci domnevajo, da so egiptovski kamnoseki delali z žico iz brona, s katero so žagali in brusili granitne sklade. Na robovih se namreč tu in tam še poznajo sledovi, ki kažejo, da so bili prežagani. Ko so nekatere sklade odvalili, so med njimi našli tudi sledove »zelenega volka« (zelena rja, ki se napravi na zvonovih, kotlih itd.), ki nikakor drugače ne bi mogel priti tu vmes. Na nekaterih mestih pa se poznajo tudi luknje nekih svedrov, ki so bili verjetno utrjeni z diamanti. Te bronaste žice so morale biti čudovito tenke in dolge nad dva metra. S tem orodjem so kamnoseki in inženirji dosegli čudovite uspehe: pri Keopsovi piramidi n. pr. razlika v dolžini severne in južne stranice ne znaša niti lcm! Sploh je ves spodnji del zgrajen silno točno in popolno, tretji zgornji del pa kaže večjo naglico in površnost. Skladi se ne ujemajo tako gladko. Najbrž je faraon Keops medtem že umrl in je bilo treba z delom hiteti. Dognanega pa doslej še ni nič. ker so se vsi zapisani sledovi, ki so bili gotovo shranjeni poleg faraonovega trupla v notranjosti piramide, izgubili z vso ostalo faraonovo pogrebno opremo. Puščavski roparji so najbrž pred znanstveniki prodrli v notranjost in odnesli vse, kar je bilo kaj vrednega.
Snaga k zdrav u pomaga
Trpežne in lepe kopalne kadi že od 130 din dalje pri Čokert, klepar, Ljubljana, Gregorčičema 5. Tel.24-70
flfftnnxh
Letalski promet noč in dan
Letala v temi in gosti megli pristajajo na letališča
Vsi se še spominjamo prvih letal in vemo, da so se upali dvigniti v zračne višave samo ob najlepšem vremenu in podnevi. V megli ali pa ponoči do pred kratkim še ni bilo letalskega prometa, še manj, da bi kako letalo ponoči ali v megli pristalo na letališču.. Vsi smo vedeli, da letalo pač no vidi pred seboj in ne more najti prave smeri. Tudi kake nesrečo na letališčih so se razlagale s tem, da pilot zaradi goste megle ni imel zadostnega pregleda pred seboj in je zato zadel v to ali ono oviro ali sploh začel pristajati daleč od letališča.
Moderno letalstvo pa te ovire ne pozna več. V velikih središčih se letalski promet nemoteno razvija dan in noč, letala v temi in megli prihajajo in odhajajo kot vlaki na kolodvor, ki odhajajo po tračnicah. Le izredno velik sneg, poplava na letališču ali nevihte morejo moderni letalski promet za kratek čas prekiniti.
Kakor vsak drug napredek je bilo tudi za polete »v slepo« treba časa in dolgega študija. Prve pripomočke je letalstvo črpalo iz pomorstva. Tudi ladje plovejo po morju dan in noč in tudi ob najbolj gosti megli pravilno sredi pristaniške gneče pristajajo ob določenem pomolu. Pri letalu je pa treba upoštevati večjo hitrost, zaradi katere mora biti že dovolj daleč pred letališčem narav nano v pravo smer, da pristane na pravem mestu
Še leta 1931 letalstvo ni poznalo drugega sredstva kot morsejeva znamenja, ki jih je radij ska postaja na letališču oddajala voditelju letala in ga z njimi pozvala, naj se spusti skozi meglo ali temo proti letališču in pristane. Iznajdbo pa so kmalu izpopolnili s tako imenovanim »Bakeno-vim sistemom«, ki je vzet iz pomorstva. Kakor pri prejšnjem sistemu radijska postaja na letališču na daljavo pilotu nakazuje smer proti leta lišču. Čimbolj pa se letalo bliža letališču, tembolj ga dobiva na svoj »trak« in ga nekako »vleče« na pravo mesto Točno 3 km pred letališčem dobi pilot prvi znak, naj se spusti na višino 100 m. Tu je že na črti, ki mu jo označuje enakomerno in nepretrgano brnenje radijske postaje na letališču. Ta postaja namreč enakomerno oddaja na eno stran pretrgane daljše znake, ki bi se grafično naznačili s kratkimi črtami, to je »stran črt«. Na drugo stran pa enakomerno oddaja pretrgane, kratke znake, ki bi se grafično naznačili s pikami, to je »stran pik«. Nad sredino letališča pa se ti znaki ujamejo v enoten glas enakomernega brnenja. Pilot torej vodi letalo samo po glasu svojih slušalk in takoj ve, ali mora zaviti bolj na »stran črti ali bolj na »stran pik«, ko zasliši enakomerno brnenje, je »na niti« in vodi letalo samo za njo. Tristo metrov pred mejo leta lišča pa prejme zadnji znak hitre vrste pik, poleg njegovega sedeža se prižge tudi signalna luč. Ta znak mu pove: »Plin ustaviti in pristati.« V naslednjem trenutku letalo že splava po letališču, ki je zavito v popolno temo. Seveda je velikega pomena tudi razsetljava letališča in njegovih mej. Širino letala pa označujejo luči na koncih kril. Tako letala varno pristajajo brez ozira na dan ali noč. Ta iznajdba v resnici jiomeni zmago nad ča-
oglasi
ammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmummmmmmmmmmmmmmmmmm
V malih oglatih v*l)a vsaka beseda 1 din; ienitovanjskt oglasi 2 din. D«b*lo tiskan« naslovna besed« te računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 1S din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pil naročilu. — Pri oglatih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovore glede malih oglatov treb«
priložiti znamko.
'H2B
Pekovski pomočnik
voJaSClne prost, Išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 724/7274.
Kuharica
IS6« stužbo v župni Sču. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 7214.	(a)
Dekle
vajena kuhe ln Šivanja, Išče službo v mestu. Naslov v upravi »Slovenca« pod »t 6999.	(b)
ilužbodobe
Mizarskega pomočnika
dobrega, sprejmem takoj. Sever, Gregorčičeva 17 b.
14-16 letno dekle
lsčem za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7380.
Natakarica
Krojaška pomočnica
Izvežbana v damskl ln moSkl stroki, lSče službo. Česen Cirila, Tacen »9, St Vid nad Ljubljano.
Fant s trgovsko šolo
vojaščine prost, želi primerno Blužbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 7245.	<a>
Pek-poslovodja
lSfie službo pomočnika aH vzame v najem peka-rljo. Volkar MIlan, Zg. Tuhinj pri Kamniku, (a)
Tkalski mojster
Jugoslovanski državljan, 15če službo. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 726/7275. (b)
Odlična pisarniška moč
sprejme vsako službo. Priporočilo župnega urada. Naslov v upravi »Slovenca pod St. 7215. (a)
Manufakturist
verzlran v konfekciji ln galanteriji, želi premestitev. Dopise v upravo »Slov.« pod »Večletna praksa« St. 7117.	(a)
Pomočnik
mesarski ln prekajeval-skl, vojaščine prost, išče službo kjerkoli. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 7177.	(a)
Pisarniška moč
j. znanjem nemščine lSče službo v kaki pisarni ln slično. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Tudi na deželo 7248«.	(a)
Avto-mehanik
2 večletno prakso, v stroki dobro Izurjen, vojaščine prost, lSče službo za takoj. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Avto-mehanlk 99 - 7232«
Strojnik-kurjač
Izprašan, z večletno prakso prt stabilnih in loko-mobllnlh strojih, zmožen popravil, lSče službo. Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 7287.
Kuharica
želi stopiti v službo s 15. majem. Najrajši v restavracijo ali hotel ob morju. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Mariboru pod »Zmožna 729«/7336.	(a)
19 leten fant
absolvent meSfi. Sole, lSče zaposlitve v tiskarni, tovarni, skladišču ali kjerkoli v LJubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7364.	(a)
Trgovski pomočnik
meSano stroke, vojaščine prost, želi namestitev kjerkoli. Zaradi Izpopolnitve gre več mesecev brezplačno, oziroma lo za hrano ln stanovanje. — Naslov v upravi »Slov.« pod St. 7000.	(a)
tudi začetnica, dobi službo. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju, (b)
Hlapca za kmetijo
vajenega konj ln vseh poljskih del, sprejmem. Plača od 300—326 din. — Rupa 10, Kranj.	(b)
Prodajalko
mlajšo, za modno trgovino, lSčem za takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7382.	(b)
Služkinjo
pridno ln pošteno za hlS-na dela sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7267.	(b)
Mizarskega pomočnika
sprejmem z znanjem spe-ranega, politiranega ln stavbnega dela. Zglasitl se Je osebno pri: Janez Logar, mizar, Železniki.
Plačilna natakarica
mlajša, lzvežbana, kavcije zmožna, slovenščino In nemščino dobro obvladujoča, se sprejme s 15. majem v gostilno »Juden-nacl« v Ptuju.
Skladiščnika
za kolesarsko stroko s kavcijo iščemo. Nastop takoj. Ponudbe s curlcu-lumvitae na upravo »Slovenca« pod Sitro »Natančnost«.	(b)
Moškega
zgovornega, poštenega, vojaščine prostega, ne-oženjenega, sprejmem. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kavcija 35« 7361.	(b)
Kleparskega pomočnika
ln vajenca, kateri se Je že učil te obrti, sprejmem takoj proti plačilu ali oskrbi. Zlbret, klepar-stvo, Radeče pri Zidanem mostu.	(b)
Kuharico
samostojno, veščo gospodinjstva ln vseh notranjih del, sprejmem. Ponudbe samo z dobrimi spričevali na Franc Do-bovlčnlk, veletrgovina v Celju.	(b)
Dekle
mlado, krepko ln pridno, z dežele, poštenih staršev, sprejmem za gospodinjska ln vrtna dela k tričlanski družini z Junijem. - Vlvoda, Ljubljana. Vožarsltl pot 3.	(b)
Pošteno ženo
z dobrim priporočilom -Išče starejši, dobro sltul-ran hišni posestnik za gospodinjstvo. - Ponudbo v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Skrbna« 709-7055.	(ž)
Damske pomladne plašče, kostume in komplete ima na zalogi v svojih novih prostorih tvrdka
F. I. GORIČAR
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 29
Na zalogi lepa izbira modnih tkanin, ter se izdeluje konfekcija tudi po meril
Hlapca h konjem
takoj sprejme Suštaršlč, lesna trgovina, Medvode.
šoferja-mehanika
neoženjenega, sprejmem takoj. — Ivan Prešeren, Kranj.	(b)
Samostojna kuharica
stara 30 let, dobi dobro, stalno Blužbo. Drogerlja Hermes, Miklošičeva 30.
Krojaški pomočnik
dobi delo takoj. Lužovec Janez, krojač, Zg. Brnik St. 8, p. Cerklje pri Kranju.	(b)
Vrtnarja
mlajšega, samskega — sprejmemo takoj v službo. Ponudbe na graščino Ortnek.	(b)
Dobro uvedeni zastopnik
tekstilne stroke, kateri potuje z avtom, se sprejme za Slovenijo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod St. 7165.	(b)
Prodajalka
srednjih let, resna ln poštena, s kavcijo, dobi takoj mesto na deželi. -Ponudbe v upravo »SI.« pod »Dobra moč« 7112.
Potnika
upokojenca, sprejmem. -6000 din premije za avto-potovanje. — Ponudbe v upravo »Slov.« v Celju pod »Agilen« 7058. (b)
Natakarja
s prvovrstno izobrazbo in dobrimi referencami sprejme s 16. t. m. kavarna »Emona«, Ljubljana. Pismene ponudbe lsto-tja. Osebno se je predstaviti dnevno med 12. ln 13. uro.	(b)
Čevljarskega pomočnika I Kovaškega pomočnika
sprejmem takoj. - Lovro Žagar, Lesce 21. (b)
Fotografski pomočnik
dobi stalno službo pri Foto-Hermes, Miklošičeva o. 30.	(b)
Pošteno dekle
161etno, sprejmem k otroku. Gortanova ul., nova hlSa ob Ljubljanici, Ko-deljevo.	(b)
Pomočnika
slikarskega ln pleskarskega, sprejmem takoj. Ivan Homar, Kamnik.
Kamnoseškega pomočnika
sprejmem v stalno službo. Sprejmem tudi vajenca z vso oskrbo v hiši. - Kuhar, kamnoseški mojster, Slovenj Gradec.
Pošteno dekle
čisto ln zdravo, vajeno gospodinjskih del ln vrta, sprejmem k tričlanski družini. — Ponudbe pod »Marljiva« na poštni predal 234, Ljubljana. (bX
Strokovnjaka
farmacevtske Btroke z najmanj 2 letno prakso v tej stroki, se Išče. Ponudbe Je poslati na upravo »Slovenca« pod »Praksa 7237«.	(b)
Zastopnike
za rajon Ljubljana, Maribor, Celje, za obiskovanje trgovcev. Predmet tiskovine ln blagajniški bloki. Sprejme tvrdka Baj, Zagreb, DraškoVlče-va 16.	(b)
ln vajenca sprejmem. -Stebe, Zg. Zadobrova 60, D. M. Polje.	(b)
Služkinjo
za domača in	poljska dela, sprejmem. Vodnikova e. 215, p.	St. Vid nad Ljubljano.	(b)
Služkinja
do 25 let stara, se sprejme za Bihač. Plača 400 do 600 din. Poizve se: Pisarna inž. Duklč, Bohoričeva 24.	(b)
Pridno dekle
ki Ima ljubezen do živine, sprejmem s 1. Junijem h kravam. Ima lahko tudi večjega otroka. — VpraSatl: Trubarjeva ul. St. 15, Maribor.	(b)
Strojni ključavničar
mlajši, z vlogo 10.000 din, ki bi se specializiral za montaže vodnih turbin ln parnih strojev — se sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod gt. 7252.
Kuharico
srednjih let, z lepimi spričevali, sprejmem takoj v stalno In dobro službo. — Ponudbe na: Arbelter Alojz, Dravska St. 15, Maribor.	(1)
Pečarski pomočnik
za postavljanje, samo stojen delavec, dobi ta koj službo prt Karner, Stritarjeva 25, Maribor.
Hlapca
17- do 20-letnega sprej mem k živini. — Anžlč, Dobrunje 57 prt Ljubljani.	(b)
Vajenca in pomočnika
za torbarsko obrt sprejmem takoj. J. Porenta, torbar, VermaSel«, poŠta Skofja Loka.	(b)
Vezalko vencev
vajenko ln dekle za vsa hišna dela sprejme Vato-vae, vrtnarstvo pri sv. Petra mostu.	(b)
Pomožnega kuharja
dobro moč, ki razume tudi močnata Jedila, takoj sprejme hotel »Bel-levue« Ljubljana. (b)
Pošteno, zdravo dekle
ki zna kuhati, dobi stalno službo pri meščanski družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7211
Pošteno dekle
zanesljivo, katera zna kuhati in opravljati vsa hišna dela, sprejmem. — Plača 160 din. Ponudbe po možnosti s sliko na Zora Grote, Novska. (b)
Podjetje Visung A. D.
v Beogradu, Karadjordje-va 81, sprejme mizarske delavce za Izdelovanje pohištva. V poštev pridejo samo dobri in vestni delavci, ki lahko nastopijo takoj.	(b)
Zaslužek
V vsakem srezu
nudim dvema osebama dober zaslužek s samo* prodajo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalen zaslužek« 7206.	<z)
Hlapca
mlajšega, sprejme h enemu konju s 1. junijem trgovec in gostilničar. -Biti mora pošten ter vajen drugih hišnih ln vrtnih del. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Stalna služba« št. 7184.	(b)
Vsaki osebi, družini
nudimo stalni zaslužek doma. Pišite: Anos, Maribor,	(r)
Lep zaslužek
nudimo potnikom, potnicam ln upokojencem v vseh krajih Jugoslavije. Dopise upravi »Slovenca« pod »Zbiratelj« 6996. (z)
18 letno dekle
z dežele, zdravo, pridno In pošteno, vajeno vseh hišnih del, sprejmem takoj k tričlanski družini. Poizve se : Ljubljana, Dolenjska cesta 48 e. (b)
Gospod
sigurnega nastopa, zanesljiv, z odlično prakso v trgovskih ln admlnlstra tlvnlh poslih, organizator in zaključevalec, samostojen vodja podjetja — sprejme mesto v večjem podjetju, tovarni, zadrugi ali banki. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Redka prilika« St. 7120. (a)
Čitajte in širite »Slovenca«
Sposobne organizatorje in zastopnike
Išče največja svetovna zavarovalnica za celo področje dravske banovine, kjer Je že dobro vpeljana. - Kondlclje po dogovoru. - Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod zn. »Dober zaslužek« St. 7200.	(b)
Trg. pomočnika
vsestransko zmožnega manufakturlsta ln Izložbenega aranžerja, veščega tudi Špecerijske ln deloma železn. stroke, poštenega ln ambicioznega, vojaščine prostega, sprejme s 16. Junijem t. 1. tvrdka Franjo Kae v Slov. Bistrici, kamor je poslati pismene ponudbe s sliko In navedbo dosedanje službe ter zahtevke.	<*>)
Strojni ključavničar
mlad, vesten, pošten, vo jaščlne prost, kateri zna nekoliko delati na kovinski stružnici ln Ima zanimanje se lzvežbatl v strojnem risanju - dobi mesto s hrano ln stanovanjem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7037. (b)
Gospodično
ev. začetnico s perfekt nlm znanjem slovenskega ln nemškega jezika kakor tudi nemške stenografije se sprejme kot pomoč v pisarni ln skladišču blizu LJubljane. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Perfektna stenograflnja« 7294.	(b)
Staršem
ki bi trgovsko Izobraženega, sposobnega ln vojaščine prostega sina radi preskrbeli za bodočnost, Be nudi prilika pri konfekcijskem podjetju, pri katerem pride svoje-časno v postev soudeležba ali pa prevzem ln bo za to potreben kapital. Natančne ponudbe s prepisi spričeval, sliko sina ln navedbo razpoložljivega kapitala na upravo »Slovenca« pod šifro »Soliden ln marljiv« 7260.
STOLI
in
REMEC-Co. KAMNIK
Domači delavci Domač kapital Domač les

I
Vajenci
ii
Vajenca
sprejme vrtnarstvo Raner Konrad, Maribor, Dalmatinova ulica 7. (v)
Ključavnič. vajenca
sprejmem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Posten« 7376.	(v)
Vajenca
za mesarsko obrt, sprejmem takoj. Vergles Ivan ml., mesar, Jesenice, Gorenjsko, Obrtniška. (v)
Učenca
za moSko krojaStvo takoj Bprejmem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7258.	(v)
Vajenca
za kleparsko obrt sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. — Frane Bohinc, kleparski mojster, Radovljica 19. (v)
16 leten fant
priden, pošten, sin trgov ca, vešč v trgovini, želi nadaljevati učenje pri trgovcu na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7296.	(v)
Učenko in učenca
sprejmem takoj v trgovino z meš. blagom v mesto na deželi. Učenka mora biti zmožna voditi blagajno. Oboje ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Računar« 7280
iremrai
Nov radio-aparat
znamke »Philips«, 3 + 1, prodam. Helena Jereb, Vodnikova c. 58, Zg. Šiška
Radio-aparat
5 cevni Super-model 1939 za 7 okrožij, kratke valove, visoko selektiven, naprodaj s popustom 1000 din na Rimski c. 13, priti., levo.	(1)
Družabnico
Iščem za prav dobro vpeljan dam. modni salon v večjem industrijskem mestu na Gorenjskem. Potreben kapital potrebujem za otvoritev lastne konfekcijske trgovine. -Pismene ponudbe v upr. »Slov.« pod »Meni enaka pomoč« št. 7174. (d)
Ureditev premoženja
Poravnave, konlcurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskih!) nabavo posojil in družbe nikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kal kulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgovsko-obrtniške zadeve poverite zaupno strokovni pisarni
ZAJC LOJZE
Liubljana, Gledališka ul.7
70 oralov
krasne planine
■■■mnaMaoBH^
za 49.000 din
Nad Dravogradom je naprodaj 70 oralov krasne planine z dvajsetletnim smrečnim gozdom. Lahka sprava lesa na splave
Najbolj varna in donosna naložba d e n a r j a I
Za ogled pisati g. Ivanu K u s t e r j u, po domače Lonhter, pošta Dravograd — in določiti dan ogleda ter znak srečanja na kolodvoru ali v trgu.
Stavbne parcele
prodam. Informacije: mizarstvo Zlvallč, Guncljej St Vid nad Ljubljano.
Enodružinska hiša
vsa podkletena, 620 mi vrta, naprodaj v Ljubljani. Ponudbe v upravi »Slov.« pod »100.000« St. 7111.	(I»;
Manjše posestvo
v kamniškem, kranjskem ali radovljiškem okraju^ kupim. Leskovic, Clglar-jeva 16, Ljubljana. (p)]
Ugodna prilika!
Dne 17. maja 1939 ob t bo pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 16, dražba hiše v Hrenovi ulici št. 12. Hiša je cenjena na 62.675 din, najmanjši ponudek je 31.340 din, varščina 6300 din.
Posojila
različna, preskrblm nltro in brez kakega predplačila
Hranilne knjižice
vnovčujem proti takojšnji
gotovini. Oblast dovoljena pisarna
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12 Znamka 8 din
Posojilo
20.000 din iščem za dograditev hiše blizu postaje D. M. Polje za enosobno stanovanje. Poleg hlSe lepi gozdovi. Končar Janez, M. D. v Polju 137.
Hranilne knjižice
3°/» obveznice
In druge vrednostne papirje kupuje ln plačo najbolje
BANČNO. KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40
»Imobilija«
ima v prodaji vsako biSo, vsako stavbišče in vsako vilo, ki j« resno naprodaj, razpolaga z organizacijo za opravljanje Imetja, dolgoletno delo, prvovrstne reference.
1,600.000 din gotovine
in 800.000 din hipoteke^ dohodkov 270.000 din, nova palača, v najstrožjem centru, 6 nadstropij, a luksusniml stanovanji 2 do 4 ln 6 sob z vsem udobjem, etažno kurjavo in z vsem, kar Imajo moderne, luksusne hiše. Mednadstropne konstrukcije lz armiranega betona, osebno ln tovorno dvigalo, vhod in del pročelja v naravnem marmorju Itd. To je najboljša priložnost za gotovo In donosno Investicijo kapitala.
1,200.000 din gotovine
500.000 din hipoteke, dohodkov 220.000 din. Nova palača v eni najpromet-nejšlh ulic prestolnice, e lokali ln modernimi stanovanji po 2—3 sobe a vsem udobjem, luksusniml stranskimi prostori v ploščicah, vzidanimi kad-ml Itd,
320.000 din gotovine
in 300.000 din hipoteke, dohodkov 72.000 din. Nova hiša v bližini glavnega centra. Zgradba Je posebno masivno zidana, stanovanja pa so lepo in moderno opremljena. Samo svet ln zidava bi stalo mnogo več kot gornja vsota.
»Imobilija«
Knez Mihajlova 1?
Tel. 26-167 in 28-260 3966 1—1
fltev. 104.
dSTOVENEC«, 8n« T. mafa W9H
rt
Na cesti prevladuleio motorji:
•BIANCHI*
To Vam je najboljši dokaz za visoko kvaliteto, za minimalno porabo In za udobno voinjo
1GN. VOK - LJUBLJANA, Tavčarjeva 7
mšmm
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 29. oktobra St. 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih tn stanovanjskih hiš tn vil. - Pooblaščeni graditelj tn sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago.
Dvostanovanjsko hRo
na Ollncah, Cesta. V, it. 16 — prodam.	(p)
Štiristanovanjsko hišo
pripravno za vsak lokal, na prometnem kraju — prodam. Leskovic, Ljubljana, Clglarjeva 16. (p)
Enostanovanjsko hišo
novo zgrajeno, ob cesti blizu Domžal, prodam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št 7127.	(P)
Manjše posestvo
■aokroženo, v ljubljanski okolici, prodam. - Naslov ▼ upravi »Slovenca« pod it. 7157.	<P)
V Kamniku
Mlzu župno cerkve, »e proda samo proti gotovini lepo urejena
stanovanjska hiša
pripravna zlasti za upokojenca ali obrtnika. —
Pojasnila daje: tu pni urad v Kamniku.
Zidana hiša
■ gostilno ln trafiko hlevom, njivo, vrtom, sa-donosnikom, v bližini Rogaške Slatine, se proda ali odda v najem. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »75.000 din« St 6758.	(p)
Dvostanovanjsko hišo
po dve sobi, podkleteno, v bližini Bežigrada, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Šiška« št 7208.	(p)
Lepo hišo
tri stanovanjsko, ■ lepim, urejenim vrtom, prodam v D. M. v Polju, poleg postaje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7207.
Posestvo
88 oralov, 50 oralov gozda za sekanje, ugodna sprava lesa, poceni naprodaj. Spes, Juršna vas št 7, p. Tlnje, postaja Slov. Bistrica.	(p)
Hišo
z obsežnim vrtom v Vod-matu. Društvena ulica, prodam. Poizve se Stari trg 21, v trgovini »pri Lojzetu«.	(p)
Prostov. javna dražba
njive skupaj ali za stavbišča bo danes ob 8 popoldne. Sestanek Interesentov v gostilni pri »Zi-movcu«. Istotam naprodaj voz mrve in slame. Filip Tornlč, Sp. Kašelj, Zalog
Izredna prilika
M varno naložitev denarja je, ako kupite parcelo na prometnem kraju v Izmeri 2000—5000 m«, ob državni cesti, z vodovodom In elektriko, po ugodni cent ln ugodnimi plačilnimi pogoji. Viž-marje 59.	(p)
LEPA HIŠA
V BELI CERKVI
(pri Novem mestu)
pripravna za gostilno ln trgovino, z lepim sado-nosnikom, ležeča poleg cerkve ln šolo - ugodno naprodaj. Obrniti se na Zadružno zvezo v Ljubljani, Tyrševa cesta 88.
Vm vrele
svile
v krasnih, pestrih modnih barvah najnovejši vzorci za obleke in blnze, velika izbira
RJI
»PRI ŠKOFU«
L3UBL3ann
Lfngarjeva ulica 3 Pred škofijo 8
Prodan gradM
plodonosen, v krasnem, zdravem letoviškem kraju. Ponudbe na npravo »Slov.« pod »Gradlček« št 7208.	(p)
Parcelo
80® m« blizu dravoljske
šole prodam za 86.000 din. Vodovod na parceli. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7311. <p)
Njiv*
2000 m' v Dravljah naprodaj. Pojasnila: Debeljak,
Ljubljana-Dravlje, kova 240.
Vodni' (p)
Krasno posestvo
majhno, s 3 orali zemlje, v hiši je bila trgovina, se proda v bližini Sv. Jurja ob juž. žel. Kirbiš, Celje.
Stavbne parcele
zelo ugodno naprodaj (od 15 din naprej). — Lega krasna, pri gasilnem domu ali v bližini gostilne Vodnik v Podutiku. Polzve se: LJubljana VII, Drenikova ulica 44/1. (p)
Vilo
lepo, dvostanovanjsko k velikim sadnim vrtom na cesti v Rožno dolino — ugodno prodam. Hipoteka 100.000 din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7269.	(p)
Krasna stavbišča
tudi blizu kolodvora Vlž-marje, vodovod, elektrika na parceli, poljubna lzmera, na obroka, knjižice — od 9 din naprej naprodaj. — Pojasnila: Vlžmarje 81.	(p)
Parcele
prodam po nizki oenl v bližini kolodvora it Vid -Vlžmarje. — Vodovod ln elektrika ob parcelah. — Pojasnila: Vlžmarje 78, nasproti Mizarske zadrugo.	(p)
Pozor pekil
HUa ■ moderno mrojeno parno pekarno, dobro vpeljana, m earadl bolezni takoj ugodno proda. Vpraša so oziroma naslov v upravi »Slov.« pod St 7187.	(1)
Dvonadstropna hiša
novo Eldana, v bližini parka, Ja pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj lz zapuščine. - Pojasnila v pisarni dr. Blanke O. ln dr. Brandstetter Fr., odvetnika v Mariboru, Aleksandrova 14.	(p)
Enonadstropna vila
trldružinska, z gospodarskim poslopjem ln lepim vrtom, v najlepšem kraju Gorenjske, ugodno naprodaj. - Tramvajska, železniška ln avtobusna zveza. Sijajna posest za zdravnike ln trgovce. — Posredovalci Izključeni. -Ponudbe upravi »Slov.« pod št 7256.	(p)
Hišo
rentabilno, v centre mesta
ali v bližini ali stavbno parcelo kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj 7271«.	(p)
Novo vile
v Petrovčah, z velikim vrtom, 5 minut do postaje, cerkve, ugodno prodam. Jože Žagar, Petrov-če.	(p)
Hiša z gostilno
z velikim vrtom, r sredini mesta, takoj naprodaj. — Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 7387. (p)
Parcele
ob bežigrajski šoli naprodaj. — Peščen raven svot lega sončna, brez-prašna, mirna. Pojasnila daje čuvaj Stadiona, (p)
Krasna vila
z gospodarskim poslopjem (z garažo itd.) s krasnim vrtom v bližini dež. bolnišnice naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št 7327.	(p)
Dve hiši
« 13 stanovanji, skupno ali posamezno, v trnovskem predmestju, v bližini projektirane Jadranske ceste, ugodno naprodaj. Pojasnila se dobe v Ljubljani, Mala Čolnarska ulica 4. (p)
Solidno hišo v Ljubljani
ali Mariboru kupimo. — Cena do 460.000 din. Točno ponudbo v podružnico »Slov.« v Celju pod »Dobro obrostovanje« 7190.
Zidana hiša
vtnograd, sadonosntli In travnik ter gozd, naprodaj sa 85.000 din. Informacijo : Valentin Metll-čer, Grobelno.	(p)
Novo hiSo
t rt stanovanjska, lev vrt krasna lega v Vlžmarjth, prodam. — Ponudbo na upravo »Slovenca« pod: »Nizka cena 7226«. (p)
Lepe stavbne parcele
pod Rožnikom v Izmeri 2707 m», skupaj ali posamezno prodam. Sigurna naložba denarja. Naslov v upravi »Slovenca« št 6838.	<p)
Novo hišo
proda v Dravljah v Mtžl-nl nove Sole, dve dvosobni ln eno enosobno stanovanje, Kmctska posojilnica v St Vidu. Pojasnila daje dr. Srečko Go-ljar, Dalmatinova 1. (p)
Weeckend- hišico
leseno, dvodružlnsko, z večjim vrtom tn lepim razgledom v ljubljanski okolici prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7264.	(p)
Lepa stanovanjska hiša
z vrtom, stavbnim prostorom, blizu 1 oral zemlje, tik ob glavni cesti, blizu kolodvora, primemo tudi za trgovsko podjetje, je naprodaj. Cena se poizve pri cerkovniku pri Sv. Petru v Gor. Radgoni št. 17.
IŠČEJO: mizarsko delavnico
vzamem v najem. - Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Delavnica« St 7173 , 1
Prostore za delavnico
alt skladišče, oddam. — Prodam rabljeno ledno omaro. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 7175. (n)
Trgovino Čevljev
r prometnem kraju, oddam v najem. Ponudbe na upr.
»Slovenca« 7384«.
pod
»15.000— (n)
Lokal
2 prostora in nekaj inventarja oddam takoj ali kasneje. Najemnina nizka, — Ljubljana, Tabor 4. (n)
Mesnico
na prometnem kraj« vsa-
mem v najem. Ponudbe v podružnico »Slovenca« v Celju pod »Kavcije smožen« it. 7188. (n)
ISleiB
veijo MavnISko ymlwe za kovinsko Industrijo v centru Ljubljano za takoj aH pozneje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št 7210.	(n)
ODDAJO:
Dve delavnici
so oddasta na dvoriSOu. Lesjak, Selenburgova.
Parno pekarno
r Ljubljani oddamo. Teh na, Ljubljana, Mestni trg številka 25/1.	(n)
Tovarniške prostore
v Ljubljani, primerne za vsako industrijo, oddamo s 1. Junijem. Naslov v upravi »Slov.« pod 7149.
Trgovina
v okolici Celja, na prometni točki ln industrijskem centru, se takoj odda. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju pod 7057
Delavnice
velike, svetle, v Ljubljani, eventuelno tudi stanovanja ugodno oddamo ali tudi prodamo. — Ponudbe pod »Prostorno dvorišče 7341«.
štlrisobno stanovanje
iščem za junij v bližini centra. Ponudbe pod »Sigurnost 7309« na upravo »Slovenca«.	(č)
Enosobno stanovanje
iščem za takoj v Mostah ali na Kodeljevem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7201.	(c)
Hišico
3 sobe, vrt in njiva poleg cerkve ln šole v Cerkljah na Gorenjskem, oddamo ugodno v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Obrtnik ali upokojenec« 6008.	(n)
Lepo trgovino
z mešanim blagom na deželi oddam v najem. Dnevni izkupiček 1500 din. Interesenti, ki bi imeli gotovino za odkup zaloge, naj se javijo pod šifro »50.000-7385« r upr. »Slovenca«.
IŠČEJO:
Stanovanje
eno-' ali dvosobno, ISCem v centru ali blizu centra za takoj ali Junij. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Odrasli« 736«. (č)
Dvosobno stanovanje
kabinet, iščeta mati in hči r mirni hiši za julij. Ponudbe pod »Velik kabinet 7270« na upravo »Slovenca«.	(č)
Učiteljica
samica, išče enosobno stanovanje s kabinetom, komfortno ali dvosobno stanovanje. Okraj Sv. Jakob, Mirje. Nasiov na upravo »Slovenca« pod 7273. (č)
Komfortno
stanovanje
1—4 sobno, v sredini mesta, Iščem za termin avgust za tričlansko družino. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Stanovanje« št. 7152.
Trisobno stanovanje
z vsemi pritiklmami iščemo kadarkoli. — Ponudbe pod »Zakon brez otrok 7285«.	(č)
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
manjše, oddam. Mošker-čova 18, Zelena Jama. C
Enosobno stanovanje
oddam. Kupim prenosljiv štedilnik. Rudnik 74. (ft)
Dvosobno stanovanje
oddam z avgustom, lovška 106.
Ce-(č)
Sobo in kuhinjo
z vseinl pritlkllnami oddam. Stožice IdO. (s)
Enosobno stanovanje
oddam takoj ali za 1. Junij. Ob Zeleni jami 17. Moste.	(č)
Najnovejši
blagovi
za damske in moške
obleke, izredno velika izbiral
l
•PRI ŠKOFU«
L30BL3DRA
Lingarjeva ulica 3 Pred škofijo 3
70 letnica obstoja
eato reklamne cene!
Stanovanje
sobo, kuhinjo ln prlttfc-
lino oddam z junijem. — Poljane 42, St. Vid. <č)
Enosobno stanovanje
elektrika, parket, oddam mirni in snažni stranki. — Hrenova ulica 5/1. (n)
Enosobno stanovanje
oddam s 15. majem aH 1. Junijem. Ogleda s« od 1—2 popoldne, Bolgarska ulica št. 17.	(6)
Stanovanje
obstoječe Iz dveh eofo, kuhinje, shrambe, oddam a 1. junijem. Celje, Gosposka ulica 27/1.	(č)
Petsobno stanovanje
s pritlkllnami, oddam b 1. avgustom. - Stari trg št. 17-11. Oglasiti se pri
hišniku.	(č)
Trisobno stanovanje
lepo, parket, s kopalnico in pritiklinami oddam za 1. avgust na Cesti 29. oktobra (Rimski) št. 23. (č)
Trisobno stanovanje
lepo, kompletno, oddam čisti maločlanskl družini s 1, Junijem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7212.	(č)
Dvosobno stanovanje
komfortno, z vsemi pritlkllnami, oddam v novi stavbi v centru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Takoj« 7345. (č)
V Žlebeh
oddam stanovanje ■ vrtom ln njivo, sončna lega - krščanskim ljudem lz promožnih krogov ali z boljšo pokojnino. Vprašati : Hafner, Preska, p. Medvode.	(č)
Štirisobno stanovanje
s centralno etažno kurjavo, v sredini mesta oddam za 1. avgust Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sončna lega« 7383.	(b1)
Štirisobno stanovanje
sončno, parket, poselsko sobo, z lastnim stopniščem in kopalnico ter pritiklinami, celo nadstropje zase, oddam v I. nadstr. na Cesti 29. oktobra (Rimski) št. 23 za 1. avgust. Ogled dnevno od 16—18. (č)
Čitaite in širite »Slovenca«
Aleksij Pclipenkot
18
Ukrajina joka • • •
Trije lastniki
Čeka je zaplenila dekliško gimnazijo t Vinici. Zato so fo zaprli. Zapori Čeke so bili na drugi strani reke Buli, na oni strani mosta. V to ječo so zaprli župnika Nikandra. Peljali so ga skozi dolg hodnik, mimo mnogih podzemeljskih skrivališč in ga končno pahnili v mal prostor, ki ni bil nič drugega, kakor ozka, za moža visoka luknja, ki so jo šele pred nedavnim izkopali. Tu so bili zaprti že trije jetniki. Bili so častniki ruske carske armade.
V zaporu ni bilo nobene postelje. Na tleh ni bilo lupin ■ončnih rož, za katere bi bil župnik Nikander sedaj kar hvaležen. Ležali so na goli, vlažni in mrzli zemlji. Tudi nobenega okna niso imeli. Le mala potrolejka, ki je visela na stropu, je medlo svetila. Toda pri tako slabi luči, je bilo komaj mogoče spoznati sojetnike. Na sveži zrak sploh ni bilo misliti.
Župnik Nikander je pozdravil navzoče z besedami: >Mir I vamil Vi nesrečni možje!«
Častniki so vljudno odzdravili na njegov pozdrav.
»Očka,« je govoril eden izmed njih, »veselimo se, da imamo pred seboj spoštovanega duhovnika in da moremo z njim odkrito govoriti. Mnogo nam boste morali pripovedovati, kako je kaj zunaj, kajti mi smo zelo radovedni. Ze mesece dolgo smo v tej luknji in ničesar ne vemo kaj bo z nami.«
Rad vam bom pripovedoval,« je odgovarjal župnik Nikander, »toda ne bom vam mogel povedati nič dobrega. Nastopilo je kraljestvo teme. Toda najprej mi povejte, zakaj so vaa zaprli?«
»Zato. ker smo častniki in smo pošteno služili svoji domovini. Naiin tovariš tu v kotu je bil v vojski štirikrat ranjen.
Njega posebno obtožujejo, da je preveč vneto branil buržujstvo in tako pomagal pri zatiranju proletarijata.«
Ko je župnik pripovedoval, da je skril cerkveni zaklad, da mu ga ne bi bilo treba izročiti rdečim, je bilo mnenje častnikov različno. Dva sta menila, da bi bilo boljše, predmete izročiti in si tako prihraniti poznanstvo s Čeko v Vinici. Tretji je pritrdil Nikandru in je rekel:
»Boljše je umreti, kakor popustiti zločincem in brezbož-nikom, da bi ropali po krščanskih cerkvah.
Nastopila je noč. Župnik Nikander se Je vlegel na mokra in mrzla tla in se je pokril s svojo duhovniško obleko. Ležali so zelo na tesno. Trije možje so se še mogli iztegniti, za štiri pa ni bilo prostora. Ko so ležali, je bilo tako tesno, da se ni mogel nihče premakniti.
Prva noč je pretekla hitro. Komaj da so spali, ker so tako napeto poslušali, kaj jim bo župnik povedal o položaju v Rusiji.
Okoli devete zjutraj se je med vrati ječe pojavil čekist in peljal župnika k preiskovalnemu sodniku. Peljal ga je skozi dolge podzemeljske hodnike na dvorišče in nato v veliko poslopje, kjer se je vgnezdila Čeka. Na hodniku sta s čekistom dolgo časa, dokler ni prišel drug čekist, ki je sodniku javil, da je župnik Nikander tukaj. Nato sta čakala zopet dve uri, dokler se niso odprla vrata in zaslišal se je hripav glas:
»No pošlji ga sem.«
Čekist ga je peljal v pisarno preiskovalnega sodnika. Župnik Nikander je vstopil v veliko, razvlečeno sobo. Za pisalno mizo, ki je bila pokrita s papirjem, je sedel mlad mož in držal v roki polo papirja. Župnik je videl, da je bil to seznam cerkvenih predmetov iz Volovodivke. Od časa do časa je mladi mož vzel v roke debel svinčnik in pričel računati. To je dolgo ponavljal in je pri tem gubal čelo. Menda mu je računanje delalo težave. Nato je zopet odložil papir in segel po cigareti.
Župnik Nikander je imel dosti časa, da je mogel opazovati preiskovalnega sodnika. Imel je uniformo rdečega vojaka in na glavi je imel takozvano budjeni kapo z ogromno rdečo zvezdo. Kapo je imel malo postrani, tako, da so črni, kodrasti lasje silili izpod nje. Njegov obraz je bil bled in ozek in na svojem dolgem nosu je nosil velike naočnike. Župnik Nikander je videl, da je škilil, očivjdno je hotel z naočniki to napako popravili. Ni pa bil starejši od devetnajstih let
To je bil preiskovalni sodnik Arnold Nus. Za njegovo ime je izvedel pri častnikih. Preje se je imenoval Aron. Saj ni treba takoj vedeti, da je Jud. Zato si je tudi ime spremenil. Doma je bil iz Dunaja in je bil tam brivski pomočnik. Ko pa je slišal, da se v Rusiji dobe dobre službe, se je odpeljal tja, izdajal se je za radikalnega komunista, bil je sprejet v stranko in je postal kmalu preiskovalni sodnik za posebno važne zadeve pri gubernijski čeki v Vinici.
Dolgo je stal župnik Nikander pred pisalno mizo. Ko je sodnik pregledal seznam, je dvignil glavo in motril župnika' s škilaslim mrzlim očesom in pričel lomiti rusko pomešano s poljščino in mnogimi nemškimi besedami. Pri govorjenju je mlakal z jezikom in iz ust mu je brizgala slina. Župnik Nikander je sklepal, da tudi gubernijsko Čeko zelo zanima cerkveni zaklad in ga hoče brezpogojno dobiti v roke.
»Sedi tovariš duhovnik,« je dejal sodnik in pokazal prazen stol.
Rad je ustregel župnik Nikander temu ukazu, ker sta ga pot po nepreglednih hodnikih in dolgo čakanje utrudila.
»Torej, tovariš duhovnik, v mojih rokah ste. Zelo trdo vas moram kaznovati, če mi ne poveste, knm ste skrili cerkveni zaklad. Torej govorite! Kje so stvari?«
Župnik Nikander je mladiča gledal in si mislil:
»Moj Bog, kakšna stvar sedi tu pred menoj? To naj bo preiskoval ni sodnik? Kaj ni to opica? Boljši hi liil za strašilo med proso. Njemu naj izročim cerkveni zaklad? Nikoli!«
II
Pohištvo
i
Dve orehovi spalnici
modornl, prodam. Kregar Jakob, mizar, Vlžmarje 2
MODROCE
otomane, kauče itd. dobite poceni in solidno pri
Ivan Habiču
tapetnik Kopitarjeva ulica 1 nasproti »Ničmana«
Modroce
vrhn« In »podnj«, mreže, posteljne odeje ln
perje puh najceneje ▼ veliki Izbiri prodaja
SEVER, Marijin trg 2
nasproti franSlškansk« eeikr«.
Kupimo
Voz zapravljivček
kupim. Ponudbe pod »Dobro ohranjen 7282«. (k)
Mreže za postelje
Izdeluje ln »prejema rabljen« v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulic« št E (pri Gradišču).	(1)
POHIŠTVO
Moderno in kvalitetno
kuhinj«, spalnice. Jedilnic« ln drugo, zajamčeno po konkurenčnih cenah. Rabljena spalnice ln Jedilnico, orehov les, žo od 1500 din naprej. Sprejemamo naročila po lastnih in danih načrtih.
»OPRAVA«
Ljubljana, Celovška c. 50
Spalnico
▼ orehovi korenlnlv ipe-rano, polltirano, m jamstvom, ugodno ln poceni proda mizarstvo Zlrallč, Gunclje, St. Vid n. LJubljano. "	(S)
Mreže
za postelje najceneje pri Andlovic, zaloga pohištva, Komeaskega ulica 34. (1)
posteljno mrež«, železne zložljive posteljo, otomane, dlvane ln tapetniške lzdetk« nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik - Mostni trg 12 Ugoden nakup morske trav«, žime ln cvilha za modroce ter blaga za prevleke pohištva.
Rabljen štedilnik
prosto stoječi, kupim. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7220. (k)
Vsakovrstno
ZBafO kupuje
po najvišjih eenab CERNE, Juvelir, Ljubljana VVolfova ulica St 8
Stare letnike
mesečnika »Dlo Ausleee« kupim. Ponudbe na upra-v o»Slovenca.« pod »Ohranjeno« 7325.	(h)
Staro zlato, zlato zobovfe
ln srebrne Krone
kupujem po najvišjih eenab A. KAJFKŽ
trgovina % urami ln nlatnlno
precizna delavnica na popravila vsakovrstnih nr Ljubljana, Miklošičera 14
Gunje
krojaško odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno,, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbeiter. Maribor, Dravska 15. (k)
Izgubil sem
r ponedeljek 1. maja v Kranju od živinskega sejmišča do vrh Jelenovega klanca močno »ploho« Ka voz. Najditelj naj jo proti dobri nagradi vrne Ra-movž Janezu, Koseze 28, p. Vodice.	(e)
Razglas
Uprava zavoda »Cačak« sprejme večje število
stropih kovačev
ld bodo raposleni kot dnevničarji-
Pogoji so dostavljeni vsem Borzam dela, »e torej dobe pri njih.
Prošnje se bodo sprejemale do 20. maja t L
Pisarna Uprave zavoda »Cačak«, T. »t. 2033/39.
Velika razprodaja
hftne opreme in posteljnine v vili Zori na Bledu bo 7. maja ob 17, dne 9. in 11, maja od 16—18 in dne 14. maja od 9—12. — Bližje informacije daje hišna posestnica.
Bled, dne 5. maja 1939.
Županstvo občine Bled.
OTROŠKE VOZIČKE
KOLESA
ŠPORTNI? PREDMETE
najugodneje kupite
LJUBLJANA Miklošičeva c. 20
Botrice in botra
za vas in vaše birmance kupite manufakturno blago, novo došle modne vzorce za obleke najceneje samo t manufakturi
»Pri zvonu« — I. Strojanšek
Ljubljana (poleg magistrata)
l
Žalostnega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k sebi našega predobrega moža in očeta, brata, strica, gospoda
Viktoria Bajec
preridenega s tolažili svete vere.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 7. maja ob pni 16. uri iz mrtvašnice na Pobrežju na magda-lensko pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala ▼ ponedeljek, 8. maja ob 6 zjutraj v magdalenski župni cerkvi.
Maribor, dne 6. maja 1939.
Žalujoči ostali.
Prodamo
Otroški voziček
dobro ohranjen, se proda. Dvoržakova 13/m. (1)
Otroški voziček
globok, naprodaj, fimmr-tlnska c. 16, Vizjak. (1)
Moške srajce
ž« od 14 din. X. TomllS,
Sv. Petra e. 88.	(1)
Sobna ptičja kletka
velika, stoječa, naprodaj. Groharjeva 8.	(1)
rasnem vozovi, slamorez-nlca na ročni pogon ln mrva. Kralj, Tyrševa 12.
Mlekarno
vpeljano, prodam zaradi družinskih razmer. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko »7290«.	(1)
Voz (diro)
na peresih, nosilnost 2000 kilogramov, proda Centralna vinarna Ljubljana. Fran-kopanska 11.	(1)
Otroški voziček
globok, prodam. Most« •— Na klančku 2 a.	(p)
4 gumi kolesa
za voz s konjsko vprego, kompletna, prodam. Rl-harjova 8, Ljubljana. (1
Otroško posteljo
kompletno, prodam. Naslov v upravi »Slovenca«
pod it 7202.	(1)
Naprodaj
Motor do 200 ccm
dobro ohranjen, malo rožen, kupim. Naslov r upravi »Slovenca« pod 7277. (f)
Rabljeni Sachs
98 eem ln BSA 850 oom
motoclkll, po nizki ceni pri O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11.	(1)
Motorni čoln
šeetsedežen, rabljen,- prodam po zmerni eenl. — VpraSatl v upravi »SI.« pod et 7154.	(1)
Vozove na gumi
vsakovrstne, dobite najugodneje prt F a J f a r, LJubljana, Trnovska ulica 25. Telefon J4-10. (1)
Novo kolo
najboljg« znamke tn no
rabljeno zelo poceni naprodaj. — Florjanska 12, trafika.	(1)
Gostilno
z vrtom in gospodarskim
poslopjem zaradi službenih razmer prodam. Prevzame se nekaj hipoteke. Maribor, Tezno, Ptujska
ulica 87.
(D
Poceni naprodaj
več prvovrstnih Bivalnih strojev, koles, otroških vozičkov ln raznih dru glh predmetov pri »Promet« nasproti krlževnl-ške cerkve.	(1)
Predno kupite kolo
oglejte si zalogo prvovrstnih tovarniških znamk Viktor Bohlnec, Ljubljana, Tyrševa c. 1J, dvorišče.	(1)
Za birmance in birmanke
priporoča ročne torbice, denarnice, aktovke, nogometne žoge, nahrbtnike Itd. Ivan Kravos, Mart bor, Aleksandrova e. 13
Za hišni vodovod
je naprodaj kompletna elektro - avtomatska se-salka, tovarniško nova, po jako nizki ceni. Vprašati pri Ludovik Ileršlč, Ljubljana, Rimska c. 13
Botrcam in botrčkom
se priporoča staroznana slaščičarna in medičarna, Nudi veliko izbiro sladkih birmanskih daril po najnižji ceni. Za obilen obisk se priporoča T. Novotny, Gosposvetska cesta 2 poleg kavarne Evrope,	(1)
BBBBBBBBBBBBBBBB
Lepe obhajil ne sveče lect za birmo, med in vosek in medeno pecivo
dobite najbolje in najceneje pri
»SVEČA«
Ljubljana, Stritarjeva sL 6.
lil
Mandolino in gitaro
poučujem po najhitrejši ln praktični metodi. Poseben pouk za solo gitaro. Antunovifi, Vodnikova, nasproti štev. 31, nova hiša, II. nastr. (u)
HjOVMCU-
-jjotem usfieJtvf.
Preklic
Podpisani pnekllcujem kot neresnično ln obžalujem vse, kar sem neresničnega govoril o gospodični Snoj Anici, hčerki posestnika iz Lip St, 13 ln se JI zahvaljujem, da Jc odstopila od tožbe. - Rudolf Lavriša, posestnik in sedlar, pomočnik, LJubljana, Ižanska cesta 424.
Automofor
i
DKW motorno kolo
200 ccm, zelo dobro ohranjeno, prodam za 3500 din. Florjanska 12, trafika.	(1)
Motorno kolo
s prikolico 500, v brea-hibnem stanju prodam. Garaža Jugo-Auto, Jut1-kovič, Tyrševa c. 8«. (1)
V mirnem gozdnem kraju
morda pri kakem lovskem čuvaju, ;iiče gospa za dobo junij, julij in avgust «obo s popolno oskrbo. Cenj. ponudbe pod šifro »Letovišče št. 6931« na upravo »Slovenca«.
II
Gldiiiir
Klavir
rabljen, prodam po zmerni ceni. Vprašati v upr. »Slov.« pod št. 7163. (g)
Eifel Ford limuzina
poraba S 1 bencina. Ima 14.000 km. ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 7322. (f)
Osebni avto
Stlrlsedežen, v zelo dobrem stanju, takoj kupim. Ponudbe v podružn. »Slov.« na Jesenicah pod »Dober avto« 7020. .(f)
Slikarstvo - pleskarstvo
V. 2vegelJ, Cojzova e. 1. Novi vzorci 1 Cene vsem dostopno.	(t)
Milostiva!
Damske kroje vseh vrst Izdelujem prvovrstno ln poceni. Kreutzer A., Trnovski pristan 14/1. (1)
Priporočam se
eenjenlmu občinstvu ra vsa v to stroko spadajoča dela. Oroslav Slapar, modni krojač za dame ln gospode, Smartlnska c. 8. Naprodaj Je tudi maren-go obleka z modnimi hlačami. Cena nizka. (1)
Franc Jager
tapetništvo
Ljubljana, Sv. Petra c. 17
telefon 20-42 Velika zaloga vseh vrst žimnlc, otoman, najmodernejših couch-zof. - V zalogi vedno vseh vrst žima, gradi za modroce, blago za prevleko pohištva Itd. - Solidno delo 1 Točna postrežba I Konkurenčne cene t
\umm
Prodam
« fazanov ln Jajčka. Dim nik Jakob, D. M. Polje 7,
Nemške volčjake
mlado, proda Homan, Sv. Petra c. 81.	" (J)
Ovčarja
dobrega čuvarja, prodam. Poljanska 57.	(J)
Prodam
« tednov stare čistokrvne
škotske Gordonsterje. — Karel fterok, Celje, Breg St. 28.	(J)
Zamenjam
lahkega temperamentnega konja za težkega konja ali kobilo. — Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Zamenjam« št 7125, t(J)
Priložnostne prodaje
ne iSčite, ker dobite tovar niSko nove plošče v poljubni izbiri že po Din 30 —. Zahte-vnjte seznam.
Klavirsko harmoniko
novo, komaj pol leta rabljeno, prodam. Ima 34 tipk, 80 basov, ter Je tri-glasna m registrom ln šolo. Naslov v vseh po slovalnlcah »Slovenca«
pod 8t 7233.
(e)
Harmoniko
Skoraj novo, trlvrstno s
poltoni, moderno, prodam za 1000 din, tudi zamenjam z drugo. 2urbi, Gli-nlca, St Vid pri Ljubljani.	(g)
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIHl
ESmS
32 let star mladenič
z dobro idočlm mlinom na Dolenjskem - poroči gospodično 25—35 let 70.000 din gotovine. Po nudbe v upravo »Slov.« pod »Sreča« St 7099. (ž)
Vdova
45 let štora, z lastno hI
So, želi poročiti pošteno osebo s stalnim dohod kom. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Ljub ljana« 7213,	(ž)
Gospoda
akademsko lzobraženeega 40 — 46 letnega, poroči državna uradnica, kt ima 2000 din mesečne plače in 100.000 din dote. Po nudbe v upravo »Slov.« pod »114« št. 6992. (ž)
Mlad mojster
z dobroidočo obrtjo, v večjem kraju, želi spo znati resno dekle, staro 22—28 let, s primerno doto. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Maj 7 St 7263.	(ž)
Podjeten obrtnik
mlad, z 1400 din čistega d<*hodka mesečno, v pro metnem kraju v Slove nijl, poroči kuharico, ki ima veselje do gospo dlnjstva, staro 24—30 let s primerno doto. Ponud be upravi »Slovenca« pod »Srečna« 7264.	(ž)
Vdovec
4* let Btar, posestnik v
podeželskem trgu, želi po ročlti 30—45 let staro de kle ali vdovo brez otrok, ki razume gospodinjstvo, z gotovino 16.000—30.000 din. Ponudbe na upravo »Slovenca« puil »Sreča 7388.	.(ž)
Pouk.
Pozor!
NaS« eenj. odjemalce opozarjamo, da naj ne plačujejo niti najmanjših zneskov nikomur, kdor se ne Izkaže s posebnim pooblastilom za lnkaso.
Kleindienst & Posch
Maribor Aleksandrova cesta 44.
4 srednji parni stroji
ugodno naprodaj. Celje, Cesta na Dobravo 12. Cl)
Stroj
za dvozarezno cementno opeko, model Lipssia 6 podlogami se ugodno proda pri M. Omahen, Višnja gora
Motorni drobilec
za kamenje, kompleten, ln 10—15 ton težak valjar za ceste — kupimo. Ponudbe poslati na naslov: Gradsko poglavarstvo, Virovltica.	(k)
Mizarski univerzalnik
600 mm, z elektromotorjem, nov, takoj naprodaj za 19.000 din in 8000 din mizarskega dela, in bru silni aparat za les. — VpraSatl: Ludvik Ileršlč, Ljubljana, Rimska c. 13.
Prodam
popotno kompletno garnituro strojev ln Jermenlc za precej veliko tovarno usnja, na električni pogon, ter dva parna kotla z mnogim pripadajočim inventarjem. Vse se lahko ogleda Se do 10. maja montirano na licu mesta, ker je tov. obratovala v Mariboru. Lastnik Justin Gusttnčlč, Maribor, Tat-tenbachova ul. 14.
Polnojarmenik
kompleten, nov ali malo rabljen, 85—40 cm - kupim. Ponudbe poslati na Josip Kofler, Bistrica, p. LlmbuS.	(k)
IŠČEJO:
Zračno sobo in kuhinjo
Išče blizu remlzo zakonski par brez otrok. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7255.	(s)
Gospodična
IS5e majhno, opremljeno sobo b hrano b 16. Junijem ali 1. julijem v Medvodah. Ponudbe: Karba, Ljubljana, Gllnce, C. XII. št 16. (g)
ODDAJO:
Opremljeno sobo
oddam. Kapiteljska 11.
Lepo prazno sobo
oddam gospodični takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7386. (s)
Opremljeno	sobo
s separiranim	vhodom
ugodno oddam.	Verstov-
Skova 1L	(s)
Takoj oddam
prazno ali opremljeno sobo. Zapuže 36t St. Vid n. Ljubljano.	(s)~
Dve prazni sobi
a vhodom s stopnišča, oddam s 1. Julijem. — Lončarska steza 6. (s)
Lepo sobo
opremljeno, oddam. Vhod posebej. — Staretova 31, Trnovo.	(s)
Opremljeno sobo
sončno, separirano, v vili, oddam solidni osebi. Kocenova 1.	(s)
Sobo
prazno, veliko, ■ kopalnico, poleg magistrata, takoj oddam. Poizve se v trgovini I. Strojanšek, Pred škofijo 21.	(s)
Denar
Družabnika
k dobri trgovini vzameolj Kapital 200.000 din. D«<4 govori strogo tajnt ustmeno. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Sigurna trgovina 1939« 732«. ,(d)j
Vrednostne papirje
Delnice Hranilne knjižic 1
vnovčujo proti takojšnja mu plačilu po najvišji cenf Trgovska AG. za bančn« posle
Al. Planinšefc
LJubljana, Beethovnova M Tel. 86-1«.
Gumbnlce, gumbe, entel,
ažur, monogram« favršf
ekspres
Matek & MikeS
LJUBLJANA Frančiškanska ulica
Pohištvo
vs« lastnega Izdelka,- kuS pite najceneje pri Andrej Kregar, St Vid n. LJuW ljano, poleg kolodvora.
Cenjenim gospodinjam
Sempetrskega okraja vljudno naznanjamo, da smo otvorili poslovalnico mlekarno v hiši g. PiS-f mana, Ilirska ulica 15. —4 Na zalogi vedno Bvežd čajno maslo, kisla ln slad^ ka smetana — siri vseH vrst Se priporoča Mlekj zadr. Vel. Lašče. <oM
V upravi »Slovenca« naj dvignejo inserenti naslednje ponudbe
Dobra plača 6994 Izurjena šivilja 6739 5 KS št. 5999 Kapital 15.000 / 1. maj št. 6528 ' Pridna 6164 Takojšnje plačilo 629| Točen 6062
Stroje za obdelavo lesa
tj. ca mlzantvo, kolarstvo itd. ter 2aglne uprave
dobavi slej ko prej v najboljši izvedbi tvrdka
Peter Angelo
d. z o. z., Ljubljana
Miklošičeva cesta 30 vhod Pražakova 8/1
USNJE iztovarne^ INDUS^
na veliko in malo po najnižjih tovarniških cenah
samo v LJUBLJANI
FCignerjeva ulica štev. 3
(prej Škofja ulica)
Mestna podjetja, Maribor. Razpis tekočih del za leto 1939-40.
Razpis del
Mestna podjetja Maribor, razpisujejo za leto 1939-40 sledeča tekoča dela in dobave za vzdrževanje zgradb in drugega:
Kleparska, steklarska, pečarska, mizarska, zidarska, pleskarska in slikarska dela, vzdrževanje stolpne ure, dobavo železnine in gradbenega materiala ter dobavo barv in čopičev.
Vsi potrebni podatki se dobijo med poslovnimi urami od 8—12 pri Premoženjski upravi MP., tehnična pisarna, Frančiškanska ulica št. 8, kjer je vložiti tudi zapečatene ponudbe do 20. maja 1939.
Maribor, dne 5. maja 1939.
Zahvala
Vsem, ki so spremili na njeni zadnji poti našo drago, nepozabno teto, gospo
Amalijo Staretovo
in ji kakorkoli izkazali zadnjo čast, se iskreno zahvaljujemo.
Sv. maša zadušnica bo obenem tudi za ljubo njeno sestrično Jerico Oblakovo na smrtni dan poslednje v ponedeljek, dne 8. maja 1939 ob 10 dopoldne v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V Ljubljani, dne 6. maja 1939.
Žalujoči ostali.
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI
PODRUŽNICE: Bled, Kranj, Maribor, Nori Sad, Split Vlog« obrestuj« po 4 %, vezane na odpoved po 5 %
Dovolj«!« kratkoroCn« kredite v tekolem raiunu — Eskontlra trgovsko menico Novo vloge znalajo nad din 07,000.000«—
DELNIŠKA GLAVNICA Din 20,000.000-~« Vril ti« bsnčna posl« a a | k u 1 a n t n • | •
Priznano prvovrstna francoska kolesa
A I G L O N
Najlažji tek.
VIKTOR BOHINEC Llnbljana. TyrSeva cesta 12 (dvorišče)
novodobni Jeleni
od din 6.— dal]« za spomlad - pri
Trpinu, Maribor, ffetrinjslia 15
GRD NOS___
Zakaj bi Vam kvaril življenje ? Aparat »ORTHODORc za gotovo popravlja deformacijo nosa. Cena 90 din.
Štrleče In mlahavelihlje
oblikuje aparat »RECTODOR« Cena 90 din. Rdečino nosa in obraza odstranjujete danes zelo enostavno s specialno kremo za bledost »A« BO din. — Parf. i kozmetika »OMNIA«, odio J/6, Zagreb, Gunduličeva ul. 8 polukat, pošdjamn tudi po nošti, če se plača porto 10 din. — Telefon 97-67.
Prodamo
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana.	(1)
Prima kolesa
tudi na obroke. • Dajem garancijo. Kmeti« Ciril, Dob pri Domžalah. (1)
Štedilnik
skoraj nov, prodam. — Strellfik& 87, Martino. (1)
Lepa orehova jedrca
ln cvetlični med dobite najceneje v »Medarnl«, Ljubljana, Židovska ul. 6
Satnice
ln TN Čebelarske potrebščina, dobite v teleantnl Fr. Stuplca, LJubljana, Gosposvetska 1. .- Nakup voska.	(1)
100 kom. jelovih kolov
do-S m dolžina, pripravnih za kole k sadnim drevesom, prodam. Stražar Alojz, p. Podgorje št 15, Kamnik.	(1)
Semena
prava erturtska, uradno preizkušena dobit« v trgovini pri
M. Widmayer
Ljubljana. Cankarjevo nabrežje it t Podružnica: Tyrševa 61
Stojnica: Nabrežje 20. septembra.
LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
sad. z neom. jam. LJubljana, MikloSileva testa 6 v lastni palači obrestuje hranilne vlog«
najugodneje.
Rov« tn stare vlog« ki m
v celoti vsak las izplatliive
• brestuje po 4%, proti odpovedi pa po
Podaltšalsilivlienie!
»lvljenje moremo podallšati, Doiečlne preprečiti, bolezni ozdraviti, slabotne ojačltl, nestalne moremo učvrstiti ln nesrečne napraviti srečnei
Hat le vzrok vsake bolezni?
OslabljenjB živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svollh bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja ln mnogo drugih razlogov.
Zadovoljstvo
t« najholltl zdravniki So poti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvo) značaj, napolniti Te z novim upanjem; ta pot )e pa opisana v razpravi, ki )o že more vsakdo, ki zahteva, dobiti takol ln pOVSCIH brCZPlafrlO!
V t«) mali priročni knjižici le raztolmacano, kako morete v kratkem času la bres ovir« med delom ofačttl živce ln mišice, trudnost, odpraviti Blabo razpoloženje, raztresenoBt, oslabljenje spomina, nerazpoloienje za delo ln nebroj drugih bolezenskih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur.
Poštno zbirališče:
ntNEST PASTERNACH, Berlin SO,
nichaeiHtrchpiaiz n, ahi. 123.
Usnje
la tovarn« »Indus«f na
veliko ln malo, po najnižjih cenah — samo v Ljubljani, Fflgnerjeva S. (prej Skofja ulica). (1)
ŽAGE
original Domicus Remscheid
izberete najceneje pri
»Jeklo« - Stari trg
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI -Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«.
VINA
Vam nudi
Centralna vinarna v Ljubljani
r »voji posodi najugodneje TELEFON STEV. 25-73
CONTINENTAL
mesečno po Din 200-—; za državne uslužbence po Din 100--,
Ivan Legat
Ljnbljaea, PreSernova 44 Maribor, Vetrinjska 30

,/VMSLEBlT"
otroški vozički ZAGREB, Ilica št. M
Naj no vel SI ao sedaj ta nevi-denl modeli sa 1939 v spe cljalni Ln največ)! trgovini otroških vozičkov, Prodaja za gotovino ln na odplačilo. Prevoz in omot neračunanl, Cenik s slikami brezplačno. Izrežlte oglas zaradi naslova.
»Presto« kolesa
večletna tovarniška ga rancija. - Na ugodne ob roke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun.
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(Nasproti Gospodarske zveze).
Ribnjačarstvo Ečka.
pošta PAVLOVO. DANAT
bi kupilo rabljen pogonski
Sauggas ali Diesel motor
ki se da predelati v Sauggas, jakosti 300—400 KS. Ponudbe s točnim opisom in eventuelno sliko na gornji naslov.
Otroški vozitek
globok, še dobro ohranjen, ugodno naprodaj. -Gllnce, Cesta I. št. 4. (1)
Otroški vozički
tudt športni, že rabljeni, naprodaj. Maribor, Židovska ulica 9.	(1)
Seno
ln dobra gnojna ftrpaTka naprodaj. Jarc, Vodnikova 99, Zg. ftlska. (1)
Rabljeno embalažo
tehtnice, peči Itd., proda
Gospodarska zveza, Tyr-ševa cesta, LJubljana.
Ugodno prodam
premični štedilnik z dvema ploščama, pečnak, kotliček. Ogrlnčeva št. 6, Stožlce, Ljubljana. (1)
Gostilno z mesarijo
dobro ldočo, ln trgovino, ugodno prodam. Ponudbe v podr. »Slov.« v Celju pod »Industrijski kraj« št. 7059.	(1)
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala - kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku; Sutna, nasproti tar-no cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8.
Gorica
Dobro vpeljana trgovina manufakturnega ln mod nega blaga ter bazarskih predmetov, v prometnem središču, se zaradi opustitve poslov proda vsem blagom za 330.000 lir, samo celotna nova oprema 6600 lir. Ponudbe: Tomat, Via Nazarlo Sauro ».	(1)
inonp
inip/a&n pov* v 'gronjuf
m
fahtevajte breip/acen crnikt
MEINEMROLD
d.z.az. /a/■ tvorn/ce f/asbit
MARIBOR st 102
Lepo darilo je nova gramofonska plošča, stane samo
Oirt 15-—
dokler traja zaloga H. VelepIC
Ljubljana VII Sv. Jerneja cesta štev. 25
HOTEL
lička
no oboli morlo » omlSolIshem zaliva.
Hotel ima 80 lepo urejenih sob. Popolna oskrba s sobo dnevno din 60'— za osebo. 10 % popusta za pred in po sezoni. Za obilen obisk se priporočata
lastnika hotela AlbOHCZe . AMOnCK
tv
I«
KUBO" brzoparilniki
♦ Kotli za žganjekuho
vseh sistemov, kakor tudi pralni kotli, bakreni in aluminijasti kotli za sadne šoke, filtri za vino, tovarniške naprave itd. najceneje pri tvrdki
PrrV^B HDHf AC< družba z om. z., LJUBLJANA. Kolodvonka ulica 23
| LMKVtM Telefon 37-92 Zahtevajte prospekte!
Novi modeli čelo-flauta-bandonion register Oglejte si brezobvezno pri
R.Warblnek
Ljubljana, Miklošičeva e.4 Najcenejša v njeni kvaliteti
Zahtevajte povsod naš list!
r

STOLI
tako*le trdni
i« ostal« oprava SAMO pri Speci« falm tvornici upognjenega pohištva
THONET-MUNDUS
• * {■	■ M "
d. d. Varaždfn
ZAs KAVARNE. GOSTILNE. HOTELE, TERASE. K1NOMATOGRAFE, PISARNE, SOLE IN PRIVATNA STANOVANJA
Zahtevajte v vseh trgovinah pohištva izkljtično samo
Original »THONET11 stole

Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem !n enancem
žalostno vest, da je umrla, previdena s svetotajstvi, naša ljuba žena in mati, gospa
Amalija Pečovnik
soproga direktorja realne gimnuije
Pogreb bo v torek, dne 9. maja popoldne v Zg. Potok avt. Ljubljana, dne 6. maja 1939.
Cal«]«(l »stali.
Zahvala
NajprisrčnejSa zalivala vsem, ki so se nas prijateljsko spomnili ob" smrti
■aše ljube mame, gospe
Marij® Keslerjeve
ter v težkih urah bridkosti z nami sočustvovali MnSa zaduSnica se bo darovala dne 9. maja ob 8 zjutraj v šempetrski cerkvi. Ljubljana, dne 7. maja 1939.
Rodbine: Čopova, 2upan£ičeva, Albrechtova in Svarčev«.
HOTEL „BELLEVUE"
najlepša razgledna točka t Ljubljani. Priznano prvo-▼Tatna kuhinja, izborna Tina in pivo, lepe čiste tajske ■obe a tekočo mrzlo in toplo vodo. Udobne kabine za sončne kopeli in prho. Pension od Din 60>— do
Din 80-—. Krasne teraie, lastni gozdni park, avto-• garaže. V seziji večkrat koncert.
Izreden užitek za letovišča rje.
Zahtevajte prospekte.	Telefon Internirba« 90-42
Se priporočam P. STERK, hotelir
ALEKSANDROVO
na otoka Krku je znano ln priljubljeno kopališče domačega in tujega občinstva. ki išče sonca, morja in miru. Peščeno kopališče je zelo primerno za otroke in neplavače. Ljubitelji ribolova in jadranja imajo dnevno priliko za lepo zsbavo. Prijetni so sprehodi po obrežnih potih okoli zalivov. V hotelih popolna oskrba z vsemi taksami in postrežbo vred Din 45 do 55.
Informacije daje tmristi&ni odbor.
HOTEL FRANKOPAN vodilno poslopje v mesta. Dunajska kuhinja. Oskrba
taksami in postrežbo vred 55"— din v sezoni.	Prospekte zaston j
»iiiEiii=m=m=m=m=iii=iiiEiii=Hi5iii=iii(
MPIKO-plOSfC
Hidravlično stisnjene Terrazzo in drage plošC« za tlakovanje in oblogo sten, obložne in poln« stopnice ter vse druge izdelke iz umetnega kamna, izdelane s pomočjo modernih strojev, dobavlja ▼ prvovrstni izdelavi in kvaliteti;
„MMK0M, urnostma umetnega Kamna — Ljubljana, Turševa cesta 48 • telefon 29-30
=	IU
e!ii=in=iiiEiii=iii=iii=iiiEmEiii=iii=iiiEii(e
m
(D jjj
m m iii
m i]» m m iil
Ljudska posojilnica v Celju
mmmmmmmmummmm
reglstrovana zadruga i neomejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4SS!
na trimesečno odpoved pa po »v^«. -- . 3% *
Izplačuje točno rse vloge — »tare m norel
Dovoljuje posojila in trgovske kredite
Zahvala
Vsem, M ste spremili našo nepozabno sestro, teto ln svakinjo
Margareto Podhrajšeh
na njeni zadnji poti, jo obsuli s cvetjem in venci, nam izrazili sožalje, iskrena zahvala. Posebno pa smo dolžni zahvaliti se g. dr. Jos. Volavšku za skrbno zdravljenje, preč. g. župniku p. dr. Angeliku Tomincu za versko tolažbo in čast. sestri Školastiki za požrtvovalno postrežbo v bolezni.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 8. maja ob pol 8 zjutraj v farni cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, dne 7. maja 1939.
žalujoči rodbini AIexandrovits, Smolič

NAJVEČJI SLOVENSKI PUPILARNOVARNI ZAVOD
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
Stanje vlog ............ Din 420,000.000'—
Lastne rezerve ......___.Din 28,650.000'—
Dovoljuje posojila proli vknjižbi
Za vse obveze hranilnice jamči
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
za nakup motornega kolesa ali dvo-kolesa, ne zamudi prilike in si oglej
zalogo motornih koles znamke
ARDIE in H O R EX
najnovejših tip od 100 do 350 ena pri tvrdki
J. PRAPROTNIK
Domžale, Ljubljanska cesta 108
istotam imaš veliko izbiro najrazličnejših damskih in moških dvokoles, šivalnih strojev in dobro ohranjenih rabljenih motorjev.
NsJnlZJ« cene! Oddala s« hrti ns obratna odplafllal
H. SUTTNER
Brezobvezea ogledi
KOLESA
kupite dobro ki poceni tudi na obrok« pri
LJubljana
Aleksandrova 1
Kur f a očesa
Najbolj!« vcdstvo proti kurjim očesom j« maat CLAVEN. Dobit« v lakarnajii, drogeriji
M. Hrnjnk, lekarnar, Sisak Varujte «• potvorut
IaiMt.nl znak
Razglas
Uprava zavoda »Cačakc potrebuje precejšnje število spodaj naštetih delavcev, in sicer:
1.	prvovrstnih orodničarjev,
2.	varilcev (aluminija in duralnminija),
5. strugarjev z daljšo prakso (kovinostru-garjev).
Pogoji »o dostavljeni Delavskim borzam in Obrtnim zbornicam ter se je za iste obrniti nanje.
Kdor zida
dobi ves stavbeni materijal pri
MATERIAL '
Ljubljana, Tyrševa c 36 a
Telefon 27-16 -9 — Brzojavi: MATERIAL
Po VaSi Želii Vam Izdela
Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani
Kopitarjeva 6/11
v svoji SrtahrteJ rasne poslovne knffge, dko nteo la
v zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik.
Poeebui oddelek za Mslovn^i AunAft tortih,
pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih iasonah.
Cene skrafno nizke. Poslulite sel
Vzajemna posojilnica
z. b. e o. s*
f Ljubljani, Miklošičeva cesta f
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in oErestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovora«
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslužite s« varčevalnega krožka! Zahtevajte prospeSU
Posojilnica daje kratkoročna posojila.
ZAHVALA. Ob nenadomestljivi izgubi svojega nepozabnega soproga in očeta
Simona Volariča
prometnega zvaničnika na postaji Radovljica
se za vsa premnoga osebna in pismena sožalja tem potom najtopleje zahvaljujem. Posebno zalivalo sem pa dolžna skrbnemu radovljiškemu zdravniku g. dr. Šarcu, ki je vse poskusil, da reši možu življenje, dalje gg. zdravnikom in čč. sestram v splošni bolnišnici za naporno zdravniško in bolniško oskrbo v zadnjih dneh življenja. Vdano zahvalo sprejmite vsi pokojnikovi stanovski tovariši za tako številno udeležbo pri pogrebu na Bregu in za lep spominski venec. Enako Fantovskemu odseku iz Loke za častno spremstvo in venec svojemu ustanovitelju. Prav prisrčna zahvala radovljiškemu g. dekanu za vso duhovno tolažbo pri obiskih in za pravočasno previdenje, kakor todi radovljiškemu g. županu za njegove v srce segajoče besedo ob robu groba. Vsem in vsakemu, ki je blagopokojnemu storil v življenju ali smrti kakršnokoli uslugo, naj Bog povrne.
Radovljica, dne 7. maja 1939.
Žalujoča soproga Marija Volarič s hčerko Cvetko.
čitaite »Slovenca«!
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo Salostno vest, da je umrl nai ljubljeni soprog, ole, brat in tast, gospod
Ivan Konte
poštni inšpektor v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 7. maja 1939 ob 5 popoldne izpred mrliške vele splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Metlika, dne 6. maja 1939.
Konte Kati roj. K r i v i 5 i 8, soproga; inž. Vilibald, Ivan, por. boj. br. II. ki., sinova, in ostalo sorodstvo.
Zahvala
Ob prerani izgubi naše dobre, nepozabne soproge, mame, babice, sestre in tete, gospe
iosipine Kmet vdove Tratnik
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ter dragi pokojniei na kakršen koli način lajšali trpljenje in ji skazali spoštovanje na njeni zadnji poti. Posebna hvala gosp. zdravnika dr. Jenšterlu za požrtvovalno skrb in trud v dneh njene bolezni. Prav posebno zahvalo pa izrekamo častiti duhovščini, pevskemu društvu »Krekov zbore za ganljivo petje ter vsem darovalcem vencev in cvetja. Vsem najiskrenejša hvalal
Ohranite jo v blagem spominu I
Trbovlje, dne 4. maja 1930
Globoko žalujoči ostali
Za juaosiovansko tiskarno v Liubijani: Karei čei
izdajatelj z inž, jože Sodja
Mrednik: Viktor Cenčii