SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 fld., ia jedni
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za jeden meiec 1 gld..
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. refi na leto. Posamne Številke po 7 kr.

Naročnino in oznanil« (inserate) vsprejema npravnlStvo in ekspedlelja ▼ „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St.. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SemeniSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
Štev. ISO.
V Ljubljani, v torek 20. avgusta 1895.
Letnik XXIII.
Prevrat v Angliji.
Sami angleški konservativci niso sanjali, da dobe toliko večino v parlamentu ; 136 glasov šteje vladna večina z unijonisti. Od 1. 1830 se je nekako redno pri vsakih volitvah nagibal jeziček tehtnice, sedaj na liberalno, sedaj na konservativno stran. Se 1880. 1. so bili konservativci tako tepeni pri volitvah, kakor zadnje dni liberalci. Mi si tega prevrata ne moremo misliti drugače, kakor da je angleško ljudstvo bolnik, ki se naveliča vedno ležati na jedni strani. In ta prememba je v Angliji tako redna in navadna, da se jej niti liberalci ne čudijo. Angleži so politično izšolan narod, brez obupa se uklonijo večini, kajti zmaga nasprotne stranke velja Angležu kot začetek konca, tolaži se, da bode njegova stranka pri prihodnjih volitvah imela več sreče.
Sicer pa ima sedanja konservativna večina v parlamentu toliko liberalnega kvasu, da ne bode odstranila »brevi manu" svobodnih zakonov, ki jih je ustvarila prejšnja liberalna vlada. Celo na Irskem utegne Salisbury hoditi Morleyevo pot, ker kot trezen državnik uvidi, da s silo ne ukroti Ircev. »Catholic Times" pa s katoliškega stališča naravnost pozdravlja ta nenavadni prevrat v notranji politiki. Kakor znano, so angleški škofje, na čelu jim kardinal Vaughan, z mnogimi vplivnimi neduhovniki izdali spomenico o šolskem vprašanju, v kateri naštevajo zahteve katoliške cerkve, zahtevajo po veroizpovedanju ločene šole in kot praktiki takoj povedo način, kako naj se te šole vzdržujejo. Imenovani list trdi, da bodo konservativci dovolili versko šolo, ker imajo tudi brez liberalnih unijonistov potrebno večino.
Z versko šolo bi bili zadovoljni tudi verni pro-testantje. Lord Salisbury je pred volitvami naravnost izpovedal, da je prijatelj verske šole, in katoliki so pri volitvah glasovali le za one kandidate, ki so ob-
ljubili, da bodo glasovali v parlamentu za popolno pravno iu finančno veljavo verskih šol z sedanjimi medverskimi board- ali državnimi šolami. In vsled tega bo mnogokje katoliki odločili zmago konservativnemu kandidatu, ker so liberalni kandidatje dajali nepovoljne odgovore.
„Osservatore Romano" piše povodom zmage angleških konservativcev: „Moralao je že dognano dejstvo, da v Angliji poneha državna (protestantov-ska) cerkev; katoliška cetkev počasi toda vztrajno napreduje, četudi katoliki v Angliji še niso politična moč, vender je katočanstvo postalo socijalna moč prve vrste. Lord Salisbury se dobro spominja, kar je nekoč rekel njegov učitelj BeaconsUeld: .Dandanes sta na svetu dve organizovani in trdni moči, katoliška cerkev in prostozidarstvo. Katoličanstvo v Angliji ni nasprotno vladi, toda vlada mora računati ž njim, kajti nad tristo let stara verska podlaga političnemu organizmu angleške državne cerkve se je zrušila." Upanje je, da se mnogi angleški protestantje približajo katoliški eerkvi, kakor kaže najnovejše gibanje v Valesu.
Črne bukve kmečkega stanu.
10. Argentinija.
(Konec.)
V nekaterih argentinskih državah, vzlasti v Santa Fe, je skoraj vse poljedelstvu namenjeno zemljišče razdeljeno mej take laške lačnike.
Kapitalistom se je pa vendar zdelo, da je za kolone še premalo lakote, premalo dela in za-nje premalo dobička. Zato so par let sem poskusili z najemnistvom. Pretrganim laškim stradalcem, ki jim zjedinjena domovina ni mogla dati več koščka kruha in polente, so jeli prepuščati vlastelini posamne parcele v najem, seveda po tistem preklicanem medianerijskem načinu. Najemnik mora
namreč določeno svoto pridelkov vsako leto oddati bogatemu lastniku.
Da si bralci vsaj nekoliko predočijo ogromna posestva, navedimo tu par primerov: Nedavno je umrl vlastelin Diego Alvear, ki je zapustil svojim dedičem nad 27.000 km* zemlje. — Iz navedenega časopisa »La Agricultura«*) povzemamo, da je neka estancia obdelavala zemljišče, vredno 2 mil. pesov; vloženega kapitala (v živini, strojih itd.) je bilo 230.000 pesov. Letni troški so pa znašali 18.000 pesov in le 15.800 pesov so dobili delavci in pastirji za svoje delo.
Curumalan-Company obdeluje z najemniki 40.000 hektarov; vloženega kapitala ima 2 milijona funtov šterlingov; s svojimi parniki prevaža živo živino na Angleško, nad 2 mil. jarcev proda na leto ; žganja nakuha na tisoče hektolitrov in ga dobro izpeča.
Takih velikih špekulacijskih posestev je sedaj 15 do 18 v vsi Argentiniji, ki pomagajo s svojimi nizkimi žitnimi cenami, da propada evropski kmečki stan. Evropske, posebno laške gospodarske razmere pa vzdržujejo argentinsko tekmovanje, ker pošiljajo leto za letom na tisoče delavskih močij preko morja.
Oglejmo si to tekmovanje še natančnejše.
Statistični urad v Buenos Ayres objavlja, da se je naželo od 1. oktobra 1893 do 30. septembra 1894 — 2,080.000 ton pšenice; od teh se je izvozilo 1,560.578 ton, ki so prinesle domu 26,530.000 pesov v zlatu. Vrh tega se je izvozilo še 208.000 ton pšeniCne moke.
Jedna tona, pripravljena zu pošiljatev, je torej stala 17 pesov. Letos se je še mnogo več pšenice posejalo in bo torej letošnje leto brez dvojbe cena še bolj padla. 2e februvarija meseca (1895) se je prodajala v Santa F6 po 9-70 — 1160 pesov, ali
*) German Ave Lallemant 1. c.
LISTEK
Pojasnilo.
Da bodo čitatelji našega lista laže umeli včerajšnjo pesem, priobčeno na tem mestu, prinašamo danes Aškerčevo pesem samo, kateri dobro odgovarja včerajšnja. Tiskana je, kakor včeraj omenjeno, v 7. zvezku letošnjega Ljubljanskega Zvona.
Jaz!
Strah pred menoj te mar je, strah? Razuma božjega nositelj, Prirode smeli ti krotitelj! O človek, ti trepečeš plah! Sam polboga veličaš sebe — Močnejši kdo je li od tebe? Poglej mi, veleum, v obraz: Jaz, moč prirodna, to sem jaz 1 Veliki človek, kdo pa ti si? Ti meni gospodar ? — še nisi! Ti meni to si, kar črvič, Ti meni majhen, pust si — nič! In s tem ničesom kadarkoli Igram se jaz po svoji volji. Ce hočem, s tajnoj ti rokoj Potresem zemljo pod teboj: In pokajo kosti ji, skale, Ki prej so trdno se držale,
In tla se zemska zibljejo In majejo in gibljejo Ko morska raven valovita, Ce burja biča jo srdita. .. In kar gradiš si, »zemlje car" Na tleh nestalnih — kaj mi mar! Ti mesta tvoja in palače, Po kterih znanost se uči, Umetnost sveta se slavi — Otročje meni so igrače ! Ce hočem, samo jeden hip — In vse razrušim v prah in sip ; Porušim cerkve ti ponosne, Pagode stare stolponosne, In džamije razsujem v prah In sinagoge ti na mah. Poderem tvoje žrtvenike, In žnjih svetnike in malike Ti sam pa iz razpadlih hiš Berač brez strehe mi bežiš . . .
0, ne preklinjaj mi očeta, O, ne preklinjaj mi Boga Ne »oče", ti ni brez srci, Brez krivd ne tepe on deteta. Ne, dober oče ne podi Otrok iz hiše sred noči, Iz sladkega ne drami spanja, Ne goni jih iz stanovanja
Polnagih venkaj v mraz in mrak ! Iz postelje na cestni tlak Slab6tnih porodnic ne meče, Ko dete v krilu jim trepeče; Očetu smili se bolnik, Svet mu njegov je žalni krik; Cez prag otroka, ki umira, Ne vlači oče iu ne tira . . . O, ne preklinjaj mi Bogi! Ne »oče" — jaz sem brez srci, Jaz, moč vsemirna, moč prirodns, In tebi, človek, moč usodna . . .
Trepečeš? Ti se me bojiš? Sovražiš me in me črtiš! j Cemu ? Ne delaj mi krivice! Kdo sem ? Poglej mi bliže v lice! Sedaj sem Brahma, tvorec tvoj. Ustvarjam z modroj ti rokoj Svet poln življenja velekrasja, Svet poln razuma in soglasja. A zdaj sem Siva, ki ti svet Prevračam v kaos divji bpet. A nisem Brahma niti Siva. Le moč prirodna jaz sem živa! Io ne ustvarjam ti svetov, Ne uničujem jaz jih vnov — Le gibljem se brez prenehanja, Od vekov večno brez prestanja . . .
primeroma po 10.60 pesov. Takrat je stala na Ruskem tona pSenice 13-80 pesov in v severni Ameriki 19-50 pesov. V rozarijski luki se je pa dobivala po 16-30.
Ta svota se razlaga iz voznih troškov, pa tudi iz zvijač žitnih špekulantov. Sedaj še prav lahko prodajajo pšenico po 16 30 pesov, če bo treba, jo bodo dajali tudi po 12 ali še po manj.
Za priseljence dovolj skrbi Crispi; preje je prihajalo tudi mnogo Švicarjev, toda njihovi želodci vendar-le ne prenesejo same koruze. Vrh tega se laški koloni zelo množč. V Santa Fe pride povprečno 5'/» otroka na vsako družino. Leta 1894 se je pa še novih laških umetelnikov v stradanju naselilo v Argeniiniji orjaška svota — 54.720.
Poleg pšenice je 1. 1894 jela Argentinija izvažati tudi rž (2490 ton) po 15 pezov na ladiji, oves (1283 ton) po 20 pezov. Letos bo brez dvojbe 2000 milijonov kil pšenice jadralo na svetovni trg in če ji bo hotela Nemčija zapreti meje po predlogu nemških agrarcev, si bo dobila drugod kupcev in na Nemškem bo vse zopet pri starem. Nizke cene vlečejo, če tudi se s tem podpirajo tuji, bodi i argentinski kapitalisti. Sicer morajo pa v sedanjih razmerah ravno Nemci lepo molčati, če nočejo, da si ne nakopljejo velike škode na glavo. Nemških obrtnih izdelkov se je namreč 1. 1893 uvozilo za 11,000.000 pezov v Argentinijo; odtod na Nemško izvozilo le za 10,400.000 pezov. Kedor ne bo hotel argentinske pšenice, tudi ne bo prodajal ondukaj sukna, škroba in mila, smodnika,
topov i. t. d.
Avstrijci dozdaj še nimamo neposredno sile od Argentinije. Posredno nam pač ravno tako pospešuje tamošnje obdelovanje in njegove nizke cene propad našega kmečkega stanu, ki se glede na potrebe v jedi, pijači, obleki in stanovanji ne more nikakor meriti z laškimi stradalci.
Po uradnih podatkih izpisujemo tukaj primero mej argentinskim izvozom in uvozom. Avstro-Ogerske mej njimi ni posebej zaznamovane.
Argentinija je izvozila svojih pridelkov
	1884	1893	Izpremembe.	
na Angleško	10-6%	19'7°/0	+	9"1 /o
na Francosko	33-1 c	193 «	—	13.8 «
v Brazilijo	21 c	12-8 c	+	10-7 «
v Belgijo	21-8 «	11-4 c	—	104 «
v Nemčijo	10-0 «	110 c	+	1-0 c
v Zvezne države	6-0 «	3-6 c	—	2-4 «
na Laško	2-6 «	3-6 «	+	1-0«
na Spanjsko	2-2 «	2-7 «	+	0-5 c
v razne dežele	11-6 c	15-9 »	+	4-3 «
Uvozile so v	Argentinijo	države:		
	1884	1893	Izpremembe.	
Angleško	32-7 %	33'9°/0	+	1-2 o/0
Francosko	17-8 «	12-6«	—	5-2 «
Nemško	9-4 c	11-5 c	+	21 «
Zvezne države	7-9 «	100 c	+	2-1 c
Belgija	7-7 «	100«	+	2-3«
Laško	4-2 c	97 c	+	5-5 c
Španjsko	50 «	3-3 «	+	1-7»
Brazilija	2 5 «	2-2 c	+	0-3 «
Razne države	12-8 c	6-8 c	+	6-0 «
Ne vem, kaj je življenje, smrt, Neznana srd sta mi in črt, A tudi ne poznim ljubezni; Ne vem, kaj je dobrost in zlost, Ne vem, kaj greh je, kaj svet6st, Poznim le — zakon svoj železni; Nepremekljir, strog, večen je In trd, neoporečen je! Kdo sem ? Ugibaj! Sfinga bajna, Neuganljiva, v bistvu tajna! Kd6 sem? Le premotrivaj me, Spoznivaj, proučavaj me — Zabava krasna, duhovita — Do dni spoznal ne boš mi bita 1 Jaz sužnja tvoja ? Rob ti moj ? To večni je mej nama boj. Komu na prid, kdaj boj končd se, Ki z novoj siloj vsak dan rase ? Kdo sem ? Kdo pač razreši dvom ? Vesoljnost jaz sem, ti atom!
A. Aškerc. Pesem, po obliki res dovršen umotvor, ne pov6 nič novega; istega pesnika balada o potresu je učila prav to. Pesnik, ob jednem fatalist in deist, taji božjo previdnost: Boga ni skrb svojih stvarij, vse nesreče, ki zadevajo ljudi, so nujna posledica železnih, večnib zakonov prirode. Molitev za odvrnitev potresa je torej — nespamet.
Te številke nam pričajo, da se svetovni trg pod kapitalizmovim vplivom, ko tedaj denarna špekulacija vodi kupčijo in prodaj, ne da spraviti z ravnotežja po carinskih vojskah. Vsaka država mora v sedanjih razmerah, ko ji muhe jedno-dnevnice — vsake kvatre ali še preje menjajoči se ministri — brez ozira na prihodnost gurajo dalje težki voz, podpirati tistega, ki že kaj ima, — toraj veliki obrt — kapitaliste. Za kmeta se ni vredno meniti, ker bi vsaka resna pomoč kmetu v korist zavrla dobičkov pota — bogatinom, tvor-ničarjem, veliki obrti sploh.
Veriga novodobnega kapitalizma je pretrdno zvarjena, da bi jo mogla oslabiti kaka majhna carinska praska; moč tistih, ki so priplezali za časa denarne vsevlade k polnim jaslim, je prevelika, da bi se sploh resno moglo rešiti carinsko vprašanje.
Argentinija, za sedaj v kmečkem vprašanju najzanimivejša južno-ameriška država, nas prepričuje, kakor sploh vsa naša študija, da se kmečkemu stanu ne da pomagati samo z jedno aH drugo krparijo, marveč da se vse družabno življenje preosnuje na novem zdravem temelju.
(Dalje 8lždi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. avgusta,
Grof Badeni v Išlu. Iz Levova se včeraj 19. t. m. brzojavno poroča: Ces. namestnik grof Badeni je v nedeljo z večernim vlakom nagloma odpotoval na Dunaj. Po dnevu so večkrat dohajali in odhajali brzojavi iz Levova v Išl in nasprotno. V Išlu je bil danes grof Badeni pri cesarju v zasebni avdijenciji. Ta izvanredni poziv je vsekako pomenljiv. Skoraj gotovo se bode sedaj uresničila trditev raznih časnikov, da bo grof Badeni bodoči ministerski predsednik. V Išlu ostane grof Badeni samo jeden dan, na Dunaju pa do četrtka. Med tem časom se bodeta z grofom Kielmanseggom posvetovala o nadaljnem delovanju. Potem se poda zopet v Levov, kjer ostane najbrže do konca deželnozborskih volitev. Bazni časniki že sedaj ugibljejo, kdo bode Badenijev naslednik v Levovu. Pred vsem se imenujeta dva moža za mesto ces. namestnika v Galiciji, bivši minister Dunajevski in deželni maršal knez S a n-g u s z k o. Od druge strani pa dohajajo zopet poročila, da ostane Badenijevo mesto za nekaj časa izpraznjeno. Začasno vodstvo bo prevzel namestniški svetnik vitez Laskovski.
Dunajske občinske volitve se bodo vršile teden pozneje, kakor je bilo prvotno določeno. »N. Wiener Tagblatt" namreč piše: »Iz zanesljivih virov se poroča, da se bo prestavil rok za dunajske volitve od 16. na 25. dan septembra. Kot vzrok za to se navaja, da še ne bodo gotova do tega časa razna za volitev potrebna dela in da padejo na konec m.e seca septembra večji židovski prazniki in bi torej ne bilo umestno, da bi se na te dni vršile občinske volitve." — Ta je pa zopet lepa! Na židovske praznike se naj torej ozira, za katoliške praznike se pa malokdo zmeni. Gotovo si bodo dunajski katoličani to zapomnili. Glavni vzrok, da se je prestavil določeni rok, je pa skoro gotovo ta, da še niso vsi židovski kolovodje dospeli iz letovišč.
Kielmanseggov ukaz hočejo raztegniti tudi na učitelje ljudskih in meščanskih šol. Dež. šolski sveti so dobili namreč povelje, da izdajo sebi podrejenim učiteljem jednaka navodila, kakor so se izdala državnim uradnikom.
Imendan sv. Očeta. V nedeljo, na praznik sv. Joahima, so obhajali sv. Oče svoj imendan. Tem povodom so vsprejeli udanostna voščila kardinalov, prelatov in predstojnikov raznih katoliških društev. Nad jedno uro so se z navzočimi v zasebni knjižnici najprijazneje pogovarjali ter izražali svoje veliko veselje nad tem, da se je tudi v Italiji zopet oživelo versko gibanje ter izrekli željo, naj bi se vsi katoliki tesno zvezali v skupno delovanje. Konečno so obžalovali, da se nekateri italijanski krogi vender še nočejo pomiriti ter 8 svojo vročekrvnostjo z vso silo nasprotujejo razvoju sv. cerkve.
Bolgarija. Dunajski dopisnik angleškega lista „Daily News" je imel minoli teden razgovor z bivšim bolgarskim ministrom Tončevom, ki se je iz Pariza skozi Dunaj vračal v Sredec. Tončev trdi, da ja položaj v Bolgariji jako resen, in da se utegne s princem Ferdinandom i8to zgoditi, kakor se je z Aleksandrom, da bode namreč lepega dne moral
zapustiti Bolgarijo. Tončev je naravnost trdil, da hoče Ferdinanda opozoriti na nevarnost in tudi na osebe, ki ga hočejo izpodnesti; najhujši nasprotnik je baje metropolit Klement, ki je vodil deputacijo v Peterburg. Vsi dogodki na Balkanu kažejo, da se bodo v bližnjem času vršile premembe z resnimi posledicami.
Razgled po slovanskem svetu.
Iz Prage, 13. avg.
O g. poslancu Spindlerju je prišla sem 7. t. m. iz Mosta vest, ki je slavnega radikalca v prav čudno luč postavila. Stvar je ta-le: Trdilo se je, da je pomožni odbor pri razdeljevanju podpor pri-stransk. O tem se je hotel g. poslanec prepričati. Potoval je v Most. V Most prišedši se ni zmenil za češke prebivalce, marveč kar naravnost jo je udaril k županu Pohnertu, pri katerem je iskal poduka, potem odkosil v nemškem hotelu in odpotoval, ne da bi se svojim rojakom pokazal. Poduk župana Pobnerta je moral biti gotovo temeljit in s tehtnimi dokazi podprt, ker je poslal Spindler stavbinskemu podjetniku Stanku dopis, v katerem mu veli, naj se združi češki odbor z nemškim in se izroče vsi došli denarji nemškemu odboru. Veselje »Briixer Ztg." je radi tega veliko. Zamolčati se pri tem ne sm^, da je g. Špindler delničar mostečke premogokopne družbe, in da se ne sramuje v čast češkemu imenu po nemško glasovati. Odtod tista gorečnost in skrb. Kakšen vrišč bi zagnali mladočeški listi, ako bi storil kaj podobnega kakšen staročeški list, ali pa klerikalec! „Ja Bauer, das ist was Anderes!" —V Chotešovu pri Plznu je pogorel grad kneza Thurn-Taksisa. Prvotno je bil samostan, ustanovil ga je pl. Eroznata, isti, ki je ustanovil samostan v Tepli. L. 1782 je pripadel verskemu zakladu, 1. 1822 so ga kupili s posestvom vred Thurn-Taksisi za 1,089.200 gld. — Policijski dvorni svetovalec Dorfel je ustanovil časopis »Česk^ Noviny".
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. avgusta.
(„Slov. Narod" ovaduh.) Včeraj je »Narod" prinesel daljši članek pod naslovom „Uradnik in duhovnik", v katerem razpravlja znani ministerski ukaz gledč pravic in dolžnostij državnih uradnikov. Jeguljasti „Narod" bi rad preklel dotični ukaz, češ, da je vlada s tem močno utesnila državljanske pravice prizadetih uradnikov in da bodo naši slabo plačani učitelji morali zavžiti rečene kapljice neosla-jene v njih naravni grenkobi; konečno pa se premisli ter kot Balaam blagoslavlja ministerski ukaz, češ, da jedro tega ukaza ni slabo. Radikalno glasilo v svoji vsestranski pravičuosti računa in sklepa tako-le: Ako vsi javni funkcijonarji dobe moralne zaušnice, zakaj pa ne tudi duhovniki, »podivjani župniki in kapelaui, ki uprizarjajo svoje politične burke in velike izgrede?" Tem »bojevitim političnim gladijatorjem", ki so se opasali z »britkim mečem11, treba v prvi vrsti torbo na usta in verige na noge, da ne bodo „očitno in na skrivnem, v spovednici in na leči" bujskali ljudstva. Koncem članka pa kliče vlado na pomoč, češ, »tu se bode uradništvo po vsej pravici vpraševalo: kako da se nam sploh vsako javno nastopanje prepoveduje, dočim je drugi vrsti javnih funkcijonarjev dovoljena uprav revolucijonarna agitacija in se nihče ne meni za to, ako kdo zlorabi svojo uradno oblast?" Torej, visoka vlada, namigni v knezoškofijski palači, da »mora jednaka pravica veljati za vse javne funkcijonarje". Tako piše, tako ovaja oni »Narod", ki vedno hvali in poveličuje »bojevite politične gladijatorje" v duhovski suknji, ki v Istri, na Koroškem in drugod »opasani z britkim mečem" vodijo ljudstvo in ga naudušu-jejo za prava načela, in ostudno napada knezoškofe, ako priporočajo svoji duhovščini »samozatajevanje in takt". Nedavno še smo bili s prevzvišenim knezo-škofom »vladni hlapci", a danes »obstoji mej nazori vlade in ekscelence dr. Missie nepremosten prepad". Da, gospoda »Narodova", konfuzni ste bili in ste, ter vedno dosledni v svoji nedoslednosti I
(Cesarjeva zahvala.) Presvetli cesar je naročil deželnemu predsedniku, da izreče zahvalo za uda-nostne izraze družbe sv. Cirila in Metoda na glavni skupščini v Kranju.
(Z Bleda.) Cesarjev rojstni dan. Že 17. t. m. je gromovito grmenje topičev naznanjevalo slavnostni dan. V nedeljo so se pa okolu devete ure zibale naše ladije po jezeru ter dovaževale našo gospodo na divni otok k slovesni sv. maši. Pri sv. opravila
j« povzdigovalo pobožnost vzlasti izboruo cerkveno petje, spremljano z orgijami in letoviško godbo, pod vodstvom nadučitelja gosp. Rusa. Po sv. maši je v prijazni cerkvici krepko odmevala »cesarska pesem", kot izraz na£ih čutil vdanosti in zvestobe do presv. cesarja. Napovedani banket v Lujizinib toplicah je moral izostati, ker se jih je samo osem oglasilo. Popoludne je pa prišlo veliko število tujcev, vzlasti sosedov, ogledat si razsvetljavo, ki jih vsako leto tako zelo mika. Pričela se je okolu 8. ure. Okinčane in razsvetljene ladije so se jele v dolgi vrsti pomikati proti knezovi vili, ki je bila izmej vseh najlepše msvitljena. Kakor žarni pasovi so se vile lučice po vrtu, vila je pa v svoji bliščobi imela podobo altarja. Letoviška godba je krepko svirala raznotere komade, petje našega domačega pevskega društva je pa lepo odmevalo v krasno noč. Ob 10. uri se je končala slavnost s cesarsko pesmijo, kateri so sledili gromo-viti »Živio-klici" ua cesarja.
(Vodnikova spominska plošča na Triglavu) O. gg. župnik Aljaž in kapelan Matjan sta postavila na Triglavu mramornato ploščo v spomin, da je bil slovenski pesnik Valentin Vodnik 20. avgusta 1795 na Triglavu.
(Odgovor na popravek.) Hrenovke, 19. avgusta : »Kaj bo pa sedaj!" sem vskliknil, ko sem bral popravek g. Matija Petriča, načelnika postojinske požarne brambe. To, kar on popravlja niso malenkosti. Tedaj g. Matija ni rekel: Danes smo pokazali hvaležnost hrenoviški občini. Prav žal mi je, da ne morem pritrditi. Ce se hoče gospod načelnik potruditi v Goriče, pokažem mu mesto, kjer je stal, ko je gori omenjene besede govoril, le mesto »občini" rekel je: »županiji", kakor sem vam jaz poročil, a pomen je isti. Tudi pravi, da Hrašaaov ni »dobro ozmerjal", no, kar se gosp. Matiju zdi »primerno opozoriti", zdi se pa drugim, kateri njegove ljubez-njivosti ne vedo ceniti — dobro zmerjati. Ljudje so pač čudni — a tako je. In pa njegova opazka, da bi bili imeli Hrašani popreje njega vprašati, Če smejo v domaČo faro bližnjim sosedom pomagati
—	take se more le gosp. Matija znebiti! Iz Hraš -v Postojino je pet kilometrov — v Goriče pa ravno
na nasprotno stran malo več ko dva kilometra. Ravno tako je, kakor če bi v Ljubljani gorelo, pa bi Šiškarji šli v St. Vid vprašat, če smejo v Ljubljano gasit. Tudi dne 8. avgusta pri pogorišču pred Jamo se je gosp. Petrič čudno obnašal. Pripeljal se je nekako ob 4. uri pogledat, kako gori ter se začel kregati s pridnimi gasilci. Razdražil jih je tako, da je slišal veliko debelih. Mogoče, dvomim sicer, a mogoče je, da mu je postojinska županija izročila kako nadzorstvo nad postojinskim gasilnim orodjem
—	a Hrenovičani kupili smo brizgalne za svoj denar
—	gosp. Petrič ni dal nobenega krajcarja, torej mu nič mar ni, kje in kako se naše orodie rabi. Pa seveda boli ga, da so naši fantje pokazali, da tudi brez njega opravijo.
(V Idriji) se je obhajal cesarjev rojstni dan prav slovesno. V to je posebno mnogo pripomogla navzočnost pešpolka št. 27, Leopold, kralj Belgijcev, kateri je na svojem popotovanju k manevrom tu sem dospel dne 17. t. m. ob SU10 uro. Cesarska slovesnost se je pričela na večer 17. t. m. s tem, da ste vojaška in domača rudarska godba svirali po mestu. Drugi dan je bila ob 10. uri slovesna sveta maša, katere so se udeležili v cerkvi vsi vojaški in civilni dostojanstveniki, zunaj cerkve pa vojaštvo, uniformirani rudarji, veterani in gasilci s svojimi zastavami. Po končani sveti maši podeljen je bil vojaštvu izpred cerkvenih vrat blagoslov z Najsvetejšim. Potem so defilovale čete pred dostojanstveniki. Popoludne ste svirali godbi na velikem trgu, zvečer pa na Zemlji, kjer je umetalni ogenj gospoda Kanduča zaključil prelepo slavnost. V ponedeljek dne 19. t. mes. je odšel ob pol 6. uri zjutraj polk proti Loki.
(Porotne obravnave.) Dne 26. t. m. se prično porotne obravnave v prostorih »Tonhalle". Toženi se. 26. avg. Ivan Prežel (nasilstvo), Marija Sink (detomor), Marija Ogrin (detomor): 27. avg. Anton Kobi (uboj), Ivan Jazbec (težko telesno poškodovanje) ; 28. avgusta Ivan presetnik (požig), Anton Božnar (uboj); 29. avgusta Josip Gostinčar in tovariši (razžaljenje časti), Anton Grablovic (razžaljenje časti); 80. av?. Avguštin Janez, Franc in Ivan Baje
(težko telesno poškodovanje); 31. avg. in 2. sept. Andrej Juhard in šest tovarišev (ponarejevanje denarja); 3. sept. Anton Prestopnik (uboj); Josip Ferjančič in dva tovariša (tatvina in goljufija); 4. septembra Franc Bizjak (uboj).
(Učiteljski shod v Radovljici) je izvolil ondotna učitelja gg. Andreja Gerčarja in Ludovika Stiasnyja zastopnikom učiteljstva v radovljiškem okrajnem šolskem svetu.
(Razpisane službe.) Mesto pristava pri okrajnem sodišču v Idriji. Prošnje do 30. avgusta deželnega sodišča predsedništvu v Ljubljani. — Na dvorazrednici v Begunjah mesto nadučitelja v tretjem plačilnem razredu. Prošnje do 1 septembra c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Radovljici. — Na ljudskih šolah v Gribljah, Božakovem in Češenjcah je namestiti učitelje - voditelje z letno plačo 450 gld. Prošnje do 15. septembra pri okr. šolskem svetu v Črnomlju.
*
* *
(Katoliško tiskovno društvo lavantinske škofije) je imelo dne 19. t. m. v slovanski čitalnici v Mariboru XIV. redni občni zbor. Sprejela so se nekoliko spremenjena društvena pravila. V novi odbor pa so bili voljeni naslednji veleč, gospodje: stolni dekan Lovro Herg, kanoniki dr. J. K r i ž a n i č , K. H r i b o v š e k in dr. J. Mlakar, odvetnik dr. Jernej Glančnik, zdravnik mag. Fel. Ferk, profesor dr. A. Medved, kapelan F r. L e k š e in korvikarij Matej Str akl. Za namestnike tem so bili izvoljeni čč. gg.: profesorja J. Zidanšek in Martin Matek, dvorni kapelan Jos. Majcen ter stolni kapelan F r. S i m o n i č; za pre-gledovalce računov pa čč. gg.: župnik Fr. Hi rt i, stolni vikar L. Hudovernik in učni prefekt Fr. Korošec. Naj bi novi odbor blagonosno deloval ter prihodnje leto slovesno praznoval 251etnico društva in 301etnico »Slov. Gospodarja".
(Imenovanje.) Poštni oficijal gospod Vekoslav Vavpotič je imenovan poštnim kontrolorjem na Dunaju. — Učitelj na pripravnici v Gradcu, Anton N a g e 1 e , je imenovan okrajnim šolskim nadzornikom za celjski mestni šolski okraj.
(Letošuje premovanje konj na Štajerskem) se vrši v sledečih krajih : 26. avg. v Irdningu, 27. avg. v Muravi, 3. sept. v Fehringu, 4. sept. v Kirch-bachu, 6. v Lipnici, 10. v Šmarju, 11. v Žalcu, 7. v Ljutomeru, 12. v Brežicah, 13. v Račjem in
16. oktobra v Judenburgu.
*
* *
(Iz celovške škofije.) Umrl je dne 15. t. m. zjutraj vč. g. Jos. H a u s b e r g e r, kn. šk. duh. svetovalec in župnik v Šmarnu pri Volšberku, star 60 let. V mašnika je bil posvečen 1. avgusta 1858. Hudo bolehal na vodenici je dolgo časa. — Na župnijo Ettendorf je prezentovan č. g. Hub. pl. Gallenstein, župnik v Kotu ; na župnijo St. Jan pri Volšberku tamošnji provizor Jan. Joham; na župnijo Afric č. g. dr. Flor. Hiebaum, mestni kaplan v Beljaku. — Premeščeni so č. gg.: Al. Kaufman, kaplan v Požarnici za provizorja v Plajberg-Rovte; Al. Vanna, provizor v Sirnici v Svinico; Jos. V i n t a r, provizor v Liedingu v Bilčoves; Iv. Druneky, provizor v Bilčovesi k sv. Jederti pri Volšberku; Iv. Cernic, provizor v Lipi kot kaplan v St. Peter v belski dolini ; V. Maier, kaplan v St. Petru v Požarnico. Za IV. mestnega kapelana in spovednika usmiljenih sester v Beljaku je nameščen č. o. Eng. Scharner, 0. S. Fr. — Provizorjem župnije Šmaren, ki je razpisana do 21. sept., je imenovan tamošnji kaplan K. Sivic.
(S Koroškega,) dne 19. avgusta. Socijaldemo-kratični agitator žid dr. Ingwer z Dunaja v zadnjem času potuje po Koroškem, da i tu trosi zlobne svoje nauke med ljud. Na več krajih je našel precej poslušalcev.— Poslanec Rainer, zastopnik celovškega mesta, se bode danes (ponedeljek) opravičeval pred svojimi volilci, zakaj je pri tretjem branju budgeta bil od državnega zbora odsoten ter ni glasoval tako proti Celju. — Deželna vlada je potrdila pravila nove zadruge koroških pivovarjev. — Konvertit, princ Frid. Vikt. Schonburg-Waldenburg iz Saksonskega je kupil od pl. Gagern-a grad Pokin blizu Tinj za 65.000 gld. ter se tam naselil. — Sam umoril se je 27letni hlapec Fr. Kopajnik v Vovbrah pri Velikovcu. Zakaj, se ne vi. — Strela je ubila
doe 13. t. m. na planini nad Reichenfelsom 15 repov govedi. — Knezošktfijski ordinarijat v Celovcu je poslal za po potresu poškodovane Ljubljančane vkup 3877 gld. 68 kr. nabranih milodarov.
(Porotno zasedanje v Celovcu) bode od 9. do 12. septembra. Pred porotnike pridejo 4 osebe: 1 radi posilstva, 1 radi ropa, 1 radi detomora in vred-
nik V. Dobernik radi žaljenja časti.
*
* *
(Iz Gorice) se poroča, da je mestni občinski svet na predlog župana dr. Venuttija sklenil, pri ministerskem predsedniku vložiti pritožbo proti sum-ničenju, katero prihaja od slovenske strani v časnikih in interpelacijah slovenskih državnih poslancev glede lojalnosti in gospodarstva goriškega mestnega zastopa. Dalje je sklenil protest proti ukazu deželnega šolskega sveta, da mora do 15. septembra 1.1. ustanoviti slovensko ljudsko šolo. — Jako slabo vest morajo imeti gospodje, ki kujejo proteste proti dokazanim dejstvom, katerih ne morejo dalje zagovarjati pred svetom.
*
* *
(Razdelitev državne podpore hišnim posestnikom.) Ker je komisija pri deželni vladi svoje delo glede razdelitve imenovane podpore za hišne posestnike sedaj končala, se bode razdelitev kmalu odredila. Deželno predsedstvo je doposlalo ravnokar magistratu dotične intimacije. Hišni posestniki ter hišni oskrbniki jih dobe tekom prihodnjih dni tega tedna uročene; kajti magistrat je pričel danes z dostavljanjem.
(Prošnje trgovcev in obrtnikov za državno podporo), katerih se je uložilo 840, odpošlje magistrat te dni deželni vladi v daljno uradovanje ter jih bode ondotna ad hoc sostavljena komisija rešila, kakor je upati do prihodnjega tedna. — Tako bode vsa ta zadeva koncem avgusta t. 1. rešena in s tem nujni potrebi ustreženo. — To državno posojilo in podporo bode izplačeval računski oddelek deželne vlade (ki je nastanjen sedaj v Igriških ulicah št. 4 v pritličju.)
(Dokaj opeke) za zidanje, še dobro rabljive, se dobi zastonj na stolnem trgu št. 10.
(Umrl je) danes zjutraj v Udmatu, Kristijan Pajer, znani fotograf, kateri je veliko popotoval po Aziji in Afriki. Svoje dogodke je v »Domin Svetu" sam prav zanimivo popisal. N. v m. p.
(Povozil) je 16. t. m. popoludne na Reseljevi cesti nek premovni voznik triletno deklico Rozo K m e t e c , hčerko železničnega sprevodnika. Ubo-žico so hudo ranjeno prenesli v deželno bolnišnico.
(Policijska kronika.) Mestna policija aretovala je od včeraj (19.) do danes (20. t. m.) 5 oseb in sicer: 1 zaradi pijanosti in razgrajanja, 4 zaradi potepanja. Posestnik Janez Mazi našel je danes v jutro v Ljubljanici mrtvo truplo moškega vtopljenca. Janez Cerin, krčmar v Stefanji vasi spoznal je vtopljenca, bivšega posestnika Janeza Pogačarja iz Zgornje Hrušice, ki se od 15. t. m. pogreša. Truplo so prepeljali v mrtvašnico.
Telegrami.
Dunaj, 19. avgusta. Grof Badeni je odpotoval včeraj zvečer v Išl.
Dunaj, 19. avgusta. Neki član nemške levice oporeka vesti, da bo pripadal baron Chlumecky novemu ministerskemu kabinetu.
Dunaj, 19. avgusta. Klub avstrijskih narodnostij je izdal oklic na češke volilce na Dunaju, v kterem se mej drugim glasi: »Povodom prihodnjih volitev v občinski zastop se morate kmalu odločiti, ali bodete podpirali še nadalje ono stranko, kteri ste že tolikrat pripomogli k zmagi, ali pa podpirate samostojne češke kandidate. V prihodnje hočemo postopati popolno samostojno. Priporočamo vam, da volite le te kandidate".
Išl, 20. avgusta. Cesar je vsprejel danes dopoludne ob pol 12. uri grofa Badenija v posebni avdijenciji.
Oeloveo, 20. avgusta. Pri današnjem volilnem shodu, katerega je sklical državno-zborski poslanec Rainer, da se opraviči glede postopanja v celjski zadevi, je izrekla večina zborovalcev posl. Rainerju nezaupnico, na
Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
«ienic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Wien,
I. Bezirk, nsplats
, Partcrre.
kar se je ta izjavil, da odloži državnozborski mandat.
Gradeo, 19. avgusta. Slovenska poslanca dr. Jurtela in dr. Gregorec bodeta priredila 25. t. m. pri Sv. Barbari volilni shod.
Levov, 19. avgusta. V Beskidih je včeraj snežilo. V gorskih krajih je nastal hud mraz.
Praga, 19. avgusta. Na tukajšnem kolodvoru se je odtrgal jeden voz od brzovlaka. Zašel je na napačni tir ter se prevrnil. Štirje popotniki so ranjeni.
Berolin, 19. avgusta. Vsi tesarji so zopet začeli delo, ker se jim bode plača povišala.
Neapol, 19. avgusta. Včeraj zvečer se je zbralo v mestni dvorani mnogo volilcev. Vsled velike gnječe na stopnjicah se je odtrgala ograja in nad 60 oseb je padlo v globino. Tri osebe so mrtve, štirinajst težko ranjenih. Popolnoma nepoškodovan ni nobeden.
Petrograd, 19. avgusta. Ruski brzojavni urad poroča: Po poročilu iz Soeula (Korea) od 29. julija je vsprejel kralj japonskega odposlanca, kateri je zahteval, da se uvede poprejšnja vlada. Kralj je brez moči.
Marselj, 19. avgusta. Na parniku „Jan-gete" je dospelo danes 150 bolnih vojakov iz Madagaskarja.
Madrid, 19. avgusta. Republikansko gibanje je postalo popolnoma nepomenljivo. Imelo je samo ta namen, da ovira odpošilja-nje rezervnikov na Kubo.
New-Jork, 19. avgusta. Vsled eksplozije nekega kotla se je razrušil petnadstropni hotel v Doweru; petdeset oseb je podsutih.
Umrli so:
18. avgusta. Marija Lein, gostija, 77 let, Streliške uliee it. 4, ostarelost. — Anton Brate, delavec, 40 let, Tesarske ulice 3, jetika.
V bolnišnici:
18. avgusta. Frančiška Poloučič, kajžarjeva žena, 36 let, srčna hiba. — Simon čamernik, delavec, 64 let, kap.
Votroiki bolnišnici:
19. avgusta. Frano Kušar, delavčev sin, 3 mesece, črevesni katar.
Tujci.
18. avgusta.
Pri Slona : Selan, Scheibenbogen, Konigstein, Jago-ditsch z Dunaja. — Baulio, Marpurgu, Wichmann, Nossan, Vorreith iz Trsta. — Bartesch iz Gr»fenberg-a. — Dobay iz Maribora. — Dvvorak iz Gradca. — Žužek, Pfeifer iz Trnovega. — Gerlach iz Monakovega. — Tomin iz Gorice. — Parus iz Zagreba. — Stiindler iz Sarajeva. — Bttrger iz Oger. Sobotice. — Haggenmiiller iz Leobersdorf-a.
Pri Maliču: Winter, Tansky, Herzl, Zerner z Dunaja. — Patriarch iz Gradca. — Urbach iz Prage. — Herz iz Kolonije. — Razinger, Pfeifer s Krškega. — Liebmann iz Londona. — Findejs iz Gradca. — Nemeoič iz Pulja.
Pri bavarskem dvoru: Sterle iz Kopra.
Pri Lloydu: Kuketz z Reke.
Pri Jutnem kolodvoru: Kralj iz Zagreba. — Rožič iz Maribora. — Stolfa iz Trsta. — Gregorka iz Šušaka.
MeteorologiČno porodilo.
g a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm
19	9. zvečer	741-2	151	sl. svzh.	jasno	
20	7. zjutraj 2. popol.	7412 740-4	10 4 236	sl. svzh. sr. vzh.	megla jasno	00
Srednja včerajšna normalom.
temperatura 15-1°, za 3'3° pod
Učitelja
išče tamburaški zbor poučno-zabavnega društva v Ljubljani. — Več se
izve na Turjaškem trgu štev. 1, od 7. do 9. ure zvečer.
„Sičara". ■
PRAKTISCH undGUT
Prečast. duhovičini
za liturgično uporabo najbolje priporočeno
V. A.Vinding-a
v Bistrici ob Dravi na KoroSkem
patentovano, na posebni način prirejeno
oglje za kadilnice
100 komadov gld. 180, poštni zabojček po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluževati nemškega ali latinskega jezika. Dobi se tudi patentovani stenj za večno luč.
Priznanje. Pri Vas naročeno in prejeto oglja za kadilnice smo porabili. Vaša iznajdba je res krasna, namenu popolnoma zadosčujoča in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 300 komadi — Malteški redovni konvent v Pragi, III., Bad-gasse 4, v maju 1895. I b 1, t. č. superijor. 19 52-4
Razprodaja.
Nikdar v življenju se ti ne ponudi več redka prilika, da bi dobil samo za 2 gld. krasne in prekoristne stvari. 35 komadov za le 2 gld. in sicer:
1 jako elegantno pozlačeno uro z lepo verižico, točno ldočo, s triletnim poroštvom; 1 krasno kravato za gospode iz čiste svile; 1 krasna igla za kravato z umetnimi briljanti; 1 oficirska usnjata denarnica; 1 jako elegantna broška za ženske po pariški fagoni; 1 krasen prstan iz zlatoinimita z lepim kamenom; 1 krasno škatljico za smodke;
1	krasno cevko za smodke;
3 komadi zelo krasnih mehaničnih naprsnih gumb s ponarejenimi briljanti;
2	krasna gumba za zavratnik s patentovanim oklepnikom ; 2 doublegold gumba za mansete;
10 komadov finega angleškega pismenega papirja; 10 komadov finih angleških pismenih zavitkov;
Vseh teh 35 komadov krasnih stvarij sem prisiljen dati za dosedaj nečuveno smešno ceno 2 gld.
Da izključim vsak dvom, izjavim, da je ura sama dvakrat toliko vredna. Ako bi ne prijala, se denar najradovoljneje vrne tako da je za kupovalca vsak riziko izključen.
Vse to je dobiti, dokler je še kaj na razpolago, po poštnem povzetju po	4S7 5—2
krakovski razpošiljavnici ur
F. WINDI8CH,
Krakovo, Meth-Strasse Nr. 12/F
V plodovito
nalaganj e glavnice
priporočljiva so
4°/0 kronina zastavna pisma avstr. osrednje zemljiške kreditne banke.
Na zastavna p'sma osrednje zemljiško-kreditne banke morejo se postavno naložiti pupllarnl denarji, ustanovne svote, ln depoziti, vojaikl slui-benl denarji ln kavolje za poroke. Vrhu varnosti so še ta pisma oproičena (18 7-1) vsakega dohodninskega davka.
Menj alnična
delniška družba „MERCUR",
I., Wollzeile, Dunaj, Mariahilerstr. 74 B.
Stanarinske knjižice
za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemSkem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobd se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni v Ljubljani.
1E3-E3«
St. 7103.
479 3-3
oddal
iglične rastline, fiorenine, | luBje in semena Kupuje
M
kg 166 47
IH

Deželni odbor bode iz deželne trtnice pri prisilni delavnici
50.000 do GO.OOO
ukoreničenih cepljenih ameriških trt
in sicer za bela vina: kraljevina, beli burgundec, zelen, grganja, rulandec, rizling italijanski, moslavina, rudeči španiol, zelenika in plaveč; za črna vina: portugalka, modra frankiuja, Črni burgundec, črna lipovščina in lovrenček.
Trte se bodo oddajale po 7 (sedem) gld. za sto (100) komadov, pa tudi nekaj brezplačno malim, revnim vinogradnikom, kojib vboštvo je dokazano po izjavah županstva.
Vinogradniki, kateri žele kupiti trte ali jih dobivati brezplačno, naj se zglase pri svojih županstvih ali pri kmetijskih podružnicah najdalje do
15. septembra t. 1.
ter naznanijo, ali in koliko sveta že imajo pripravljenega za nasaditev trt y koliko trt, katere vrste in ali jih žele dobiti že jeseni t. I., kar najbolj kaže, ali še-le spomladi 1. 1896.
Županstva in kmetijske podružnice morajo potem vse prošnje predložiti deželnemu odboru najdalje
do 30. septembra t. L,
ker se na pozneje vložene prošnje ne bode oziralo.
Odi dež;, odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 27. julija 1895.
I) u n a j s k a borza.
Dn6 20. avgusta.
Skupni državni dolg v notah.....100	gld.	90	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....101	,	15	a
Avstrijska zlata renta 4%......123	,	15	,
Avstrijska kronska renta 200 kron .	101	„	35	„
Ogerska zlata renta 4 %..............123	.	05	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	.	96	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1067	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld............398	„	25	.
London vista...........121	„	20	„
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. dri. vclj,	59	„	22", „
80 mark............11	„	84	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	61	„
Italijanski bankovci........45	„	75	„
t kr. cekini . . ..........6	.	72	„
Dni 19. avgusta.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	151	gld.	50	kr.
5 % državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	158	„	75	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195	„	50	„
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	100	„	—	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......145	„	75	„
Dunavske vravnavne srečke bik ... .	130	„	—	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	„	25	„
Posojilo goriškega mesta.......112	„	—	„
kranjsko deželno posojilo.....99	„	25	,
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4%	99	„	90	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	225	„	—	„
„ „ južne železnice 3% ,	171	„	80	„
„ „ južne železnice 5% .	131	„	75	„
„ , dolenjskih železnic 4%	99	,	50	„
Kreditne srečke, 100 gld................205	gld.	25	kr,
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„	50	„
Rudolfove srečke, 10 gld..............23	,	50	„
Salmove srečke, 40 gld................70	„	—	„
St. Gen6is srečke, 40 gld.......72	„	—	.
Waldsteinove srečke, 20 gld......53	„	—	.
Ljubljanske srečke.........23	„	—	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	170	.	—	.
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st.v.	3495	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	549	.	—	,
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	110	,	26	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	77	.	50	„
Montanska družba avstr. plan.....94	„	75	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	168	„	40	„
Papirnih rubljev 100........130	„	—	_
Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd.
X«varovanje za zgube pri ftrebanjlb, pri izžrebanj« najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„K E R C U
iollzsili it. 10 Dunaj, liriahilfirstraisa 74 B.
6*
JZJT Pojasnila v vseh gospodarskih in Inančnih stvarsh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipakulaoljskih vrednostnih papirjsv in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega jbrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.
izdajatelj: Dr, Ivan Janaiii.
Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec.
Tisk „ Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.