^ Oldest Slovene Daily in Ohio Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni f! i^E XXII. — LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, (PETEK) APRIL 14, 1939. ~~~~ ŠTEVILKA (NUMBER) 86 m mest- 1 nega "psa , čuvaja"! ' "aylor bo pred-1 ' nov mestni urad ki M K' pazil na graft in Možnost mestnega podaja. Ponedeljek bo predložil l?ari Raymond J. Taylor, Kfli. e° iz 26> varde> v .^bornici predlogo, s ka- ^ (i Priporočil ustanovitev tt(j ^stnega psa čuvaja," ^'znost bo, paziti na graft ^ °2nost v vseh panogah , & uradovanja. ^'•man Taylor bo zahte- it ?e da njegov amend- a splošne volitve v je- f^ev« jifca amendment je že » h newy°rska mestna u-IPom newyorski žu- I ^fti LaGuardia imenoval V Herlandsa za toza-HaSarJ"a oziroma pre-^ - Izkazalo se je, da je iH, J^edba jako pametna Vil n"a ter da 3e ta urad Sožn a dan mnogo grafta in 4 °sti v raznih uradih. fck tPrepreči' da bi postal T žrt ga urada v Cleve" ev raznih politikov, je m tr,an Baylor izjavil, da bi njegov urad mno- | ^Dg^88, trajajo obieaj- iJogM Uradi, ako se želi, da f ti, Preiskovalec temeljito t Ne delo. h -- V5i žrtev vojne j Psihoze ! 0S5 -_ 13- aPrila- • !(• Merriel, 17-letni mla- j ^.^stal danes prva žrtev 1 ^ Se ni izbruhnila. Mla- ( ''< kal vojne zaradi sa-e- neznosna pa mu je fcjjda bi moral ubijati ] I ^ je + ^°Jne i" njenih gro-baI> da se Je vče" ' V' . i 1 je ^r'P°veduje njegova % Mladenič vse tedne • 5 v?S|..2asledoval vznemirja- ! iNk'iz Evrope. Prav tako H? v°jna poročila po e dni se je zgrozil, ko \ Iu-'kega komentatorja / ' pf,',^ Je komentiral be- i^h Rcosevelta-S , ^uhne vojna, bodo Ze- t 'jo Ve Prisiljene, da se S ^ stran demokracij. S w1 poIeg tega tudi \a san3e ° vo'jni' je "''oli °bupal, šel v garažo esil. ^___ i I^^Prtija Doma S s°boto in V nedeljo bo ^jo ^n°st v Euclidu, ko se h O klubovi prostori ^ ^ s k domu na Recher ^ °b t popolne in zve-i mnogo zabave, ju- bo pa prest ples, igra Eddie Sesek- v^tofVst°Pmna 25c in igral iv fe v ?v orkester. Občin-L%s.a^3eno, da poseti za-i ' ^o t ogleda nove mo-re Društvenega do- ^ Zahvala Cirnski, 1174 E. eno zahvaljuje poji ^ 2avodu Jos. Žele in I ijSee rezPlačni prevoz iz \ toa dom in vsem fe Plo priporoča. Anglija bo dala^Romuniji in Grčiji^vso pomoč v slučaju napada na njune meje Lloyd George zahteva takojšnjo definitivno vojaško zvezo s Sovjetsko Rusijo, kajti brez njenega sodelovanja so zaman vsa prizadevanja zaustavitve agresivnosti. LONDON, 13. aprila. — An-* gleški premier Chamberlain je izjavil danes v spodnji zbornici, da bo dala Anglija "Grčiji in Romuniji vso svojo pomoč v slučaju, če bi bila ogrožena njiju neodvisnost." V London in Pariz so prispela vznemirljiva poročila o mrzličnem pripravljanju Nemčije in Italije. Tako se na primer poroča, da je poslala Italija v Albanijo nadaljnih 60.000 vojakov, da ojačijo tamošnje italijanske posadke, ki že štejejo 30,000 mož. Dalje se poroča, da pošilja Mussolini nadalnje vojaštvo na Dodekaneško otočje in v Libijo. Nemčija koncentrira svoje čete na'poljski, danski, nizozemski, švicarski in jugoslovanski meji. Francijo vznemirjajo poročila, da španski fašisti kon- ' centrirajo svoje čete ob fran- ] cosko - pirenejski meji. Poljsko - nemški odnošaji so se zaostrili, ko je poljska vlada i naznanila, da je dala aretirati : 21 nemških nacistov, ki so vodi- : li v deželi nemško nacistično 1 propagando. Angleški premier Chamberlain je sklical posebno zasedanje : nižje zbornice, da jo obvesti o 1 odlokih vlade, katere je nfzja zbornica odobrila. Lloyd George zahteva pakt z Rusijo PWLLHELI, Vales, 13. aprila. — Samo definitivni vojaški pakt med Veliko Britanijo in , Sovjetsko Rusijo more prepre-čiti skorajšnji napad Nemčije ali Italije ali pa obeh, je izjavil ' danes Lloyd George. Lloyd George je ostro zavrnil ' Chamberlainovo "politiko miru v naših dneh" ter pozval angleš-ko ljudstvo, naj vendar že preneha biti vsemu svetu tarča za-smeha. "Ako ni vključena Rusija, je brez pomena, zavajati Romunijo, Grško in Jugoslavijo s praznimi obljubami od strani držav, ki sta stali križem rok ter nista niti z mezincem genili, ko je bil izvršen tako nesramni rop nad Avstrijo, Čehoslovaško in Albanijo," je rekel Lloyd George. "Jaz smelo napovedujem, da če bi bila nemudoma sklenjena definitivna zveza z Rusijo, se bi nihče izmed diktatorjev ne u-pal več ganiti. "Seveda pa je razumljivo, da se Rusija ne bo priključila tej zvezi, ako se ji ne da definitiv-nega jamstva, da se bosta Anglija in Francija tudi borili, ne samo besedičili." Zabava Šole moderne umetnosti Šola moderne umetnosti SND bo priredila jutri zabavni ve, čer, ki se bo vršil v Slovenskem narodnem domu, dvorana št. 1, novo poslopje. Ker je ta šola zaslužna kulturna ustanova, je cenjeno občinstvo prijazno vabljeno, da se v obilnem številu u-deleži njenega zabavnega večera, da moralno in gmotno podpre to našo koristno institucijo. Ves čisti prebitek gre v korist Šole moderne umetnosti SND. — Odbor. V bolnišnico i Mrs. Frances Susman je bila, : odpeljana v Glenville bolnišnico, i družina stanuje na 18706 ^how-nee Ave, m. —- Nacijska mornarica je odplula v španske vode Nemške bojne ladje bodo plule skozi Rokavski preliv na svoje vaje v španske vode. BERLIN, 13. aprila. — Danes je odplulo iz Kiela, nemške bojne luke, več edinic nemškega brodovja na manevre v A-tlantik k španski obali. Informirani krogi pravijo, da je nemška vlada obvestila Anglijo in Francijo o svojih pomorskih manevrih v španskih vodah. Dasi oficijelni nemški krogi niso javili kraja, kamor plove nemška mornarica, pa so naglasih, da ni za temi manevri nobenega tajnega namena, češ, da če bi Nemčija smatrala situacijo za nevarno, ne bi poslala svoje mornarice tako daleč v tuje vode in to še celo sko- ( i Angleški kanal. Iz Kiela je odplulo šest kri- i žark, ki so jih spremljali rušil-ci in podmorniki. Zagonetni umor in i samomor CINCINNATI, 12. aprila. — Tukajšnja policija si ne ve ras^ lagati umora in samomora, ki se je pripetil sinoči v neki tukajšnji gostilni. Neki Hockberg, star 52 let, je namreč ustrelil 24-letnega Jamesa J. Donelana, nakar je še sebi pognal kroglo v glavo. Neki prijatelj ubitega Donelana, ki je bil ž njim v gostilni, je izjavil: "Z Donelanom sva stala v bližini avtomatičnega godbenega aparata. Nenadoma je stopil k nama Hockberg, ki je vprašal, kakšen komad mu ugaja. Donelan je dejal, da komad št. 4, nakar je Hockberg vrgel v avtomat nikel in avtomat je pričel igrati omenjeni komad. Ko je kmalu potem Donelan stopil k oknu ter pogledal na ulico, je stopil njemu za hrbet Hockberg ter ga ustrelil, nakar je še sebi pognal kroglo v glavo. EVROPA NAJ SE SAMA TEPE, PRAVI BORAH WASHINGTON, 13. aprila. — Na prošnjo dijakov St. Olof kolegija v Northfieldu, Minn., naj jim pojasni nekatere inozemske zadeve, jim je senator Borah odgovoril v pismu, v katerem je med drugim zapisal sledeče: "Evropske demokracije so bi-! le tiste, ki so napisale in skleni- • le tajne pogodbe, s katerimi so ■ si še pred svetovno vojno razde- • lile vojni plen. Bile so evropske ■ demokracije, ki so napisale ver- • sailsko pogodbo, ki ni bila no-: bena mirovna pogodba, marveč • pogodba o medsebojni razdelitvi plena. Te evropske demokracije so same zasledovale brez- 11 vestne cilje in smotre, v kate-, rih ni bilo nobenega sledu o po-- štenju, zato pa naj se sedaj še same tepe," je pisal Borah. m,J -v: , "VAŽNA KONFERENCA" Na sliki na desni strani (sedeč) je Jeff Davis, "kralj potepinov," ki so imeli pretekli reden v Clevelandu svojo konvencijo. Poleg njega stoji general Jacob S. Coxey, ki je svoječasno vodil armado brezposelnih v Washington. Slika je bila posneta na konvenciji v Clevelandu. SENAT SE JEZI NAD ROOSEVELTOVIM NAMIGAVANJEM 0 VOJNI WASHINGTON, 13. "aprila. — Walter F. George, demokratični senator iz Georgije, je izjavil, da je povzročilo neprestano namigavanje predsednika Roosevelta na možnost skorajšnje svetovne vojne, resnični strah med vsem narodom Zedi-njenih držav. V senatu je več senatorjev ožigosalo govorjenje o vojni, ki ga ima jo polna usta nekateri u-radniki administracije ter hkra-tu posvarilo evropske demokraci je, da ne glede na to, kaj pravi predsednik Roosevelt, jim ne bo Amerika poslala nobenih čet na pomoč. "Kdor koli daje evropskim demokracijam zagotovila, da je naša dežela pripravljena na vojno in da bo poslala v Evropo svoje vojaštvo, samo zavaja ev- ropske demokracije, zakaj kongres in ameriški narod nimata izdaleka v mislih boja na tuji zemlji." Tozadevne izjave so odgovor na izjavo predsednika Roosevelta, ki je izjavil ta tedejn, da je treba nastopiti v združeni fronti proti diktatorjem. Toda kljub nasprotovanju nekaterih senatorjev in kongres-nikov, pa koraka administracija nevzdržno po svoji poti naprej, da pripravi Ameriko za morebitno vojno v Evropi. V svojem govoru v Charlottesville, Va., je državni podtaj-nik Summer Welles izjavil, da "je svetovni mir nedeljen in da se Amerika ne more čutiti varne, dokler so diktatorji na pohodu." STARE IN BETEŽNE LJUDI NAJ SE POBIJE KAKOR STARE KONJE. . . WASHINGTON. — I Edward L. Dyer, vpokojeni podpolkovnik Zedinjenih držav, je izjavil, da naj bi se vse ostarele osebe, ki so na relifu, neozdravljivo u-mobolne in obsojene morilce na usmiljeni način usmrtilo. Na nekem zborovanju v Wash ingtonu je podpolkovnik Dyer dejal: "Priznavam in uvidevam, da bodo mnogi nasprotovali moji sugestiji, toda po mojem mnenju bi bilo najbolje, ako bi se take osebe brez bolečin usmrti- lo," je izjavil Dyer. "Nikakor ne pravim, da bi se kar pričelo jemati ljudi z relifa ter jih moriti, zagovarjam pa idejo, da bi se posvetilo pozornost upravičenosti evtanazije (znanstveni izraz za pospešitev smrti brez bolečin) v posameznih slučajih ostarelosti, ko je ostarela oseba brez sredstev ter sebi in drugim v napotje. Kar se pa tiče blaznih kriminalcev, ne vidim nobenega vzroka, čemu se jih ne bi odpravilo s tega sveta ter s tem znižalo stroške njihovega preživljanja." SNPJ RADIO-PROGRAMA NE BO! Kakor smo že poročali v našem listu, bi se imel prihodnjo nedeljo oddajati radio program Slovenske narodne podporne jed note, ob priliki slavja Jednoti-ne 35-letnice. Zdaj pa poroča "Prosveta", da tega programa ne bo. "Prosveta" piše: "Radioprogram čikaške fedeT racije SNPJ ob priliki slavja 35-letnice jednote prihodnjo nedeljo, ki je bil naznanjen zadnjo sredo na tem mestu, je bil federaciji odpovedan dne 6. a-prila. Vodstvo Mutual Broadcasting Systemu je sprva navedlo vzrok odpovedi, da ne marajo programov v tujem jeziku, ko pa je br. Donald J. Lotrich, predsednik" federacije, odgovoril, da smo pripravljeni izpremeniti ves program v angleščino, je prišel drugi izgovor, da "odklanjajo programe bratskim podpornih organizacij." Nam se zdi, da je nekdo prispeval "dobro" besedo o naši jednoti. Saj veste, kdo so naši dobri prijatelji! Radioprogra-ma torej ne bo. Cikaška federacija bi lahko dobila katero lokalnih radiopostaj, ampak za našo jedrtoto bi bil lokalni program brez potrjena; če ne moremo dobiti omrežja (network) za vso Ameriko — raje nič! Poskrbimo, da bo naša slavnost v Chicagu prihodnjo nedeljo popoldne kljub temu dobro izpadla. Medtem pa gl. urad SNPJ pošlje protest omenjeni radijski družbi." mussolini: italija bo mar-sirala naravnost naprej!... Duče proslavlja voljo in moč Italije, ki je brez boja ugrabila albansko državico. NA TULJENJE PROTI FRANCIJI, GROMOVNIK NI REAGIRAL RIM, 13. aprila. — Po seji» Fašističnega velikega sveta, na ! kateri je bila oficijelno sankci-! onirana priključitev Albanije I-taliji, je imel Mussolini z balkona svoje palače govor, v katerem je grmel, da bo "Italija marširala naravnost naprej!", dočim je fašistična množica na trgu pod balkonom zatulila: — "Nad Pariz! Nad Pariz!" Italijanske oblasti so pozneje naznanile, da bo prispela jutri z letalom v Rim posebna delega-| cija Albancev, ki bo formalno | ponudila albansko krono italijanskemu' kralju. Mussolini, čigar govor je množica neprestano prekinjala s klici: "Nad Pariz! Naprej, nad Francijo! Tunizija!" itd., je izjavil množici: "Zgodovinski dogodki zadnjih dni so posledica naše volje, naše vere in naše sile! Napram prijateljskim narodom je naše i zadržanje prijateljsko, napram', neprijateljskim narodom je in1 bo naše zadržanje sovražno. "Vse, kar zahtevamo, je, da nam da svet mir pri izvajanju naših velikih ciljev in smotrov.; Za vsak slučaj pa mora svet ve- ( deti, da bomo jutri, prav tako, kakor smo včeraj, marširali na-j ravnost naprej." Mussolini ni posvečal nobene pozornosti vpitju množice, ki je kričala po Korziki, Savoji, Niči in Tuniziji. Najbrž je vedel, da Francija ni Albanija in da v tem I slučaju ne bo "Italija maršira-jla naravnost naprej." i Fašisti presenečeni j Obljuba premierja Chamber-laina, ki jo je dal v nižji zbornici, češ, da bo Anglija branila neodvisnost Romunije in Grčije, je izzvala v fašističnih krogih veliko presenečenje. Fašistično časopisje nadaljuje s trditvami, da je pomenila zasedba Albanije prijateljsko gesto proti prijateljskemu narodu. — (Takšno prijateljsko gesto u-tygne v bližnji bodočnosti Italija narediti tudi napram Jugoslaviji, ako je v njenem roparskem pohodu nihče ne ustavi. Op. uredništva.) SREČNI ALBANCI! TIRANA, Albanija, 13. aprila. — Danes se je tukaj sporočilo, da bo prišel v Tirano italijanski kralj Viktor Emanuel, kjer bo kronan kot albanski kralj. — Kralj, katerega Mussolini ne vpraša, ali mu je prav ali ne, bo moral torej osebno v Albanijo, da ga vidijo njegovi novi pod-ložniki. Toda slednji ne bodo i-> meli skoraj kaj gledati, ker je ta veliki imperator komaj pet čevljev visok možiček, ki mu ni do abesinskega imperija in ne do Albanije, ampak je vse, če-' sar si želi, da bi ga pustil Mus-, solini lepo mirno v njegovem ■ domu in da ga ne bi razstavljal pred očmi zvedavih množic ka-. kor bosanski medveiar svoje-• ga plešočega medveda. r . -.......„ i ...... V bolnišnici Rose Zupančič, Waterloo Rd., ki je bilo bolna na domu že več tednov, je bila sedaj odpeljana 1 v Mt. Sinai bolnišnico, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. POL MILIJONA V ŽENSKINI SOBI BATTLE KREEK, Mich., 13. aprila. — V Battle Creek sana-toriju so našli v sobi neke ženske iz Toleda, O., ki je v sana-toriju umrla, skoro pol milijona dolarjev v gotovini in raznih vrednostnih papirjih. Umrla ženska je bila Mrs. Ethel Kaufman, vdova po trgovcu Kaufmanu, ki je imel prodajalne žganja na debelo. V gotovini so našli $100,000, vrednostni papirji pa so predstavljali vsoto $400,000. Vse to o-gromno premoženje je imela ženska spravljeno na svojem telesu v obleki in v svoji postelji- CLEVELAND—VARNO MESTO j WASHINGTON, 13. aprila — ,Med vsemi ameriškimi mesti, ki j so pokazala lansko leto največ (uspehov v pogledu varnosti, je Cleveland na prvem mestu. Tozadevno zagotovilo je bilo | dano nocoj elevelandskemu žu-I panu Burtonu, kateremu je bi-(la izročena tudi spominska plo-jšča za mesto Cleveland. Umrl je pijonir Včeraj opoldne je preminil dobro poznan pionir Joseph Su-hadolnik, eden najstarejših naseljencev, ki se je v zgodnjih le-til oprijel dela na farmi in ki je dospel v Ameriko pred 47 leti. Doma je bil iz Sobačevo fa-ra Borovnica. Ob času smrti je bil star 63 let. Bolezen je pobrala prvo njegovo ženo, ki je umrla leta 1918, zatem je umrl še najmlajši otrok star leto in pol. Pred sedmimi leti je družina zgubila farmo, potem se je naselila na farmi na Bishop Rd. Zadnja leta je bil večkrat operiran in je veliko pretrpel, smrt ga je rešila nadaljnega trpljenja. V stari domovini zapušča brata Matevža in sestro, poročeno Turšič. Tukaj zapušča soprogo Frances, dalje dve hčeri, Mimie, por. Papst in Anno. Bil je očim Alojziju Hladniku ter Jean Hladnik, por. Siamon in Mary, por. Kelly. Tukaj zapušča edinega brata Franka, en brat je umrl v Moon Runu, Pa. Tru-p plo ostane v kapeli A. Grdina in Sinovi do ponedeljka, pogreb se bo vršil v cerkev sv. Vida ob 9. uri in potem na pokopališče Calvary. Prizadetim naše sožalje! i Javni shod Danes, dne 14. aprila ob 7:30 > zvečer, se bo vršil v Slovenskem ; narodnem domu na St. Clair i Ave. velik javni shod. Predmet > govora bo: Nevarnost, ki preti ■ Jugoslaviji od strani Hitlerja in Mussolinija. Govorili bodo: Geo. t Vitkovich, urednik "Napreja"; 1 v hrvaščini bo govoril Frank ■ Borič, urednik "Radničkega ■ glasnika," za Srbe pa bo govoril Jovan Radoman, urednik "Svobodne Riječe." Dalje bosta govorila Clevelandčana Vatro , Grill, urednik "Napredka", gla- 2 sila SSPZ, in Miloš Boič, držav-i ni senator iz Ohio. Shod se bo 5 vršil v spodnji dvorani. —Vstopnina prosta. STRAW 2 ^ ENAKOPRAVNOST 14. aprila, ^H k UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned *and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5-50 ea 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1-50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexlcl za celo leto.................$6.00 Ka 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Za, Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50 ta, 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države: za celo leto.....................{.$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; Bntered as Second Class Matter April 26th, W18 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. POLOŽAJ V SREDOZEMLJU Francoski general Armengaucl meni, cla bi bilo v primeru oboroženega spopada z Italijo potrebno takoj zasesti Libijo in da je to vseskozi mogoče, ker je ta italijanska kolonija od vseh strani obkoljena od francoske, angleške in egiptske posesti. Egipt, ki se v vojaškem obziru more slejkoprej smatrati kot angleško območje, je že prestavil v zadnjih letih svojo vojaško črto iz doline Nila na zapad na libijsko mejo, Francija pa je okrepila svoje posadke v Tuniziji, ki se Libije dotika na svojem vzhodu. Zdi se torej, da bi se vojna med Francijo in Italijo začela na tem delu severne Afrike in je zato razumljivo, če je Italija poslala v Libijo svojega najboljšega vojskovodjo maršala Badoglija. Maroko, Alžirija in Tunizija so danes za Francijo ogromnega pomena. Te dežele so eno samo veliko ležišče in skladišče za prehrano in za surovine, ki so Franciji potrebne; vojaške rezerve domačega prebivalstva teh kolonij pa znašajo 160,000 mož prvega dne vojne, ki bi tekom vojne narastli na en milijon. Mobilizacija in prevoz te vojaške sila pa bi bili v takem primeru od Italije resno ogroženi. Ta nevarnost bi se mogla zmanjšati, če bi se rabila za prevoz tudi velika letala ter hitre motorne ladje, ki vozijo ponoči; tudi bi bilo treba dopolniti železniške zveze iz Tunisa preko Alžira in Maroka na zapad do Casablance. Prevozna pot iz tega mesta po Atlantskem morju pa bi bila seveda izpostavljena hudi nevarnosti, če bi Italija imela vojaška oporišča v španskih pristaniščih. Tuniško mejo smatrajo francoski vojaški krogi za dobro zavarovano. Najbolj pride v poštev afriška Magi-notova črta, ki varuje vzhodno tuniško mejo od Gabesa na obali vzdolž gorovja Matmata do peščevja Sahare.: Obale same pa z namenom izkrcanja večjih oddelkov ni mogoče resno ogrožati. Vendar pa se s tem ni mogoče zadovoljiti, zakaj, naj bo francoska severnoafriška posest! še tako varna pred j napadom, Italija bi v vojni, v kateri bi Francija morala j pretežno večino svojih sil postaviti ob Renu, vezala Fran eijo tako na Alpah kakor v severni Afriki. Francija bi mogla to nevarnost zmanjšati samo, če skupaj z Anglijo udari na Libijo in jo zasede. Na ta način bi bile francoske in angleške vojaške sile v severni Afriki osvobojene, j da bi mogle delovati v zapadnoevropskem, sredozemskem in balkanskem območju. Zasedba Libije pa ni zadosti, kajti Francija bi morala zasesti tudi španski del Maroka. Obe ti dve važni dejanji pa zahtevata poleg enakovrednih sil na kopnem in na morju tudi enakovrednega letalskega brodovja. Italijanski strokovnjak Fioravanzo pa nasprotno iz- j v vaja: ! Velika Britanija ima v rokah Gibraltar — Malta — Suez — Bab el Mandebsko ožino, torej črto, ki je zavarovana še po Cipru, Palestini ter po Port Sudanu, Perimu in Adenu v Rdečem morju. Malta sega naravnost v italijanski obrambni sistem sam. Vendar pa so docela kot utrdbe zgrajeni samo Gibraltar, Malta in Aden, vrh tega sta Malta in Aden docela izpostavljeni ucinkoyitim napadom iz zraka, če izvzamemo Egipt, se angleški obrambni sistem v vsem območju Sredozemskega morja omejuje na posamezne, med seboj ločene točke, ki imajo tudi same le malo ozemlja na razpolago. Francija se opira na provansalsko obal in na Korsi-ko, na atlantsko in srednjemorsko obal Maroka, na alžirsko in tuniško obalo, v vzhodnem Sredozemskem morju na Sirijo, a na Džibuti v Rdečem morju. Sirska in rdeče-morska obal Francije nima veliko vrednosti, pač pa sta Korsika in Tunizija največjega vojaškega pomena. Kor sika prekinja obrambno črto tirenske obale, ki je zavarovana po trdnjavi Maddalena na Sardiniji, in omogoča Franciji, da z letali ogroža ves italijanski polotok, Tunizija pa s svojim glavnim opirališčem Bizerto slabi ves italijanski obrambni sistem na Siciliji, Pantellariji in v Jonskem morju. Najbolj važne italijanske postojanke so Sardinija, ki : ogroža zvezo med Francijo in njeno severno alpsko po-jh sestjo, potem Apulija in Albanija, ki zapirata Adrijo, in obrambni sistem Sicilijo in Jonskim morjem, ki zapira i'* vzhodno Sredozemsko morje od zapadnega, in končno Egejski otoki, ki nadzorujejo Dardanele. Zelo je okrepila Italijo seveda tudi Abesinija, od koder so možne Vojne ir ifc: V ■ . urednikova pošta NOCOJ NA SHOD Trdno sem prepričan, da še ni prepozno, da amerišiu Slovenci složno dvignemo naš glas za o-brambo naše domovine, ki išče moralne in materijalne pomoči1 od demokratičnega sveta v nje-j ni resni uri, predvsem pa od' svojih bratov po širnem svetu, od nas Amerikancev. Dogodki v Evropi, osvajanje malih narodov, nas morajo kon-; čno dovesti do tega, da spozna-! mo fašistične naklepe, da se' vendar enkrat uverimo, da fašizem ne bo miroval in da z njim ni mogoč nobeden kompromis, da ni mogoče verjeti obljubam Hitlerja, Mussolinija, Chamber-laina in Deladierja niti njihovim agentom, ki direktno ali pa indirektno pomagajo njihovim i načrtom. Popuščanje pred fašisti jim daje samo še večji ape-tit. Antifašisti so nam pravilno tolmačili, ko so svarili vse na-lode, da je treba fašizem uničiti, da je treba proti fašizmu postaviti močno demokratično fronto delovnega in srednjega stanu, vseh onih, ki se zaveda- j jo nevarnosti in posledic pono-l relega Hitlerja in Mussolinija,' ki že mislite, da bosta kmalu1 zaslepila in podjarmila ves svet. Med Slovenci se često sliši, da smo zavedni in pripravljeni za vsak slučaj, da se vemo pravilno ravnati v važnih momen- j tih. To je vse lepo in dobro, to-! da ako ne bomo tudi nastopili složno in energično, ako tudi javno. ne pokažemo naše zave- j sti, katero smo si pridobili v j svobodni in demokratični Ame-, riki, je vsa naša zavednost brez j 1 pomena. ! . Kadar gori vas, se nihče ne j j ozira, ampak vse hiti gasiti, da' ! se ogenj ne razširi. Tako bi mo- j j i alo biti tudi med nami. Dovolj | r;mo se pričkali o malenkostih, j dovolj smo se izgovarjali jaz' imam prav, ti nimaš prav itd. Danes je minil čas za take pomisleke. Danes je treba, da se enkrat izrazimo, da smo v res-! niči za vsako dobro, koristno in | potrebno akcijo, neozirajoč od iioga prihaja. V Clevelandu se pripravlja velik ljudski shod Slovencev, Srbov in Hrvatov, ki se bo vr-iSil nocoj, dne 14. aprila v Slov. Nar. Domu. Na shodu se bo go-j /orilo o položaju in nevarnosti j Jugoslavije, o potrebni akciji, i in se očuva domovino, kjer nam jo tekla zibelka, kamor se bi .-hko še kdaj povrnili, če bo o- ia prosta in neodvisna od ;. jtlerja ali Mussolinija. — O m bi nam lahko najbolj pre-| ičevalno povedali . naši pri- morski bratje in sestre, ki se ne morejo vrniti domov v rojst-' no vas, ako nočejo biti sužnji. Zato pridimo na ta shod in ma- i *■ nifestirajmo našo narodno ob-jveznost, povejmo našim v stari domovini, da jih nismo zapustili v njihovi bridki uri, da jim bomo pomagali, kolikor bo nam mogoče v danih razmerah in da 1 bomo vedno na braniku za člo-! veške pravice, za mir in svobo-!do vseh narodov. Na obupanje kar pozabimo. Vzemimo si za vzor ameriške ] i Čehoslovake, ki niso in tudi ni- : I . [koli ne bodo obupali. Oni nadaljujejo borbo, delajo nove načr- ' j te, zbirajo nove zaveznike in sile, s katero bodo osvobodili svoje zasužnjene brate. Ko se Slo- i vani združijo, ko se delovno ljudstvo vseh dežel zave svoje naloge, bomo združeno lahko premagali fašizem in nacizem, in spet svobodnejše živeli in napredovali do končne zmage, j Ponovno apeliram: Vsak, komur čas dopušča, naj pride nocoj na shod. Na shodu bo več govornikov, ki bodo gotovo imeli kak panieten nasvet v tem | kritičnem času. I v Anton Janša. | ---1 POMLADANSKI KONCERT IN MAJSKA PROSLAVA Soc. pevski zbor Zarja se zopet z vso vnemo pripravlja za svoj "pomladanski koncert, katerega priredi skupno s klubom št. 27 v nedeljo 30. aprila v Slovenskem narodnem domu z bogatim programom. Ker se ta koncert prireja ravno na pred dan 1. maja, bo veljal obenem kot prvomajska slavnost. Poleg petja in igre enodejanke v angleščini, katero bo podal mladinski odsek kluba in Zarje, bodo nastopili tudi govorniki s i kratkimi nagovori. Občinstvu v Clevelandu je 'znano, da se je soc. pevski zbor Zarja vedno potrudil, dati svojim zvestim posetnikom in prijateljem zadovoljiv program. In ker bo to leto, 14. julija, potek-1q ravno 50 let, odkar je delav-| ska internacionala na svojem j kongresu v Parizu proglasila 1. i maj za svetovni delavski praz-jnik, kot demonstracijo za upe-iljavo zakonitega 8 urnega de- lavnika in druge socialne re-i forme. Osem urni delovnik je delavstvo v teh 50tih letih že deloma doseglo, oziroma izvojevalo potom svojih organizacij. Tudi socialna zakonodaja je v Ameriki dobila svoj začetek, da se pa resi, vsaj delno, vprašanje brezposelnosti v tej deželi, je potrebno, da delavstvo na dan 1. maja demonstrira z geslom za 8. urni delovni dan. Da bo vsakdo imel priliko posetiti to prireditev Kluba in Zarje, je odbor določil samo 25c vstopnine v predprodaji, pri blagajni 40c. Torej se vas opozarja, da si nabavite vstopnice v predproda-1 ji, katere dobite pri članih klu- j ba in Zarje. Program se prične pb 3. popoldne. Zvečer bo ples. Odbor uljudno vabi rojake obširnega Clevelanda, da se udeležite kulturne prireditve in obenem proslave 1. maja. Joseph Jauch. Kliče vas Ljubljana i Dne 15. aprila, v soboto, bo-| mo v Euclidu proslavili otvori-jtev klubovega prostora pri no-Ivem Društvenem domu. Ponos-I nega ."e počutim, da lahko zapi-| šem, da so se uresničile naše že-;ije, Pomislimo, koliko časa je bilo treba žrtvovati. Napočil je dan, ko se je zasadila lopata. In danes stavba stoji. V soboto bo napočil prvi dan, da pozdravimo stavbo, da ji obljubimo zvestobo, dokler se ne bo finančni sovražnik zgrudil, ali danes je še korenjak. Neustrašeno se ga je treba poprijeti, samo dobrega dela in z združenjo moč na delo je treba. Prosim vse, kateri še niste storili narodne dolžnosti, da to storite. Posebno se apelira na one, ki lahko podpišejo eno aH več delnic, da podpišete in pokažete, koliko vam je narodna stvar pri srcu. Ako tega ne stori', pomisli, da si proti narodu in proti, svojim otrokom, ki se bodo notri shajali, brez očetovega podpisa, še enkrat operacije tako proti Sueškemu kanalu kakor tudi proti ti:igleškemu Adenu. Fioravanzo povzema svoja izvajanja, češ da ima Francija' večjo vojaško moč v zapadnem Sredozemskem morju, da Anglija zapira dohod vanj, medtem ko je njen vpliv v sredini slab, Italija je pa prav v sredini zelo nočna in ima tudi velik vpliv v vzhodnem Sredozemskem morju, dokler Anglija ne bo zgradila vsega svojega zamišljenega trdnjavskega sistema v tem območju. Tudi Sardinija je za Italijo zelo močna postojanka, ker ogroža zapadno Sredozemsko morje, na katerem prevladuje francoski vpliv. S svojimi letalskimi silami je Italija edina velesila, ki nadzira vse Sredozemsko morje in dežele. Fioravanzo tudi seveda zelo podčrtuje pomen, ki ga ima ;-:a Italijo prijateljstvo s Španijo. • Italijanski pomorski strokovnjak na koncu pravi, da bi se v vojni seveda imele vse tri velesile na Sredozemskem morju zelo bati druga druge. Kdo bi po njegovem mnenju prevladal, ne pove. Zdi se pa, da je mnenja, da bi bilo na vsak način boljše, če bi se te tri velesile mogle med seboj sporazumeti glede območja svojega vpliva in medsebojnih meja, ker bi vojska za vsako izmed njih pomenila velik riziko. Pravi, da je to tudi Mussolini jeva j misel. _ ,....,.{.... ,, • .....i® \ ■ .. . ...... ■..:■■....:.;.: '.. ,1 ,4,11«., vas kličem, da nas posetite od blizu in daleč, da pokažete da ste v resnici voljni z nami sodelovati. S pozdravom, Geo. Nagode. j - Od tu in tam - Uvoz letal fzmed vseh držav v Srednji i Evropi kupita Jugoslavija in i Romunija največ letal in letal- i skih potrebščin v Združenih dr-j žavah ameriških. Za prodajanje letal tujim državam mora dati potrebno dovoljenje ameriška vlada. Po statistikah ameriških oblasti je Jugoslavija lani kupila za 505.000 dolarjev letal, Romunija pa za dvakrat toliko. — Vse ostale sosede Jugoslavije pa so kupile mnogo manj. Zdrava starka loi letna starka, ki ni nikdar potrebovala zdravniške pomo1-ci, živi v Bajici blizu Cetinja. To je vdova Mara Martinovič, ki i-ma živega še 98 letnega brata, ki se je pred dvema letoma celo 'ocročil in ima sedaj že dva zdrava sinova. Mara Martinovič se ie bila še falada poročila in rotila dvanajst otrok,' od katerih jih je še pet pri življenju. Starka ima veliko število vnukov in vnukinj, ti pa imajo spet dolgo vrsto vnukov, namreč 63. Starka je živela zmerom v skromnih razmerah, toda trdna narava, ki je posebnost črnogorskega naroda, je prenesla vse. Nikdar ni bila bolna, pa ji torej ni 1 bilo nikoli treba klicati zdravni-, ka na pomoč. Seveda se spominja, vseh važnejših dogodkov iz črnogorske zgodovine in vseh bojev, v katerih so padli trije njeni sinovi. Črnina razporoka Do čudne razporoke je prišlo med zakoncema muslimanoma Jusufom in Habibo Kazičem. Sicer sta se bila poročila iz ljubezni, pa se je žena kmalu ohladila. Seveda so prišla na dnevni red nespcrazumljenja in prepiri nakar je IJabiba. ©nastavno pobrala svojega otroka in pobeg- nila k staršem. Jusuf je prišel i za njo in zahteval otroka. Ha-biba je v ta pogoj privolila, pa le pod pogojem, da ji mož najde drugega, boljšega moža. Jusuf se je, hočeš nočeš sprijaznil s stvarnostjo in po dolgem iskanju našel Habibi prirpernega. Pobral je malega sinčka in se zaklel, da se ne bo nikdar več oženil. Stari vlomilec Tatinsko in vlomilsko tolpo, I ki jo je vodil 80 let stari kovač Milan Maričič, so prijeli v vasi Bošnjaci pri Kruševcu. Tolpa je začela s svojim delom že pred desetimi leti, a se je v daljših r časovnih razmakih pojavljala zdaj tu zdaj tam. Zato ji orož- č j niki tudi niso prišli na sled. Nih-: j- če tudi ni mislil, da bi tatove vo- j dil stari kovač. Pred nekaj dnevi pa so jih zasačili čisto slučajno. V nekaj, urah so imeli vse c člane v rokah. Ugotovili so, da <: so_ imeli vsi za seboj kaj pisano'j življenje in ga ni bilo enega, ki 2 bi ne bil že kdaj obsojen na j daljšo ječo. £ Iznajdljivost goljufov O nenadkriljivi iznajdljivosti goljufov s "človekoljubnimi" na- i( meni, kakršna sta bila ruska.be- j gunca Vinogradov in šojhet, vsak dan pišejo belgrajski t&so- < pisi. Sedaj so odkrili podobno j afero, v katero je bila zaplete- , na Jugoslovanska matica v Bel-gradu. V Banjaluki se je namreč pred osmimi leti pojavila-j družba štirih ljudi (med njimi j tudi neizogibni Šojhet), ki je do-! bila od Jugoslovanske matice po-I sebna pooblastila. Obrnila se je na. takratnega bana in ga prosila, naj da preko okrajnih glavarstev razglasit;, da si mora vsak državljan nabaviti poseb- : no državljansko izkaznico, a te izkaznice bo dobavljala omenjena družba. Prošnji je bilo ugo-' deno, nakar so se Šojhet in to-' variši hitro vrgli na delo. V ' i kratkem času so izdali skoraj '100.000 legitimacij po 5 dinar-' j jev. Na svojo nesrečo pa so od 1 banske uprave dobili le četrti-jno svojih računov plačanih, za ostalo pa so se začeli tožariti. J Po večkratnih razpravah pri , j vseh instancah se je začelo po- j II novno sojenje, toda tokrat se je _ I stvar'zasukala, kajti ugotovilo _! se je, da je Šojhet od legitima-[ a I cij dobil celih 90 odstotkov pro- i I vizije, ostanek pa Jugoslovan-j I ska matica. •j Varani mož Oproščen je bil pred sodiščem . v Subotici tramvajski sprevodnik Lajčo Tumbas, ker je ubil e zapeljivca svoje žene. Lani, oktobra, se je Tumbas nenadeja-no pojavil doma in zalotil svojo ženo v objemu nekega, moške-r ga. Predno se je znašel, je sko-* čil neznanec nadenj in ga vrgel 3 na tla. Vendar pa se je sprevod-" niku posrečilo izvleči iz žepa ■> nož in z njim zadati neznancu 0 več smrtnih ran. Sodišče je u-~ gotevilo, da je Tumbas storil e ?ločin v silobranu in ga je glad-ko oprostilo vsake krivde in a kazni. Trgovec z »dim blagom II Trgovca z belim blagom je 0 nedavno prijela policija v Prile-j pu. V mesto se je v spremstvu' " mladega dekleta pripeljal neki; " Kuber Stojanovič in stopil v pr-j vi nočni lokal. Ne da bi dekle j " vedelo, za kaj gre, se je Stoja- li novič na tihem pogajal z lastni-, " kom o prodaji dekleta. Ker je! zahteval previsoko ceno, ni bilo; v______ š krat! Ta. prospect so denarnih jI resno vzeli, da so ga m°ra 1, drugi dan vzeti iz izložbe-deset premožnih trgovcev r prvi dan izrazilo željo, da pili delnice . . . Ko je neki atenski dejal na ljudskem zbor^, Špartancem, da so neuki 'J^ ' je vzklilnil Plejstonaks, sin izanija: "Res je, zakaj ed1®" med Heleni, se nismo 111 slabega naučili od vas!" -inb'! "Meni pa vaša črna ju „ diši," je rekel tiran Dioniz , ^ tancem. — j|| "Ni čudno," so ga "saj ti tudi manjkajo 230 A lakota, žeja, delo in mrzla v reki." Iti -- ■ vp! Ko je hotel Agezij * skozi Tracijo, je macedonS ® kralja vprašal, ali prijateljski aii sovražni « Kralj mu rekel, da naj sl. „ le premisli. "I? premisli je Agezij odpisal, "n^ medtem kar korakali." -- s kupčijo nič. Potem je v drug in tretji lokal in f ^ čno prodal za pet sto di^ Slučajno pa je bil takrat |f stilni policijski agent, kigfl J je stvar zazdela sumlj^3'^ dile so aretacije, pri kate;j bilo dognano, da Stojan°v'1(P prodal le ene, temveč že ve° F kovernih deklet. 'V Polmili jonski dobiti ll, Srečnega dobitnika P01^ j jonskega dobitka držav»e ; i redne loterije iščejo po ^ofljft 11 žavi. Srečka s številko 52- A ■! namreč- zadela pol milij^t® ■! ae do danes še lastnik ^^m ■jAgentura, ki je srečko Pr - J, \ Šest ljudi je pokopal .j - plaz na planini Bjeiašnie) . f 1 žini Kolašina. Zadnje d»i • teh krajih padel nov sneg' j i seveda onemogočil vsak0 j i Zato je pripravil mladi 2 ^ - dijak prava. Milivoje Sftl1'^/ l svojih sosedov, da so se j1 - vili v planino, da bi i dolino seno iz zasneženi Komaj pa so bili vsi bliz11^?' je nad njimi zagrmelo, ^.j/ ) je sesul ogromen plaz. -jtov ni bilo domov, so jih i ščgni iskat. Odkopa vali s _ i: no plast in naleteli na l1 yCf -jponesrečenca. Bil je še Živj pr i j dar pa je takoj nato uifl1 - tem so našli še tri $ -1 pla. Sedaj iščejo še osta^jl ? I brez na de, da bi ju naš'1 ........ NAJPREJ PRE1ŠC1TE , )iC Pravj.na oskrba za preminulega prijatelja ali sorodnika ;;tar' s m -j re 'zaupali pogrebniku, katerega oprema ali osobje ne odgOVi!gi ja najbolj moclernim zahtevam. Ml poživljamo poizvedbe o 11 i. pestrežbi, našemu osobju ali naši opremi. Našlo se bo vse to 9 modernejše, da se lahko izvrši vsak pogreb po pravilih amerišK68 standarda spoštljivosti. LOUIS FERFOLIA SLOVENSKI POGREBN1K 1 3515 E. 81st St. Michigan 742° —Dnvvm in nočna postrežba— 'J wžni konec fašistične osi v a^-c'/*; Italija podjarmila Albanijo Strašna smrt mlade deklice AKO NAMERAVATE OBISKATf SVETOVNO RAZSTAVO. VAM IF.Tf\ ZEML1EVTD NF.ORODNO potufpf^, OGROMNOST SVETOVNE RAZSTAVE V N E W y YORKU BO SLEHER-\ NEGA PRESENETILA .(li.liT g PROFESSOR NOODLE 20440 Fuller Ave., ort IS. iSOOtb. za on., družino. 5 »oh. kQP»llil UL'ajal; 0 sob, ko-pulnlia ; furlK'X : iiaraž« : v dobrem prostoru; J3II0 t»lf?l» Qstalo pa od- > WISH I CoW.0 RtMtHBE« WHW WIFE TltO TM«b ow M* ffa tim^LtjrW" Bear Professor: My meuwry is somewhat frail., > it's redly quite /upgettintf. ^^Do you sup- Apose a course by m,ai 1 A could make H me stop w for£ettin§"? A Bozo « Pokličite nn». ila se dogovorimo kdaj pridete all pa prodamo »koil vaU»a pro- j > dajalca. \ THE CITY & SUBURBAN CO. & VOGAL E. 9th in HURON PRosp«ct 76 Vabi prijatelje in znancc na zabavo v soboto zvečer. Igral bo Joe Iluss. Postregli vora' bomo z dobro pivo,, vinom, in žganjem in tudi dober prigrizek. Vas vabi Joe in Rose Konecnig OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI I took tkis^ course myself, /f old Kid,^ f to m&Ke^ my memory stronger.' And now I'm t||Tw mighty člad I did— smcesKirts H I {frew so much longer J > v Prof-Noodle , HCAVtN Slkisl Twr ® aprila, 1939. aaSAKOjpfU¥HOST — STRAW» 020001000101000201000102000200020202 IJelikonočni teden—Veliki tell krščanskega sveta—ko se ■Jonski narodi spominjajo fjenja Kristusa, ki je po ||kitl cerkve umrl na križu, j^reši človeštvo, je letos mi-!(tv Znamenju novih grozodej-J], 1,1 groženj proti malim in • Jl,>im. Benito Mussolini, ki Jla>' dni prej sovdeležen bla- : ^ katerega je poslal pa- : ^ "Ji XII. generalu Francu i j .'zmago katoličanstva" v i k »kajti brez pomoči od : Italije in nacistične ' k 'Je bi te zmage nikoli ne i \ 'izbral Veliki petek, da možu v Vatikanu in < ^tvo "Večnega Rima" ' s strahopetnim napa- i malo Albanijo. ( Pte kovanje v lnnsbrucku pred . napadom V,. in četrtek so se vršila < ffcucku posvetovanja med Hj^ki generalne štaba nem- , i« J ^alijanske vojske, in ko i IfUg dl>če gotov, da njegov . ^ ^ Berlinu odobrava nje- ' je udaril. Na Veliki 1 g s® je na Dračom in drugi-1 Nf,albanskimi mesti na 1 IJki obali pojavilo 400 ita- J nj'*1 bombnikov ter jih ne-^Jeno bombardiralo. Isto-!(J S(- je nanje vsipal ogenj ladiJ- Nahitro organi- 1 hramba je bila proti sil- * h,**! brez moči. Vršili so .1 jL r °®tri boji, ko se je začelo 1 Wati italijansko vojaštvo, ' »Vn naslednji dan je bilo t 0 mesto Tirana, ki se na- i notranjost dežele, že v 1 °.SVajevalca. Več tisoč vo- 1 if.,., ^ bilo prinesenega tja z i i v' °v"nci kapitulacija se ni s izvršila t ' > je očividno upal, da 1 J fc • nija kapitulirala brez s Km Albanci so žilavo in .1 ^ , °'jubno pleme. Kralj i lil ^ v zadnjem trenotku po- < Snd0jo tisoč mož broječoj ; neenak boj, se 5 d a. j s]< Id raljico, ki je dva dni> o Meloni ovražnika v de-p 11 kije0t begunec v Gršiji. S se- 2 1 Uu^PeUal državno blagaj-ji ) \hi%ri se je nahajala zlata |i f\|d v vrednosti $120,600. j < trpko izjavo na račun ' $ osvajevalcev in dr- l demokratičnih de- 1 % ,1 je vredna, da se jo na- 1 j ^''besedno, ker je tako s '[ ).'' resnična. Rekel je : 'tijjj ež< in bedaki vladajo , v Evropo" se nahajata v Evropi]1 # \ ^leža, ki kalita mir co- : |l'i vlta~~Hitler in Mussoli- < \ 1 ^'ropi sta tudi dva pro-j i'V^aka, ki spita—Cham-j' Daladier. Ako bi bila; ^ V mornarica, ki je zasi-| T \t '"aven f)toku Krfu, samo;; f Ustrelila, bi nobenemu: r ,''Gfki11(; bilo treba bežati, trf Xv na.i se boje italijanskih . if ,/tiij^' 'tim namerava zasesti ■■ j W Soluna, medtem ko / Nemčija polastiti v' \f'*V>]G in Romunije." | " cfocanja in čakanja se nadaljuje |V !niJevi načrti za poil-4 Kjj^^ilA'banije so bili sve- • tu znani že od začetka tedna, v ! kancelarstvih v Londonu in Pa-1 rizu pa so bili o nameri najbrže poučeni celo prej, navzlic temu , pa nista Anglija in Francija niti z mezincem zganili, da napad na Albanijo preprečita. To pomeni, da še vedno zasledujeta bedasto politiko kompromisov s fašistično osjo. V Monakovem' se je "potolažilo" Hitlerja (s! kakšnim uspehom, je pokazala okupacija češke in Slovaške), zdaj pa se "tolaži" Mussolinija. Gospodje v Londonu in Parizu očividno še vedno upajo, da ga izneverijo Hitlerju, ako bodo dovolj prijazni z Mussolinijem. Taki bedaki kot sta Chamberlain in Daladier se res ne rodijo vsak dan. Zanimivo je, kako je duče o- 1 pravičeval vpad v Albanijo, ko'1 je sprevidel, da Albanci ne bo-j' do mirno kapitulirali. Kralja! Zoga je obtožil, da je nagovar-] jal Italijo, da naj mu pomaga'1 napasti Jugoslavijo! In vladal 1 je seveda nered v deželi, ljud-j1 stvo je bilo zasuženjeno in je ' komaj čakalo, da mu fašistična | I Italija prinese odrešitev in svo-j bodo! I: 'i Kdo bo prihodnja žrle v fašislič- ( ne osi? < Kaj imata fašistična dikta-|l tor j a sedaj na programu, se t more samo ugibati, gotovo pa | je, da je zasedba Albanije le! predigra k bolj velikopoteznim' ( načrtom, kajti s skalami, ki so , skoro edino ,kar premore Alba- ' nija, se italijanskih lačnih že-; lodcev ne bo moglo nasititi. Vse, J kaže, da je bil Mussolinijev ko-;1 rak podvzet, da se prepreči for- 1 miranje anti-fašističnega bloka na Balkanu, kajti čim je to dc- j seženo, bo fašističn} osi odprta ( pot na bližnji vzhod in takrat j bo tudi primeren trenotek, da ( se spravi na kolena Francijo, ki , je s strtjem republikanske špa- ; nije odprta fašističnemu napa- , 'du od treh strani. ( Chamberlaina je vzelo par £ ' d ni, predno se je znašel v novi j j situaciji in na dnevnem redu so £ j zopet obljube Grčiji in Turčiji, ( feU|ilaCI|o ostalo na In lika oil|ibi<:lla. 1718 Urbana Rd: sinjilc, (i soli. ko-Imlnini; turni-/.: iiaražn '> avta; lot IKUIIII; Klimo Jl.-'l': malo jii'iiii-I)la."'llo, ostalo kot pujoinnlna. Za dom ali investicijo — kupite sedaj; Predplačila so nizka in pogoji ugodni NOVICA... ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnder-son 5312. / Lahko jo sporočite našim zastopnikom--- JOHN RENKO 955 East 76th Street JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street KEnmore 4680W JOHN PETERKA . % 1121 East 68 Street ENdicott 0653 »O LESSORS BT »»At t •nLST.MON.AL mm®^^ A % V* * ot ** ^ \ ^ ^^^ Izšel je Slovensko-Amerikanski KOLEDAR ...... —1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA . y S P0*'""10 ° ^ Ne zamudite te prilike! LrJ Slovenic Publishing Co,_ 216 West 18th Street New York, N. Y. 29 krmar milanovič POVEST IZ POMORSKEGA ŽIVLJENJA xcmirsn; V NEDELJO, 16. APRILA v S. N. Domu na St. Clair Ave flTRJlil ENAKOPRAVNOST Žena potrka na okno. Deklica pogleda kvišku in Milanovič se prestrašen umakne. Gospa Zakotnikova pomigne z roko. Milanovič hoče to preprečiti, a beseda mu ni šla z jezika. "Prišla bo v sobo, gospod Matico. Takoj jo pripeljem sama". Ko je to izgovorila, je že zaprla vrata za seboj in odhitela pred hišo. Komaj je preteklo par sekund, je bila že zopet nazaj. Za roko je peljala deklico, ki se je boječe stiskala k nji, ko je u-gledala bledega bradatega moža. "Glejte, gospod Matko, to je moja mala prijateljica, mala Jelica!" zakliče Zakotnikova, poljubi deklico in nadaljuje: "Pojdi srček moj, ponudi gospodu ročico in pokaži mu svojo lepo kunčiko. Kadar bom zagledala tvojo mamico, ti bom povedala." "Pojdi, ljubo moje dete, pojdi vendar k meni," je prosil Milanovič. Deklica se je boječe približevala, v sredi pota zopet obstala in boječe ter v zadregi zrla nazaj na svojo prijateljico. "No, le pogum!" jo je ta osr-čevala, "čemu se bojiš gospoda? Le idi brez skrbi! Ponudi roko, kakor se spodobi mali gospodični." Milanovič je pomolil roko in deklica je storila še par korakov proti njemu. Sklonil se je na eno koleno in jo za roko pritegnil k sebi. Nekaj trenutkov je bil kakor onemel; beseda mu ni šla iz grla. Le gledal je svoje dete, gledal jo z očmi polnimi vroče ljubezni in sladkega hrepenenja; njegovi trepetajoči prsti so se krčevito oklepali nežne ročice. Komaj se je premagoval, da je ni ,privil k sebi in jo poljubil ter tako dal duška svoji bolesti in svoji radosti. "Povej mi, srček, kako ti je vendar ime?" "Jelica", je odgovorila tiho in se boječe pomaknila nazaj, začudeno zroč neznanega moža. "Jelica torej, Jelica? — in kako še?" "Jelica Minovič", odvrne deklica, ker polnega imena Milanovič še ni mogla izgovoriti. Skoraj zazeblo ga je po kosteh, ko je iz otrokovih ustec čul svoj lastni priimek; globoko je dihnil in rekel: "No, en poljubček, dragica, kajne?" Deklica je zaokrožila ustnice in mu jih prinesla nasproti; ne-popisljiva čuvstva so ga obhaja- Naprodaj Naprodaj imam po zmerni ceni dober gnoj. Pripeljem na dom. — Samo pokličite HI11-crest 140W6 Proda se Glasovir v dobrem stanju, zgleda kot nov, se proda za manj kot $50. Proda se z notami, rollami in stolom. — Vpraša se na 4871 East 97 St., Garfield Heights, ali pokličite Michigan 5228. PETER ROSTAN Barvar in Dekorator 449 East 158th Street KEnmore 6149 R la, ko jo je poljubil. "Kako krasne kodraste laske imaš", je šepetal dalje tako prijazno in ljubeznivo, da je gospa Zakotnikova, ki je zrla skozi okno, nehote .postala pozorna in ju začela opazovati. "Silno ljubim otroke", se obrne smehljaje, a vendar v vidni zadregi proti gospodinji. "Kako rad bi videl, če bi me ta večkrat obiskala." "Ej, to se bo že dalo narediti. Saj boš prišla, Jelica?" V odgovor je pokimala z glavo. "Koliko si že stara, Jelica?" je Milanovič ves srečen vprašal dalje. "šest let." "Že toliko, glejte, glejte! Kdo ti je pa kupil to krasno punči-ko?" "Mamica." "Kakor vidim, imaš zelo dobro mamico, ki ti je kupila tako lepo punčiko. Glej, ali bi ne hotela včasih s svojo punčiko priti k meni na obisk? Vsi trije skupaj bi potem pili sladko kavo. Ali vidiš, kaj imam tu v roki! Popolnoma nov, svetel goldinar! Z njim kupiš svoji punči-ki nov solnčnik. Kaj praviš k temu?" Jelica je položila svojo punčiko na tla, da bi si bolje ogledala denar in od okna ji je prijazno zaklicala gospa Zakotnikova: "No, kaj boš pa rekla za tako krasno darilo?" "Hvala," je zadonelo iz malih ust tako milo, da se Milanovič ni mogel zdržati, da' je ne bi še enkrat polpubil. "Jelica, treba bo iti, mamica že prihaja," je opomnila gospodinja pri oknu. "Gospodu se prav lepo prikloni . . . tako, to je lepo; poberi punčiko in pojdi z menoj." Prijela je deklico za roko in z njo zapustila sobo. Milanovič je žalostno zrl, ko so se zaprle duri, nato pa je hitel k oknu. Zopet je moral iskati opore, da se ni zgrudil na tla. Tu doli na cesti je stala njegova žena, njegova iskreno ljubljena, a zanj izgubljena Vida. "O Bog, o Bog!" je zaklical obupano, "kako naj prenesem to?" Grenke solze so mu lile po licih. Onkraj ceste pri vrtnih vratih je stala in okrog se ozirajoč iskala hčerke, dokler je ni zagledala prihajati s sosedo in jima stopila naproti. Ravno na-sprti oknu so vse tri obstale in za hip nekoliko pokramljale; Milanovič jih je stoječ za zaveso skrivaj opazoval. V petih letih, ki so bila pre- tekla, odkar je zadnjikrat videl svojo ženo, se je bila prav malo izpremenila. Njena postava je bila dobila polnejši ženski značaj, a to je bilo vse; njen obraz je bil še istotako svež in mladosten, kakor takrat ob ločitvi. O-či so imele še isto temno barvo, lasje še vedno nekdanjo bujnost in svetlobo, usta svojo ljubeznji-vost, obraz iste nežne poteze. Ko je v času svoje največje sreče zrl njeno lepoto, jo je občudoval; a sedaj se mu je zdela kakor požlahtjena po skrbeh in trpljenju, zakaj kljub mladosti so se ji na obrazu brale jasne Sledi tuge in srčnih bolečin. Njena obleka je bila sicer že obnošena, a vendar ni kazila njene lepote. Milanovič je napenjal svoja u-šesa, a vendar ni mogel ujeti nobene njene besede. Sicer se pa pogovor gotovo ni sukal o kakih važnih stvareh, kajti gospa Zakotnikova se je kmalu med mnogimi prikloni prijazno poslovila, mati in hčerka sta pa odšle počasi svojo pot. Dolgo je zrl za njima, zrl s pogledom, s katerim je nekdaj iz % pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj John Peterka Paperhanger and Pa"'^f Delo prvovrstno in tod>° Se priporočam 1121 East 68th Street Endicott 0653 RAZNO FRANK KURE 1118 EAST 77th ST. ENdicott 0439 MtWt Vsa kleparska dela, dela na s" <$ In na furnezih. Se priporočaj" je''' tlim gospodarjem — delo je ^ in cene so zmerne. . OGLAŠAJTE V--c1f "ENAKOPRAVNO^ POSEBEN IZLET V JUGOSLAVIJO AQUITANIA — 10. maja Zadnjih 17 let je Cunard White Star imela več potnikov kot katerikola* druga linija. Vprašajte za brošure ki povedo o tretjem razredu na Queen Mary in Aquitania; tudi | brošuro "Kako pripeljati sorodnike iz stare | domovine". Za vse podrobnosti se obrnite na MIHALJEVIC BROS. 6031 ST. CLAIR AVE. Cleveland, Ohio ( lUNARD^AIF ______________I in komično igro "snubaci" otvoritev novih klubovih prostorov slovenskega društvenega doma 20713 Recher Avenue, Euclid, O. V SOBOTO IN NEDELJO, 15-16 APRILA, 1939 V nedeljo popoldan PROSTO ' SESEK ORKESTER V nedeljo zvečer KRISTOFF ORKESTER Vstopnina 25c t Ker se je storil zopet en korak naprej na narodnem polju, je vabijo0 cenjeno občinstvo od blizu in daleč, da nas poseti na ta zgodovinski P0' membni dan. — VAS' VABI ODBOR. Začetek točno ob 3. pop. Po programu ples. Vic Intihar and His Orchestra. Vstopnina 40c V predprodaji, 50c pri blagajni, zvečer za ples Na obilno udeležbo vabi "Sloga" '' >. J '.!■ fifc ■ i 1- 'r-tfiA'-, V' - >>f,,. ;. A': t- •' J s/,,, „ „•_____ ■ ... KONCERT "sloga" priredi 1 Domači mali oglasnik me v hiši — nikoli ne bom mirno spala." Tako je jadikovala stara bo-lehna ženica, hči se ji je pa smejala. "Ne bodite tako silno plašni, mati, in ne bojte se vedno najhujšega. Jaz se tega človeka prav nič ne bojim. Naj bo njegova zunanjost taka ali taka, a njegov prijazni obraz vzbuja vsekakor zaupanje. In pomislite tako lepih denarcev nama za stanovanje ne bo ponudil nihče več, in to je vendar nekaj. Denar dandanes ne leži kar na cesti, da bi ga bilo treba samo pobirati. Ne, ne, mati, verujte mi, da ni hudobnež." "No, Bog daj, da bi se ne motila." je vzdihnila mati nekoliko pomirjena. "Vprašaj enkrat Šte-fičevo, zakaj zdi se mi, da jo mora gospod Matko poznati že od prej, drugače bi ne bil tako povpraševal po nji. Kaj se ti zdi?" "Mogoče. Ob priliki bom go-I vorila z njo o tej reči, saj tudi ! Jelica ne sme brez njene vedno-Jsti in brez njenega dovoljenja j obiskovati gospoda Matka, a | vendar tega veselja mu nočem I vzeti. Zelo rada imam prijazno mlado ženo in vedno mislim, da i ji je dobro, če čuje kedaj kako j prijazno besedo, saj pri svojem j Prodase Proda se slaščičarna in shelf i grocerija. Vse v dobrem stanju.! I Poizve se za naslov v uradu te-tga lista. Proda se Hiša na 19305 Chickasaw Avenue, od East 185th St., mo-;derni bungalow; 5 sob spodaj, 13 zgoraj; garaže; $3800. — Od-| prta v soboto in nedeljo od 2 do j 5. popoldne. — Pokličite Alex Fodor Realty Co., 3324 Lorain Ave., ME 0120. IMAMO električne ledenice, Pralne stroje in Radio — Popravimo vse te stvari v vaše zadovoljstvo! SAILOR RADIO SERVICE 807 East 152 Street poleg Perušek Furniture Store Liberty 8869 PAPIRAR