GEOLOGIJA 27, 41—95 (1984) Ljubljana UDK 551.761:562(497.12)=863 Langobardske plasti z daonelami in pozidonijami v Sloveniji Langobardian beds with daonellas and posidonias in Slovenia Bogdan Jurkovšek Geološki zavod Ljubljana, Parmova 37, 61000 Ljubljana Kratka vsebina Posamezne vrste rodov Daonella in Posidonia so odlični vodilni fosili, ki so zlasti pomembni pri razčlenjevanju ladinijskih plasti. Raziskali smo dvanajst profilov, v katerih smo našli bogato školjčno favno in z njo dokazali langobardske starost plasti. Najpogostejša in najbolj razširjena langobardska vrsta v Sloveniji je Daonella lommeli (Wissmann). Našli smo jo v vseh dvanajstih opisanih profilih. Lepo ohranjeni primerki s Korošice v Kamniških Alpah so -nam omogočili natančen študij njenega ontogenetskega razvoja. V istem profilu je bila prvič v Sloveniji najdena tudi vrsta Posidonia pannonica Mojsisovics. Zelo razširjena langobardska vrsta v Sloveniji je tudi Posidonia wengensis Wissmann, ki je pogosto kamenotvorna v posameznih plasteh. Z vzporednimi raziskavami kono- dontov, amonitov in daonel smo pri Oblakovem vrhu dokazali langobard- ske podstopnjo. Abstract Individual species of genera Daonella and Posidonia are excellent index fossils, which are especially important in subdividing the Ladinian beds. Twelve sections have been investigated in Slovenia recently. Rich lamellibranch fauna in them proved the Langobardian age of the beds. The most abundant and most frequent Langobardian species is Daonella lommeli (Wissmann), which was found in all studied sections. Well preserved specimens from Korošica in the Kamnik Alps allowed a detailed study of its ontogenetic evolution. In the same section, for the first time in Slovenia, was also found the species Posidonia pannonica Mojsisovics. Another very frequent Langobardian species in Slovenia is Posidonia wengensis Wissmann, which can be rockforming. Parallel studies of conodonts, ammonites and daonellas at Oblakov vrh position it in the Langobardian substage. 42 Bogdan Jurkovšek Uvod V letih od 1979 do 1981 smo raziskali več zanimivih srednjetriasnih profilov v Sloveniji (si. 1). Bogata fosilna favna nedvomno opravičuje njihovo pred- stavitev širši geološki javnosti. Z daonelami in pozidonijami smo lahko zanesljivo določili langobardsko podstopnjo. Poleg makropaleontoloških ra- ziskav smo opravili številne sedimentološke in mikropaleontološke analize zbruskov, pomembni pa so tudi rezultati vzporednih konodontnih raziskav. V tem delu je poleg vrst Posidonia pannonica Moj siso vies, P. wengensis Wissmann in Daonella cf. tripartita Kittl podrobno predstavljena tudi v Slove- niji najpogostejša vrsta Daonella lommeli (Wissmann) in njen biostratigrafski položaj. Konodontne analize je opravila T. Kolar-Jurkovšek, sedimento- loške S. O r e h e k in B. O g o r e 1 e c , mikropaleontološke L. S r i b a r , fotografije fosilov pa je izdelal M. G r m. Za dragocene nasvete in pomoč pri raziskavah se zahvaljujem S. Buserju in A. Ramovšu. SI. 1. Geografski položaj nahajališč langobardskih daonel in pozidonij Fig. 1. Geographical distribution of localities of Langobardian Daonella and Posidonia Langobardske plasti z daonelami in pozidonijami v Sloveniji 43 Dosedanje raziskave langobardskih plasti z daonelami in pozidonijami v Sloveniji Prve primerke vrste Daonella lommeli je na slovenskem ozemlju našel M. V. Lipoid (1858) v peščenjaku vzhodno od Primskovega in v njegovi bližnji okolici. V črnem bituminoznem apnencu na Korošici v Savinjskih Alpah je F. Teller (1885, 356, 357) določil poleg vrst Daonella lommeli in Posidonia ivengensis številne amonite, med njimi vodilni vrsti za langobardsko podstopnjo Trachyceras archelaus Laube in Monophyllites wengensis (Klipstein). Na po- bočju Celjskega gradu je Riedl našel amonita Trachyceras julium Mojsi- sovics. F. Teller je na podlagi te najdbe določil wengensko starost skrilavca. Zatem se mu je posrečilo najti v sivem skrilavcu še odtise školjke Daonella lommeli in tako ponovno dokazati wengensko starost plasti. Ko je poročal o najdbi daonel, je Teller (1889, 210) prvič imenoval ta skrilavec kot psevdoziljski. E. Kittl (1912) omenja najdbo školjke Posidonia idriana Mojsisovics iz wengenskih plasti pri Idriji in P. wengensis iz Hudega konca (Hudi klanec), kjer jo je v črnih skrilavcih našel F. K o s s m a t. Germovšek (1955, 121) je poročal tudi o wengenskih klastičnih kame- ninah med Petelinjkom in Drenovcem ter ob Tihabojskem potoku južno od Brgleza. Med njimi prevladuje sivi glinasti skrilavec, ki ga je imel za ekvivalent psevdoziljskih plasti. Ponekod vsebuje toliko kremena, da prehaja v kremenov skrilavec. V njem je našel več vrst daonel, med drugimi tudi vrsto Daonella lommeli. A. Ramovš (1958 a) je našel veliko daonel v temnem glinastem skrilavcu na južni strani velike zamočvirjene doline vzhodno od Lesnega brda. Med drugimi je tam tudi Daonella lommeli, vodilna okamenina za wengenske sklade. Na Jelovici leži na tufu breča iz temno sivih apnencev. V različnih kosih apnenca je O. K ü h n (1958, 450) določil naslednje vrste: Daonella cf. tyrolensis Mojsisovics, D. cf. hulogensis Kittl in D. lommeli. Apnenci z navedenimi fosili pripadajo različnim horizontom od spodnjega do zgornjega ladinija. A. Ramovš (1958 b, 150) je poročal, da spada del nekdanjih »krških skladov« severno od Vidma v ladini j sko stopnjo in so verjetno wengenske starosti. Poleg različnih skrilavcev in apnencev se pojavlja tudi tuf. H e r i t s c h in S e i d 1 sta ga opisala severno od Sv. Janeza kot »pietra verde« in ga uvrstila med buchensteinske sklade. V kremenastem apnencu in tufu najdemo redke školjke iz rodu Daonella, ki tudi govorijo za ladinijsko starost. Med domom v Podutiku in prevalom jugovzhodno od Toškega čela nastopa črni apnenec, apneni skrilavec in tuf. V skrilavcu je ponekod vse polno školjk vrste Posidonia wengensis (Ramovš, 1961, 147). K. Grad (1962, 116} je v članku »Geološke razmere med Rudnico in Savo« napisal, da so na pobočjih južno od Sremiča našli v črnem ploščastem apnencu ostanke školjk Daonella cf. lommeli in Posidonomya wengensis. Števil- ne daonele so našli tudi v silificiranem zelenkastem skrilavcu severno od vasice Plešivec in zahodno od Ravnega loga. Na osnovi teh najdb so potrdili wengensko starost omenjenih kamenin. 44 Bogdan Jurkovšek -I v okolici Idrije pripadnost konglomeratov langobardski podstopnji vsaj v novejšem času ni bila dokazana. F. Kossmat (1898) je opisal iz tufskih vložkov v konglomeratu pri Zavratcu ostanke školjk Daonella lommeli in Posidonia wengensis. J. Car (1968, 32), ki je proučeval razvoj langobardskih plasti v strukturi četrtega pokrova v bližnji okolici Idrije, je našel v apnencu skaunških plasti precej pogostne ostanke školjk Posidonia wengensis (Kovačev rovt) in Daonella lommeli (Urbanovec). J. Car (1968, 39) je napisal, da se pojavljata obe vrsti skupaj z amoniti rodu Trachyceras tudi \^ tufitu na Tienici in da se je F. K o s - s m a t u že konec prejšnjega stoletja tam posrečilo najti določljiv primerek amonita Trachyceras idrianum Mojsisovics. Drugi profil, ki ga je opisal J. Car (1968, 42) na Zagodovem vrhu, je precej tanjši od prvega. Tu ležijo v dolomitni breči najprej pole gomoljastega apnenca, ki tu in tam prehaja že v konglomerat. Tem sledi bituminozni skoraj črni laporni apnenec z rastlinskimi ostanki. Na njem leži deloma silificirani temni tenko plastnati apnenec z vložki tufskega materiala. Pod cordevolskim svetlim dolomitom so tufi, tufski lapor in peščenjak. V tufskem laporju »Pri Koritu« je našel dobro ohranjene školjke vrste Daonella lommeli, Daonella sp. in Pectén sp. Z geologijo okolice Idrije se je v novejšem času prav gotovo največ ukvarjal I. Mlakar. Poleg že omenjenih podatkov o razvoju langobardskih plasti je Mlakar (1969, 14) zapisal, da bo potrebno ponovno preveriti podatke o tufu med karnijskimi plastmi na idrijskem območju, kajti tufske kamenine pri Dolencu, ki so jih doslej uvrščali med karnijske plasti, so z vrsto Daonella lommeli dokazane kot langobardske. A. Ramovš (1970, 167) je v članku »Stratigrafski in tektonski problemi triasa v Sloveniji« omenil, da pri Stopniku v dolini Idrijce nahajamo pisan apnenčev konglomerat s tufskim vezivom, ki mu je že F. Kossmat pripisal v^engensko starost. Vmes so vložki apnenca in apnenčevega skrilavca, v katerih so bile pri Reki in Jagrščah najdene školjke vrste Daonella lommeli. S Buser (1980) je našel v ploščatem apnencu na Pokljuki jugovzhodno od Belske planine vrste Posidonia wengensis Wissmann, Daonella pichleri Mojsisovics, D. cf. paucicostata Tornquist in D. cf. udvariensis Kittl. V zbruskih tega apnenca pa je bila najdena še Vidalina mariana Farinacci. Iz ladinijskih skladov zahodnih Karavank je B u s e r (1980) omenil najdbe vrst Posidonia wengensis, Daonella cf. lommeli in D. cf. pichleri (določila jih je D. U r o š e v i Ć). Južno od Drete nedaleč od Nove Stifte je A. Grimšičar v sivem ladi- nijskem apnencu našel školjko Daonella lommeli (Buser, Grimšičar & Kuščer, 1974). Pri raziskavah za Osnovno geološko karto 1 : 100.000, ki so jih opravili geologi Geološkega zavoda Ljubljana, so bile najdene daonele in pozidonije tudi na številnih drugih mestih v Sloveniji. V glavnem gre za najdbe pri Jazbinah, v okolici Polhovega Gradca, pri Dražgošah, pri Robu, na Mladem vrhu, pri Mokronogu in drugod. Langobardske plasti z daonelami in pozidonijami v Sloveniji 45 Opis nahajališč daonel in pozidonij 1. Korošica v Kamniških Alpah Zapis o tem nahajališču je nekoliko obširnejši, kajti langobardske plasti na Korošici so v novejšema času raziskovali številni geologi iz različnih vej geologije. Prav bi bilo, da bi imeli tudi za vsa druga nahajahšča tako vse- stranske geološke podatke, vendar bi bila zato potrebna nedvomno prevelika finančna sredstva. Na jugu Ojstrice blizu koče na Korošici, ob vznožju strme stene Dedca, ter jugovzhodno in vzhodno od koče izdanjajo plasti temnega bitumenoznega apnenca z rožcncem. 2e Teller (1885) je v teh plasteh našel vodilne fosile za langobardsko podstopnjo. Kasneje so področje Korošice v okviru geološkega kartiranja za Osnovno geološko karto SFRJ 1 : 100.000 lista Ravne na Koroškem obdelali geologi Geološkega zavoda v Ljubljani (P. Mioč & M. Znidarčič 1983, 33). Istočasno sta sedimentološko preiskala ladinijske plasti na Korošici S. Orehek in B. Ogorelec, B. Jurkovšek pa je nabral in določil makrofavno. L. S r i b a r Je na podlagi vzorcev, ki so ji bili dani v obdelavo, določila mikroiosilne ostanke. Pri ponovni raziskavi langobardskih plasti na Korošici leta 1979 sem z do- voljenjem geologov, ki so omenjeni teren raziskovali, uporabil nekatere njihove podatke, za kar se jim na tem mestu najlepše zahvaljujem. Sedimentološke raziskave Za potrebe sedimentoloških raziskav je bil posnet detajlni profil tik pod strmo steno Dedca. Debelina plasti je tu približno 55 m in so skoraj horizontalne. V spodnjem delu profila ne vidimo kontakta, saj je zaradi precejšnje strmine pokrit s pobočnim gruščem. Nedvomno je, da tudi ta del langobardskih plasti leži na sedimentih, ki jih karakterizira zelen pelitski tuf »pietra verde«. V zgornjem delu profila so plasti nekoliko nagubane, nad njimi pa leži v tekton- skem odnosu svetlo sivi rahlo dolomitni apnenec, ki navzgor prehaja v rahlo apneni dolomit (gre le za manjše premike v horizontalnem smislu, ki na zaporedje plasti v profilu niso bistveno vplivali). Langobardske plasti nastopajo kot tankoplastnat, ploščast apnenec temno sive do srednje temno sive barve s tankimi vzporedno usmerjenimi silificiranimi laminami in silificiranimi konkrecijami ali gomolji. Debelina plasti je od 5 do 20 cm, mestoma nastopajo vmes tudi nekoliko debelejše plasti. Med tanko- plastnatim apnencem večkrat zasledimo od nekaj cm do 15 cm debele plasti debelozrnatega apnenca, ki ima na enem mestu izgled prave apnenčeve breče. V profilu prevladuje tankoplastnat drobnozrnat biomikritni, intrabiomikrit- ni, mestoma tudi pelintrabiomikritni apnenec z vmesnimi interkalacijami bolj debelozrnatega apnenca — biokalkarenit in biosparrudit. Drobnozrnati tanko- plastnati in ploščasti apnenec je navadno laminiran. Glede na velikost fosilnega materiala in alokemičnih zrn je opaziti postopno gradacijo v inverznem po- ložaju. Silifikacija je verjetno posledica vulkanske aktivnosti v tem časovnem obdobju. Regionalni vulkanizem in raztapljanje vulkanskega stekla sta 46 Bogdan Jurkovšek povzročila povečano koncentracijo SÌO2 v okolju, kar je bilo ugodno za povečanje količine planktona v morju. Kemizem oziroma pH morske vode se je občasno spreminjal, s tem v zvezi dobimo v plasteh tanke silificirane lamine. Dolomit, ki ga je skoraj v vseh vzorcih malo, je nastajal kasneje od silifikacije, verjetno v kasnejši stopnji diageneze. Nad opisanimi langobardskimi plastmi leži svetlo sivi rahlo dolomitni apnenec, ki prehaja navzgor v rjavkasto sivi apneni dolomit. Na kontaktu vzhodno od koče na Korošici, približno tam, kjer je bil posnet biostratigrafski profil, so bili vzeti vzorci, ki so uvrščeni v intrabiomikritni dolomitni apnenec. Vsebovali so intraklaste, med njimi tudi algne klaste, pelete in redke že rekristalizirane fosilne ostanke. Ta apnenec se je usedal v razmeroma mirnem okolju z nizkim energijskim indeksom v sublitoralnem pasu. Preiskanih je bilo tudi nekaj vzorcev zelenega tufa »pietra verde«, ki izdanja vzhodno od koče na Korošici ob poti proti Robanovemu kotu. Gre za laminiran pelitski tuf, verjetno kisle magme. Doslej smo plasti tufov na Korošici vzporejali z drugimi nahajališči in jih imeli za vodilni horizont fassanske podstopnje. Glede na to, da je bila tudi v langobardu močna vulkanska aktivnost in so bili izpolnjeni vsi pogoji za nastanek tufa »pietra verde«, bi bilo potrebno njegovo starost preveriti. Mikropaleontološke raziskave Mikropaleontološke raziskave je opravila L. S r i b a r in določila naslednje foraminifere: Endothyranella sp., ? Frondicularia sp., Planiinvolutina sp., En- dothyra sp., Glowospira sp. m Meandrospira sp. V zbruskih sta bili najdeni tudi algi Gyroporella ladinica Bystricky in Teutloporella hercúlea (Stoppani). Poleg omenjenih fosilov so številni vzorci vsebovali odlomke pelagičnih školjk, ostanke ehinodermov, ostrakode ter radiolarije. Vsa mikrofavna kaže na pela- gični facies. Makropaleontološke raziskave V profilu pod Dedcem približno 15 m pod kontaktom z masivnim apnencem je plast s stisnjenimi in močno poškodovanimi ostanki majhnih amonitov, od katerih je bilo mogoče le pri enem primerku določiti rodovno ime (Trachyceras sp.), medtem ko so vsi drugi komaj zadostovali za uvrstitev v družino Trachy- ceratidae. Približno 10 m pod kontaktom se v 1 m debelem paketu temno sivega ploščastega in močno bituminoznega apnenca pojavljajo številne školjke Posidonia wengensis. Vzhodno od koče na Korošici leži 9 m pod masivnim apnencem približno 150 cm ploščastega in plastnatega črnega mikritnega apnenca in lapornatega apnenca s številnimi pozidonijami in daonelami (si. 2, 3 in 4). V zgornjem metru teh plasti so v posameznih polah številne kamenotvorne velike pozidonije Posidonia pannonica Mojsisovics (tab. 1, si. 2—4) in P. aff. pannonica (tab. 1, si. 5 in 6). Poleg njih se pojavljajo zelo redke lupinice vrste P. wengensis in skromni ostanki amonitov. Pod polarni s pozidonijami je okoli 50 cm apnenca z daonelami. Silificiranih lamin je v tem delu manj kot v zgornjem, poleg Langobardske plasti z daonelami in pozidonijami v Sloveniji 47 odraslih in juvenilnih primerkov vrste D. lommeli (tab. 7, si. 1—6) pa se v zgornjem delu, proti apnencu s pozidonijami, v 6 cm debeli plasti pojavljajo še redke oblike P. pannonica in P. wengensis. Daonele in pozidonije so vezane na lezike med plastmi, kjer je apnenec boli lapornat, medtem ko so v mikritnem apnencu redke. Čeprav sem jemal orientirane vzorce (zgoraj-spodaj), v položaju lupin nisem opazil kakšne posebne zakonitosti, morda le to, da jih je nekaj več obrnjenih s konveksno stranjo navzgor. Juvenilni primerki so redko v samostojni poli in so ponavadi pomešani z odraslimi. Redki primerki so kljub izredno šibkemu ligamentu še obdržali skupaj obe lupini, iz česar lahko sklepamo, da je bil kakršen koli daljši transport izključen, razen v eni poli, kjer se pojavljajo samo fragmenti. O tem priča tudi izredna ohranjenost najfinejših delov lupinic. Ne smemo pa spregledati dejstva, da gre kljub temu za neke vrste nakopičenja fosilnih ostankov, saj so lateralno v plasti čedalje redkejši. SI. 2. Nahajališče školjk na Korošici Fig. 2. Locality on Korošica 48 Bogdan Jurkovšek 2. Rakitovec nad Blagovico Vzhodno od vrha Rakitovec (900 m) so v svetlo sivem glinastem skrilavcu ostanki juvenilnih daonel. Ker so plasti z daonelami povsod v tektonskem kontaktu z anizijskimi ali spodnjetriasnimi plastmi (v okviru trojanskega nariva), je zelo težko določiti njihovo natančno stratigrafsko lego. U. P r e m r u (1974, 273) je pravilno sklepal, da gre za juvenilne oblike daonel. Na osnovi geološkega pregleda celotnega področja je izdelal stratigraf- sko lestvico, v kateri jih je postavil pod plasti z vrsto Posidonia wengensis, najdeno 2 km vzhodno od tega nahajališča v nekaj milimetrov debeli laporni poli med črnim ploščastim apnencem. Primerjava daonel iz Rakitovca z juve- nilnimi oblikami s Korošice in Celjskega gradu je potrdila, da gre za nekoliko deformirane primerke vrste Daonella lommeli. SI. 3. Plasti z daonelami in pozidonijami na Korošici Fig. 3. Beds with Daonella and Posidonia on Korošica SI. 4. Stratigrafska lestvica langobardskih plasti na Korošici vr — zelo redka, r — redka, c — pogostna, vc — zelo pogostna, r/ — kamenotvorna Za konodonte, amonita in nekatere druge fosile je vpisano število najdenih primerkov Fig. 4. Stratigraphical column of the Langobardian beds on Korošica vr — very rare, r — rare, c — common, î'c — very common, rf — rockforming For conodonts, ammonites and some other fossils, numbers of found individuals are given 4 — Geologija 27 50 Bogdan Jurkovšek 3. Celjski grad 2e proti koncu 19. stoletja je F. Teller (1889, 210) našel na južnem pobočju Celjskega gradu školjko Daonella lommeli in dokazal langobardsko starost sivega skrilavca, ki ga je imenoval psevdoziljski. V novejšem času smo v neposredni bližini Friderikovega stolpa našli 20 cm debelo plast tufa z daone- lami (si. 5 in 6). Prevladovali so juvenilni primerki (tab. 6, si. 4). Med njimi pa je bilo tudi nekaj dovolj dobro ohranjenih ostankov odraslih osebkov vrste D. lommeli (tab. 6, si. 1—3). Približno 10 debelinskih metrov pod to plastjo (proti grebenskemu apnencu) se v svetlo sivem tufu in tufskem skrilavcu pojavi še ena 10 cm debela plast s samimi juvenilnimi primerki. Primerjava z juvenilnimi oblikami vrste D. lommeli s Korošice je pokazala, da tudi primerki s Celjskega gradu pripadajo tej vrsti, le da so zaradi pritiskov nekoliko deformirani. Od 3 do 10 m pod spodnjo plastjo z daonelami leži 3 m rjavo sivega masivne- ga apnenca s korozijskimi votlinami, navzdol pa mu sledi sivi grebenski apnenec s koralami in spongijami, iz katerega je D. Turnšek določila vrste SI. 5. Golica tufa z daonelami na Celjskem gradu. V ozadju je Friderikov stolp Fig. 5. Outcrop oí tuff with Daonella on the Celje castle hill. The Friderik tower in the background Langobardske plasti z daonelami in pozidonijami v Sloveniji 51 SI. 6. Stratigrafska lestvica langobardskih plasti na Celjskem gradu Fig. 6. Stratigraphical column of the Langobardian beds on the Celje castle hill 52 Bogdan Jurkovšek Craspedophyllia cristata Volz, Omphalophyllia recondita Laube in Dictyocoelia manon (Münster). Že S. Bus er (1979), ki je kartiral na listu Celje, je napisal, da leži grebenski apnenec kot leča med tufskimi in skrilavimi kameninami. Glede na to, da je bila pod njim (F. Teller, 1889) in nad njim najdena vodilna školjka D. lommeli, bi lahko grebenskemu apnencu pripisal langobardsko starost. Kljub vsemu pa položaj plasti na Celjskem gradu ni povsem jasen, saj nepo- srednih kontaktov oziroma mej med posameznimi členi na terenu nismo ugotovili. 4, 5. Gradišče .ve?5erno od Zaklanca in Sevnik jugozahodno od Polhovega Gradca Na ozemlju med Polhovim Gradcem in Horjulom so že dalj časa znane langobardske plasti s številno fosilno makrofavno. Najpogostejši vrsti sta Posidonia wengensis in Daonella lommeli. I. Spacapan (1975), ki je kartiral to ozemlje v okviru diplomske naloge, je debelino langobardskih plasti ocenil na 160 m. Navzdol mejijo na pas zdrobljenega anizijskega dolomita ali pa na mnogo starejše trogkofelske kame- nine in so nanje narinjene. Nad langobardskimi kameninami se ob vsem pasu pojavlja cordevolski dolomit. Kontakt je skoraj povsod pokrit, vendar lahko sklepamo, da je meja z njim normalna. Čeprav so na tem ozemlju številni avtorji z makro- in mikrofosili dokazali langobardsko starost, je še vedno odprto vprašanje fassanske podstopnje. Kot kaže profil pri Gradišču (si. 7), kjer je bila s konodonti dokazana ilirska starost sivega gomoljastega in silificiranega apnenca s številnimi radiolariji pod tufom z vrsto D. lommeli (tab. 4, si. 3 in 4), so kamenine fassanske podstopnje, čeprav v majhni debelini, nedvomno prisotne. Kamenine langobardske starosti zastopa črni ploščasti in skladnati apnenec, skrilavi apnenec in laporni skrilavec, sericitni skrilavec, drobnozrnati in debe- lozrnati tufit, črni silificirani apnenec s piritom in rožencem, črni apneno- peščeni tuf, tufski peščenjak, umazano rjavi glinovec, gomoljasti silificirani apnenec in sivi trdi silificirani apnenec. V njih je I. Spacapan (1975, 38) na več mestih našel fosilne ostanke školjke Posidonia wengensis, ki so običajno kamenotvorne v tankih polah med črnim ploščastim apnencem. Omenja tudi najdbe primerkov Daonella sp. in Posidonia sp. iz tufskega skrilavega peščenja- ka na kolovozu za kamnolomom ob cesti Dvor-Zaklanec. V enaki kamenini, ki verjetno odgovarja istemu stratigrafskemu horizontu, sem pri Sevniku našel in zanesljivo določil vrsto Daonella lommeli. V istem nahajališču so bile v črnem ploščastem apnencu, ki je mestoma lapornat, najdene številne školjke vrste Posidonia wengensis (tab. 1, si. 1). Le-te nastopajo v štirih, le nekaj mm debelih polah, na debelini 7 cm. V zgornji poli se pojavljajo skoraj sami juvenilni primerki. Langobardski črni apnenec ima večinoma sparitno osnovo, ki so ji večkrat primešani različni drobci (biosparit, pelsparit). V zbruskih, ki jih je napravil Spacapan (1975), se vidijo lupinice pelagičnih školjk, polžev, ostanki krinoidov in drugi fosili. A. Ramovš (1977) je v konodontnem vzorcu, ki ga je vzel v poli črnega apnenca s pozidonijami pri Sevniku, določil vrsto Pseudofurnishius murcianus van den Boogaard. Langobardske plasti z daonelami in pozidonijami v Sloveniji 53 SI. 7. Stratigrafska lestvica srednjetriasnih plasti pri Gradišču Fig. 7. Stratigraphical column of the Middle Triassic beds at Gradišče 54 Bogdan Jurkovšek 6. Kucelj jugozahodno od Horjula Na zahodni strani Kuclja je v rjavo rumenem močno preperelem tufu ob kolovozni poti, 26 m pod cordevolskim dolomitom 5 cm debela plast s školjkami Daonella lommeli in Posidonia sp. (tab. 5, si. 2—4). Približno 6 m pod dolomitom sva z A. Ramovšem našla v kosu sivo rjavega tufskega peščenjaka še en fragment vrste D. lommeli, ki dokazuje, da se daonele v tem nahajališču pojavljajo najmanj v dveh plasteh langobardske skladovnice (si. 8). 7. Zahodno od Bašteta — jugovzhodno od Vojskega Na Vojskarski planoti, zahodno od kmetije pri Baštetu, najdemo v zelen- kasto sivem tufu zelo redke in slabo ohranjene fragmente školjke Daonella lommeli. Menjavajo se plasti debelozrnatega in pelitnega tufa. Plasti tufa vpadajo proti severozahodu in leže približno 30 m pod svetlo sivim masivnim SI. 8. Stratigrafska lestvica langobardskih plasti na Kuclju pri Horjulu Fig. 8. Stratigraphical column of the Langobardian beds at Kucelj near Horjul Langobardske plasti z daonelami in pozidonijami v Sloveniji 55 SI. 9. Stratigrafska lestvica langobardskih plasti jugovzhodno od Vojskega Fig. 9. Stratigraphical column of the Langobardian beds southeast of Vojsko 56 Bogdan Jurkovšek apnencem, v katerem so številni ostanki grebenskih organizmov (kolonijske korale, spongije in drugi). V istem apnencu smo našli tudi lupino 2 cm velikega slabo ohranjenega rebrastega amonita, ki je bil na greben prinesen. Lateralno masivni apnenec prehaja v masivni dolomit. Debelina dolomitno apnenčevega paketa nad tufom je približno 20 m. Nad temi plastmi leži zrnati, po vsej verjetnosti cordevolski dolomit (si. 9). Nadaljevanje tufskega kompleksa navzdol ni mogoče ugotoviti, ker ga prekine narivna cona. 8. Severozahodno od Bašteta — jugovzhodno od Vojskega Severozahodno od Bašteta sva s S. Buserjem v sivem tufskem laporju in peščenjaku, ki leži v posameznih kosih pod masivnim apnencem, našla slabo ohranjene školjke, ki pripadajo vrsti Daonella lommeli. Fosili so sicer pogostni, vendar slabo ohranjeni. Nastopajo izključno že odrasle oblike daonel, kar pa ne izključuje možnosti, da so bili nežni juvenilni primerki zaradi fosilizacije v razmeroma grobem sedimentu uničeni. Kamenina vsebuje tudi precej drobnih fragmentov rastlinskih ostankov, zato sva vzela vzorec za palinološko analizo, ki je vseboval palinomorfe, vendar so bile zaradi močne oksidacije nedoločljive (vzorec je analiziral B. Jelen). Kosov laporja z rastlinskimi ostanki in daonelami ni mogoče natančno uvrstiti v stratigrafsko lestvico, nedvomno pa je, da je njihov izvor zelo blizu meje s sivim grebenskim apnencem, podobno kot v prejšnjem nahajališču. 9. Podobnik jugovzhodno od Vojskega Pod opuščeno kmetijo Podobnik je v dolini Idrijce manjša golica s tankimi polarni črnega in temno sivega mikritnega apnenca ter trdega lapornatega apnenca in laporja, ki je precej peščen. Vidni so le 4 metri plasti, okolico pa sestavlja masivni cordevolski dolomit, s katerim so v tektonskem stiku. V sivo zelenem peščenem laporju so pogostne razmeroma velike školjke D. lommeli, ki leže pravokotno na skrilavost in so zaradi tega močno deformi- rane (tab. 5, si. 1). Litološko je lapor z daonelami zelo podoben laporju iz prejšnjega nahajališča in je po vsej verjetnosti njegov prvotni položaj tik pod masivnim apnencem z grebensko favno ter s tem zelo blizu cordevolskega dolomita. 10. Severovzhodno od Oblakovega vrha Pri reambulaciji za OGK lista Tolmin sva s S. Buserjem severovzhodno od Oblakovega vrha pri Pisanicah našla delno razgaljen profil skozi lango- bardske plasti (si. 10). Profil se pričenja na dnu z diabazom, sledi mu 30 m temno sivega pelitnega tufa z vložkom mikritnega apnenca in nato okoli 20 m vulkanske aglomeratne breče s kosi diabaza in vložki konglomerata. Na njem leži okoli 20 m temno sivega skrilavega apnenca, v katerem smo našli fosile Daonella cf. tripartita Kittl (tab. 2, si. 1—4 in tab. 3, si. 1), Daonella sp. (tab. 3, si. 2 in 3), Protrachy- ceras archelaus Laube (tab. 3, si. 5), Trachyceras sp. (tab. 3, si. 4), Posidonia sp. in še nekaj nedoločljivih fosilnih ostankov. Na teh plasteh leži tuf z vrsto D. lommeli (tab. 4, si. 2). Langobardske plasti z daonelami in pozidonijami v Sloveniji 57 SI. 10. Stratigrafska lestvica langobardskih plasti severovzhodno od Oblakovega vrha Fig. 10. Stratigraphical column of the Langobardian beds northeast of Oblakov vrh 58 Bogdan Jurkovšek V petih konodontnih vzorcih sivega mikritnega apnenca, ki se pojavlja v manjših lečah in gomoljih med skrilavim apnencem, je T. Kolar-Jur- kovšek (1983) našla naslednjo združbo: Epigondolella mungoensis (Diebel), Gladigondolella malayensis Nogami, Gl. tethydis (Huckriede), enantiognatiformi element, hindeodeliformi element, prioniodiniformi element, Acodina sp., Nur- rella vardabassoi Pomešano Cherchi, Nurrella sp., spikule spongij, ostrakodi in oogoniji haracej. Zanimivi so slabo ohranjeni, skoraj črni nedoločljivi konodontni ostanki iz dveh vzorcev, ki pričajo o živahni tektonski dejavnosti in visokih tempe- raturah (nad 300" C). To domnevo potrjujejo tudi močno deformirani (največ- krat stisnjeni) makrofosilni ostanki. 11, 12. Severozahodno od Čateža — Lačni vrh in Hude Ravne Pri raziskavah sem upošteval tudi nekaj primerkov, ki so bili vzeti izven profilov. Na Lačnem vrhu so daonele v ploščastem apnencu s tufsko primesjo, pri Hudih Ravnah pa v sivo zelenem tufu. Vsi primerki pripadajo langobardski vrsti Daonella lommeli (tab. 4, si. 1). Paleontološki del Posidonia wengensis Wissmann 1841 Tab. 1, si. 1 1912 Posidonia wengensis Wissmann — Kittl, S. 18, Taf. 1, Fig. 7—11. 1945 Posidonomya wengensis Wissmann — W i r z , S. 51, Taf. 75, Fig. 42—46. 1967 Posidonomya wengensis Wissmann — Leonardi, Taf. 26, Fig. 4. Nahajališče: Sevnik (jugozahodno od Polhovega Gradca) in Korošica. Material: Več kosov lumakele s številnimi odraslimi in juvenilnimi primerki. Opis: Obris lupine je okroglast, rahlo poševno ovalen. Lupina je daljša kot višja (tabela 1), zmerom konveksna, z močnim in naprej potisnjenim vrhom. Sklepni rob je kratek, v zadnjem delu nekoliko daljši kot v sprednjem. Koncentrične gube so močno razvite. Tudi pri največjih primerkih (H = 15 mm) ni opaziti radialne skulpture. Vrednost razmerja L : H je od 1,10 do 1,19 (terminologijo lupine pozidonije glej na si. U). Primerjava: Vrsto P. wengensis srečujemo v triasnih plasteh kot številne različke in jo lahko zamenjamo tudi z nekaterimi pozidonijami, ki so še opisane kot samostojne vrste. P. idriana Mojsisovics (E. Kittl 1912, 21) se od nje razlikuje po zelo kratki dorzalni strani in koncentričnih gubah, ki so precej visoke in imajo skoraj obliko kroga. Razlike so tako majhne, da verjet- no ne gre za samostojno vrsto, temveč le za morfotip, ki je podoben podvrsti Opomba: Vsi fosili so shranjeni v zbirki Bogdana Jurkovška, ki je registrirana pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Note: Ali studied specimens are reposited in the private collection of Bogdan Jurkovšek, which has been registered at the Natural History Museum of Slo- venia in Ljubljana. Langobardske plasti z daonelami in pozidonijami v Sloveniji 59 Tabela 1. Dimenzije (v mm) primerkov vrste Posidonia wengensis iz Sevnika Table 1. Dimensions (in mm) of individuals of species Posidonia wengensis from Sevnik SI. 11. Terminologija in orientacija rodu Posidonia (desna lupina) L — dolžina, H — višina, D — debelina, A — razdalja od vrha do sprednjega roba, B — razdalja od vrha do zadnjega roba Fig. 11. Terminology and orientation of the genus Posidonia (right valve) L — length, H — height, D — thickness, A — distance from the beak to the anterior margin, B — distance from the beak to the posterior margin P wengensis cycloidalis (E. Kittl 1912, 20). Podvrsto P. wengensis robusta je Kittl (1912, 20) opisal iz wengenskih plasti Pederoa. Ta podvrsta se raz- likuje od značilne oblike po bolj ovalno podolgovatem, nekoliko poligonalnem obrisu, daljšem sklepnem robu in po vrhu, ki je močno potisnjen v sprednji del lupine. Prirastne gube, ki so na zadnji strani nekoliko kolenasto zapognjene, so pri tej podvrsti tudi ob zunanjem robu močno razvite. P. wengensis mut. altior je višja od tipične vrste in je razen tega opremljena z radialnimi brazdami. 60 Bogdan Jurkovšek E. Kittl (1912, 24) je bil mnenja, da bi lahko bili ti primerki juvenilne daonele, saj nastopajo skupaj s podobno oblikovanimi pozidonoidnimi daonelami vrst D. boeckhi Mojsisovics in D. guembeli (Mojsisovics). Značilnost podvrste (?) altior so tudi številnejše koncentrične gube. Najlepše ohranjene pozidonije so iz Sevnika (tab. 1, si. 1). Primerki s Ko- rošice so iz dveh profilov. Vzhodno od koče se pojavljajo zelo redki primerki P. wengensis v plasteh skupaj z vrstami D. lommeli in P. pannonica, ob vznožju Dedca pa so primerki P. wengensis zelo pogostni v en meter debeli plasti približno deset metrov pod masivnim apnencem. Pozidonije s Kuclja so slabo ohranjene in močno deformirane, zato jih ni bilo mogoče zanesljivo določiti (tab. 5, si. 3 in 4). Stratigrafska in geografska razširjenost: V svetu je po- znana iz Wengena, Corvare, St. Cassiana, Scheiblingbauerja pri Gross-Reiflingu (E. Kittl 1912, 20), iz Monte San Giorgia (A. Wirz 1945, 52), Dolomitov (P. Leonardi 1967), Karnije (G. Pisa 1972, 601), iz Bukovine (K. M. Paul 1876, 287), Bakonskega gozda (A. B i 11 n e r 1894, 291) in od drugod. Slovenska nahajališča so opisana pri dosedanjih raziskavah, kjer je podan tudi njihov stratigrafski položaj. Drugod po Jugoslaviji pa je bila P. wengensis najdena: v okolici Bosanske Krupe (M. Mojičevič et al. 1979), pri Ključu (R. Kajmaković 1961), zahodno od Prijedora (M. J u r i ć 1971, 1977), pri Sanskem mostu (S. Maksimčev & N. Lauševič 1964), na pobočjih Kozare (M. Milo- jevic et al. 1977), v okolici Glamoča (A. Ahac 1968), na področju Ozrena pri Sarajevu (R. J o v a n o v i ć et al. 1978), v dolini Mlakve na severozahod- nih pobočjih Gučeva (S. Moj silo vie et al. 1977), vzdolž cele Budvansko- barske cone (R. Antonij evie et al. 1973), na področju Visokega krasa pri Baru (M. Mir ko vie et al. 1978), na planini Sinjajevini (M. Kalezić, M. Mirković & D. Škuletić 1973) in drugod. Vrsto P. wengensis večina geologov uvršča v langobardsko podstopnjo, nekateri jugoslovanski avtorji pa jo omenjajo tudi iz drugih triasnih dob. Pripadnost teh primerkov vrsti P. wengensis bi bilo potrebno ponovno preveriti, saj gre verjetno za zamenjavo z juvenilnimi primerki daonel (B. Jurkov- šek 1983). Posidonia pannonica Mojsisovics 1873 Tab. 1, si. 2—4 1873 Posidonomya pannonica n. sp. — Mojsisovics, S. 437, Taf. 14, Fig. 5. 1873 Posidonomya alta n. sp. — Mojsisovics, S. 438, Taf. 14, Fig. 6. 1912 Posidonia pannonica Mojsisovics — Kittl, S. 22, Taf. 1, Fig. 1—2. 1912 {Posidonia alta Mojsisovics) — Kittl, S. 23, Taf. 1, Fig. 2. 1956 Posidonia (Posidonomya) pannonica Mojsisovics — Enčeva-Kanče- V a , str. 202, tabi. 4, fig. 4a—c Nahajališče: Vzhodno od koče na Korošici. Material : 14 razmeroma dobro ohranjenih primerkov, od tega 7 levih in 7 desnih lupin. Tabela 2. Dimenzije (v mm) primerkov vrste Posidonia pannonica ter primerjava s primerki po Mojsisovicsu (1873) in Kittlu (1912) ? leva lupina, d desna lupina, p merjeno na prirastnih linijah, c merjeno na celem primerku, A razdalja od vrha do sprednjega roba, B razdalja od vrha do zadnjega roba, L : H razmerje med dolžino in višino lupine, A v "/o od L razdalja od vrha do sprednjega roba izražena v procentih od celotne dolžine lupine. Primerka 10 in 11 sta deformirana. Primerki 12, 13 in 14 pri- padajo obliki Posidonia aff. pannonica Table 2. Dimensions (in mm) of individuals of species Posidonia pannonica, and comparisons with individuals after Mojsisovics (1873) and Kittl (1912) I left valve, d right valve, p measured on growth lines, c measured on the entire specimen, A distance from the beak to the anterior margin, B distance from the beak to the posterior margin, L : H ratio of the length and height of the valve, A in "/o of L distance from the beak to the anterior margin expressed in percent of the entire length of valve. Specimens 10 and 11 are deformed. Individuals 12, 13 and 14 belong to the form Posidonia aff. pannonica 62 Bogdan Jurkovšek O p i s : Lupine so prečno ovalne, z naprej pomaknjenim vrhom in nad- povprečno velike za pozidonije (tabela 2). Čeprav so skoraj vsi primerki stisnjeni, lahko sklepamo, da so bile lupine zmerno izbočene. Sklepni rob je razmeroma dolg, njegov sprednji del pa precej krajši od zadnjega. Površina dobro ohranjenih primerkov je pokrita s finimi radialnimi brazdami, ki jih opazimo šele, če so osvetljene od strani. Pri nekaterih primerkih je pod zadnjim delom sklepnega roba slabotno nakazano zelo ozko trikotno polje. Poleg osnovne oblike se v isti plasti pojavljata še dve obliki, ki še pripadata vrsti P. pannordca. Prva je bolj pravokotne oblike in ima v mlajših stadijih bolj medialno ležeč vrh. E. Mojsisovics (1873, 438) jo je opisal kot vrsto P. alta, E. Kittl (1912, 22) pa je bil mnenja, da ta oblika pripada mlajšim primerkom vrste P. pannonica, ker se prirastne gube obeh vrst zelo dobro ujemajo. Tudi naši primerki potrjujejo K i 111 o v o odločitev o združitvi obeh oblik, saj se manjša odstopanja v razmerju L : H pojavljajo tudi pri primerjavi mlajših in starejših prirastnih gub na istem primerku. Druga oblika (tab. 1, si. 5 in 6) se od tipičnih primerkov razlikuje predvsem po nekoliko nižji in daljši lupini z močno naprej pomaknjenim vrhom in zelo dolgem zadnjem ter kratkem sprednjem delu sklepnega roba. Primerjava: 2e Mojsisovics (1874, 8) je zapisal, da zelo šibke radialne brazde ob robu lupine močno spominjajo na vrsto D. hoeckhi Mojsisovics, vendar jo je kljub temu imenoval Posidonia. Naši primerki so višji že v mlajših stadijih, so manj ekscentrični, imajo manj izrazito radialno skulpturiranost in ustrezajo tudi Kittlovemu opisu (1912, 22) vrste P. pannonica. Nedvomno gre za največjo triasno vrsto pozidonij, ki je filogenetsko zelo blizu skupini pozidonoidnih oblik daonel. Stratigrafska in geografska razširjenost: E. Mojsiso- vics je opisal vrsti P. pannonica in P. alta iz apnencev skupaj z vrstama Daonella hoeckhi Mojsisovics in D. obsoleta Mojsisovics (pozidonoidni obliki) iz vmesnega horizonta med plastmi z amonitoma Arcestes studeri in A. tridenti- nus (Vaszoly, Bakonski gozd). E. Kittl (1912, 22), ki je imel vrsto P. alta za mlajše primerke vrste P. pannonica, je omenil najdbo obeh oblik tudi iz wengenskih plasti (Dörgicse), kjer nastopata skupaj z vrsto D. low/meli. M. Enčeva-Kančeva (1956, 202) je opisala vrsto P. pannonica iz ladinijskih plasti na ozemljih Catala-Slivensko in Sondite-Kazaniško v Bol- gariji. V profilu vzhodno od koče na Korošici tvori P. pannonica lumakelo v posa- meznih apnenčevo lapornih polah med temno sivim bituminoznim apnencem. Nekaj decimetrov nižje sem našel vrsto D. lommeli. Langobardske plasti z daonelami in pozidonijami v Sloveniji 63 Daonella cf. tripartita Kittl, 1912 Tab. 2, si. 1-^, tab. 3, si. 1 cf. 1912 Daonella tripartita n. sp. — Kittl, S. 52, Taf. 3, Fig. 15—16. cf. 1915 Daonella tripartita Kittl — Arthaber, S. 191. cf. 1972 Daonelîa (Arzelella) tripartita Kittl — Turculet, P. 119, pl. 1, fig. 1, 2, 6. Nahajališče : Severovzhodno od Oblakovega vrha. Material: 40 bolj ali manj poškodovanih primerkov, od katerih je mogoče ločiti 16 levih in 8 desnih lupin. Trije primerki so pripadali juvenilnim osebkom. O p i s : Lupine so daljše kot višje s polkrožnim rahlo nazaj podaljšanim obrisom in ravnim sklepnim robom. Rebra so v sprednji tretjini lupine relativno široka, nedeljena in le slabotno razcepljena, sledi pa jim 4 do 8 tro- delnih reber. Ob zadnjem robu so rebra zopet dvodelna ali enodelna, pri neka- terih primerkih pa stisnjena in nejasna. Tudi ob sprednjem sklepnem robu so rebra ponavadi oslabljena. Med trodelna rebra so lahko vrinjena posamezna dvodelna rebra. Koncentrične gube so pri večini primerkov jasno izražene (terminologijo lupine daonele glej na si. 12). SI. 12. Terminologija in orientacija rodu Daonella (leva lupina) L — dolžina, H — višina, D — debelina, A — razdalja od vrha do sprednjega roba, B — razdalja od vrha do zadnjega roba Fig. 12. Terminology and orientation of the genus Daonella (left valve) L — length, H — height, D — thickness, A — distance from the beak to the anterior margin, ß — distance from the beak to the posterior margin 64 Bogdan Jurkovšek Ohranjeni so tudi trije juvenilni primerki, dolgi okrog 5 mm, ki verjetno pripadajo tej vrsti. Zanje je značilna precejšnja izbočenost in koncentrična nagubanost. Radialnih reber ni opaziti, vrh pa je potisnjen nekoliko naprej. Dimenzije: Zaradi deformiranosti večine lupin bi bil prikaz dimenzij nerealen. Največji primerek je bil visok 50 mm, meritve na koncentričnih gubah pa kažejo, da je približna vrednost razmerja L : H od 1,35 do 1,61. Primerjava : Naši primerki so po jakosti in razporeditvi eno- dvo- in trodelnih reber identični s K i 111 o v i m opisom te vrste (1912, 52), vendar pomanjkljivi splošni opis kakor tudi zelo slabo ohranjena primerka na tab. 3, si. 15 in 16 ne dopuščajo njihove natančne uvrstitve v vrsto D. tripartita. I. Turculet (1972, 119), ki je vrsto D. tripartita uvrstil v podrod Arzelella, prikazuje na tab. 1, si. 1, 2 in 6 razmeroma dobro ohranjene primerke te vrste, ki so po obliki in rebratosti zelo podobni našim vzorcem, vendar Turculet ne podaja opisa vrste, ki bi dopolnil slikovni material. Naše primerke bi lahko primerjali tudi z vrsto D. arzelensis (E. Kittl 1912, 47), ki ima pod sklepnim robom spredaj in zadaj nerebrata ali šibko rebrata trikotna polja, ima pa manj reber kot D. tripartita. Podobni so še primerki D. loczyi Kittl, D. bulogensis in D. aff. indica, ki jo je A. B i 11 n e r (1899, 41) opisal iz Kulinga. Primerki z Oblakovega vrha se med seboj razlikujejo v jakosti koncentričnih gub in reber v trikotnih poljih pod sprednjim in zadnjim delom sklepnega roba. Po vsej verjetnosti gre za mutacije, ki so bile pri školjkah iz skupine D. tyrolensis prav pri teh značilnostih močno izražene. Stratigrafska in geografska razširjenost: E. Kittl (1912, 53) opisuje najdbe vrste D. tripartita iz tridentinskega apnenca Madžar- ske, v tabeli na strani 213 pa jo uvršča v wengenski horizont. G. Arthaber (1915a, 191) jo je opisal iz Anatolije, I. Turculet (1972, 119) je našel to vrsto v ladinijskih plasteh Bukovine. V Jugoslaviji je bila doslej najdena v apnencu ladinijsko-zgornjetriasne serije Budvansko-barske cone (R. A n t o - ni j evie et al. 1973, 23) in v apnencih s polami rožencev na Sinjajevini (M. Kalezić, M. Mirković&D. Skuletić 1973). Na Oblakovem vrhu je D. cf. tripartita skupaj z ostanki školjke Daonella sp., amoniti Trachyceras sp., Protrachyceras archelaus Laube in nekaterimi drugimi fosili v sivem skrilavem apnencu pod plastmi z vrsto D. lommeli. V istih plasteh je bilo vzetih več konodontnih vzorcev, ki so vsebovali bogat fosilni material. Konodontna favna, ki jo je določila T. Kolar-Jurkovšek (1983), kakor tudi amonit P. archelaus dokazujejo langobardsko starost teh plasti. Daonella lommeli (Wissmann) 1841 Tab. 4, si. 1—4, tab. 5, si. 1—4, tab. 6, si. l-A, tab. 7, si. 1—6 1874 Daonella lommeli Wissmann — Mojsisovics, S. 19, Taf. 2, Fig. 13—14. 1895 Halobia lommeli Wissmann — Salomon, S. 114, Taf. 5, Fig. 2—3. e. p. 1899 Daonella cf. lommeli Wissmann — B i 11 n e r , P. 33, pl. 7, Figs. 1—2. 1908 Daonella lommeli Wi.ssmann — Diener, p. 9, pl. 3, figs. 1—5. Langobardske plasti z daonelami in pozidonijami v Sloveniji 65 1912 Daonella lommeli Mojsisovics — Kittl, S. 69, Taf. 4, Fig. 15—16. 1915 Daonella lommeli Wissmann — Arthaber, S. 192, Taf. 18, Fig. 4. 1927 Daonella lommeli Wissmann — Ogilvie Gordon, S. 56, Taf. 7, Fig. 1. 1956 Daoìtella lommeli Wissmann — Enčeva-Kančeva, str. 195, tabi. 2, fig. 1 a—b. 1961 Daonella lommeli Wissmann — Kajmaković, tab. 4, si. 1—2. 1963 Daonella lommeli (Wissmann) — Kobayashi, p. 109, pi. 5, fig. 6. 1964 Daonella lommeli (Wissmann) — Behlilović, str. 24, tab. 3, si. 2. 1964 Daonella lommeli Wissmann — Maksimčev&Laušević, tab. 1, si. 3. 1966 Daonella lommeli Wissmann — Scandone&de Capoa, tav. 3, fig. 1. 1967 Daonella lommeli Wissmann — Leonardi, tav. 24, figg. 5—6, tav. 29, fig. 3. 1967 Daonella lommeli Wissmann — Scandone, tav. 3, figg. 1, 2. 1967 Daonella (Daonella) lommeli Wissmann — Speciale, p. 1100, tav. hi, fig. 5. 1970 Daonella (Daonella) lommeli (Wissmann) — de Capoa, p. 46, tav. 5, figg. 1—18. 1971 Daonella lommeli fWissmann) — Astachova, str. 37, tabi. 1, fig. 1—2. 1971 Daonella lommeli (Wissmann) — J u r i ć , tab. 7, si. 13. 1972 Daonella lommeli (Wissmann) — Entcheva, str. 53, tabi. 16, fig. 12. 1972 Daonella lommeli (Wissmann) — Pisa, p. 602, tav. 77, fig. 3—4. 1972 Daonella lommeli (Wissmann) — Tozer, pi. 9, fig. 5; pi. 10, figs. 1—2. 1972 Daonella (Lömmelella) lommeli (Wissmann) — Turculet, p. 119. 1973 Daonella (Daonella) lommeli (Wissmann) — Kotanski, p. 444, pi. 41, figs. 1—5. 1974 Daonella lommeli (Wissmann) — Krystyn& Gruber, S. 283, Abb. 2 a—b. 1976 Daonella (Daonella) lommeli (Wissmann) — Halog h, p. 285, pl. 1, figs. 1—2. V. 1978 Daonella lommeli (Wissmann) — Ramovš, str. 26, si. 52. Nahajališče: Severovzhodno od Čateža (Lačni vrh), vzhodno od koče na Korošici, Rakitovec nad Blagovico, Hude Ravne, zahodno od Bašteta (Voj- skarska planota), severozahodno od Bašteta (Vojskarska planota), Podobnik (Vojskarska planota). Gradišče (severno od Zaklanca), Sevnik (jugozahodno od Polhovega Gradca), Kucelj (jugozahodno od Horjula), Celjski grad, severo- vzhodno od Oblakovega vrha. Material: Iz dvanajstih nahajališč sem določil več kot sto primerkov vrste D. lommeli. Iz treh nahajališč sem imel na razpolago tudi njene juvenilne oblike. Za statistično obdelavo je bilo primernih 25 dobro ohranjenih primer- kov s Korošice, juvenilne daonele s Celjskega gradu in Rakitovca pa sem pri- kazal le primerjalno, kot naknadno deformirane oblike. 5 — Geologija 27 SI. 13. Diagram razmerja med dolžino (L) in višino (H) lupine za primerke daljše od 10 mm Fig. 13. Diagram of the ratio of length (L) and height (H) of the valve for individuals longer than 10 mm SI. 14. Diagram razmerja med dolžino (L) in višino (H) lupine za primerke krajše od 6 mm Fig. 14. Diagram of the ratio of length (L) and height (H) of the valve for individuals shorter than 6 mm Langobardske plasti z daonelami in pozidonijami v Sloveniji 67 SI. 15. Diagram razmerja med dolžino lupine (L) in razdaljo od vrha do sprednjega roba (A) za primerke daljše od 10 mm Fig. 15. Diagram of the ratio of length of valve (L) and the distance between the beak to the anterior margin (A) for individuals longer than 10 mm SI. 16. Diagram razmerja med dolžino lupine (L) in razdaljo od vrha do sprednjega roba (A) za primerke vrste Daonella lommeli s Korošice, ki so krajši od 6 mm Fig. 16. Diagram of the ratio of length of valve (L) and distance from the beak to the anterior margin (A) for individuals of species Daonella lommeli from Korošica, which are shorter than 6 mm Tabela 3. Dimenzije (v mm) primerkov vrste Daonella lommeli I leva lupina, d desna lupina, p merjeno na prirastnih linijah, c merjeno na celem primerku, A razdalja od vrha do sprednjega roba B razdalja od vrha do zadnjega roba, L : H razmerje med dolžino in višino lupine, A v «/o od L razdalja od vrha do sprednjega roba izražena v procentih od celotne dolžine lupine, 10 in 10' dva primerka na istem vzorcu kamenme, 26 d do 32 d deformirani juvenilni primerki, M Mojsisovicsev primerek (1874, tab. 2, si. 13) Table 3. Dimensions fin mm) of individuals of species Daonella lommeli I left valve, d right valve, p measured on growth lines, c measured on the entire specimen, A distance from the beak to the an- terior margin, B distance from the beak to the posterior margin, L : H ratio of length and height of the valve, A in °/o of L dis- tance from the beak to the anterior margin expressed in percent of the entire length of valve, 10 and 10" two individuals on the same piece of rock, 26 d to 32 d deformed juvenile individuals, M Mojsisovics's specimen (1874, PI. 2, Fig. 13) 70 Bogdan Jurkovšek O p i s : Daonella lommeli ima karakteristične značilnosti, ki nihajo v zelo ozkih mejah. Lupina je daljša kot višja (si. 13, 14 in tabela 3), z naprej po- maknjenim vrhom (si. 15, 16 in 18).. Vrh leži glede na ravni sklepni rob v spred- nji polovici, in kot kaže diagram (si. 17), se z rastjo vrh pomika še naprej (daljša se zadnji del sklepnega roba). Lupine so rahlo izbočene (primerki s Ko- rošice), kar pa je pri primerkih iz skrilavih kamenin težko opaziti, saj so le-ti običajno stisnjeni. Izbočenost se začne enakomerno na obeh robovih sklepa. Vrh je močno izbočen z izrazito nakazanim nerebratim embrionalnim delom. Primarna rebra, ki so že v bližini vrha razmeroma široka, se večkrat cepijo in tvorijo snopiče, v katerih je tudi do 16 posameznih sekundarnih reber. E. Mojsisovics (1874, 211) jih navaja celo 18 do 20. Na istem primerku sno- piči glede na število sekundarnih reber variirajo, vendar je radialna rebratost kljub temu videti regularna, ker nastopajo prve razcepitve primarnih reber dokaj enakomerno. Raziskovani primerki le izjemoma kažejo trodelne snope, medtem ko je dvodelnost snopov skoraj pravilo. Primarne brazde so zelo širo- ke, sekundarne, ki delijo snop v dva ali tri dele, pa so včasih tudi šibkeje izražene (tab. 4, si. 1 in tab. 5, si. 2—4). SI. 17. Diagram razmerja med dolžino sklepnega roba in dolžino njegovega zadnjega dela Fig. 17. Diagram of the ratio of length of the hinge line and the length of its posterior part Langobardske plasti z daonelami in pozidonijami v Sloveniji 71 SI. 18. Dirigram razmerja med dolžino lupine (L) in v procentih izraženo raz-j daljo med vrhom in sprednjim robom od dolžine (A v "/o od L) i j Fig. 18. Diagram of the ratio of the length of valve (L) and distance between the beak and the anterior margin, expressed in percent of distance (Á in "/o of L), SI. 19 — Fig. 19 Daonella lommeli Prirastne linije na treh primerkih s Korošice Growth lines on three specimens from Korošica a) leva lupina, 1,5 X b) desna lupina, 2 X left valve, 1.5 X right valve, 2 X c) desna lupina, 3 X right valve, 3 X 72 Bogdan Jurkovšek Proti zadnjemu in sprednjemu delu sklepnega roba se snopičasta grupacija reber izgublja, s tem, da postanejo primarne in sekundarne brazde ožje, rebra pa finejša in bolj stisnjena. Brezrebrno trikotno polje, ki naj bi bilo pod spred- njim delom sklepnega roba (E. Mojsisovics 1874, 21), to je na mestu halobijskega ušesa, pri naših primerkih ni vidno. Običajno gre le za eno- do dvomilimetrski navzven razširjajoči se pas pod sklepnim robom. Prirastne gube pri vrsti D. lommeli so zelo slabotne, razen v neposredni okolici vrha (si. 19). Juvenilni primerki Za študij juvenilnih oblik so bili najprimernejši primerki s Korošice, ker niso bili deformirani. Opazoval sem vse stadije ontogenetskega razvoja vrste D. lommeli. Najmanjši primerek je bil dolg le 0,7 mm. V tem stadiju je lupi- nica močno konveksna, skoraj enako dolga kot visoka, z medialno ležečim vrhom in s slabotno nakazanimi koncentričnimi gubami. Debelina celotne školjke je bila skoraj enaka dolžini in višini, tako da so bili najmlajši primerki kroglaste oblike. V naslednji fazi rasti, približno do 2,5 mm dolžine (tab. 7, si., 2), je bilo razmerje L : H še vedno zelo blizu vrednosti 1. Vrh je v tej fazi že potisnjen naprej, izrazitejši postane sklepni rob, lupina pa je nekoliko po- ševna. Pri dolžini okoli 3 do 4 mm se že pojavijo oblike, ki jih kot embrionalni del lahko opazujemo tudi na odraslih primerkih (tab. 7, si. 3). Lupine so po- stale daljše, bolje pa so vidne tudi koncentrične gube. Izbočenost lupine je še vedno velika, vendar znatno manjša kot v mlajšem stadiju. Pri dolžini pri- merkov okoli 5 mm ni opaziti bistvenih sprememb, razen tega, da lupine po- stajajo vse daljše in manj izbočene. Nad 5 mm se pojavijo ob spodnjem robu prva široka primarna rebra, ki pa so le slabotno nakazana in maloštevilna. Z nadaljnjo rastjo postajajo rebra izrazitejša in številnejša. 11 mm dolg pri- merek (tab. 7, si. 6) ima že popolno obliko daonele. Primarna rebra, ki jih je okoli 13, so v zadnjem delu lupine že enkrat raz- cepljena, proti zadnjemu delu sklepnega roba pa je izoblikovano trikotno polje ozkih in gostih reber. Rebra so v sprednji polovici lupine še vedno enojna, vendar je že slabotno nakazana sekundarna brazda. Pod sprednjim delom sklepnega roba je široko nerebrato trikotno polje, ki se obdrži vse do dolžine primerkov med 18 in 20 mm. V tem stadiju pa je oblika že popolnoma formira- na z vsemi značilnostmi vrste D. lommeli, seveda s predpostavko, da se snopiči do popolnosti formirajo šele v nadaljnjih fazah rasti (tab. 7, si. 1 in 4). Juvenilni primerki s Celjskega gradu (tab. 6, si. 1 in 4) in z Rakitovca nad Blagovico, ki so bili zaradi pritiskov naknadno deformirani, so višji ali pa nižji, glede na to, kako so ležali v plasti. Deformirane primerke je kaj lahko spoznati, če vnesemo njihove dimenzije v diagram. Na sliki 14 vidimo nedefor- mirane primerke vrste D. lommeli s Korošice, ki se z rastjo enakomerno dalj- šajo. Juvenilne daonele s Celjskega gradu in Rakitovca pa ne kažejo nobene zakonitosti, razen te, da je bil pritisk, ki jih je deformiral, pri večini primerkov usmerjen pravokotno na daljši rob lupine. Primerjava: D. lommeli je bila školjka s tako tipično obliko in skulp- turnimi značilnostmi, da jo je težko zamenjati s katero koli drugo vrsto. Pri- merek, ki ga je E. Mojsisovics (1874, 21) prvič natančneje opisal in je Langobardske plasti z daonelami in pozidonijami v Sloveniji 73 vključen v naše diagrame, samo še potrjuje razmišljanja, da se je lupina z rastjo daljšala, vrh pa pomikal čedalje bolj naprej. Zanimivi so primerki daonel, ki so v literaturi opisani kot D. aff. lommeli (C. Diener 1908, 10, M. Salopek 1918, 29), Halobia aff. lommeli (W. Salomon 1895, 82) in D. cf. lommeli (A. Bittner 1899, 33). V vseh pri- merih gre za podvrste, če ne celo za nove vrste, ki se od prave D. lommeli raz- likujejo predvsem po razporeditvi reber v snopiče. Nekatere od opisanih oblik močno spominjajo na D. esinensis (Salomon). Geografska in stratigrafska razširjenost: D. lommeli je vodilni fosil za langobardsko podstopnjo z veliko horizontalno razširjenostjo. Ро.7папа je iz Alp (A. P i c h 1 e r 1866, F. Hauer 1868, E. Mojsisovics 1874, A. Bittner 1894, W. Salomon 1895, E. Kittl 1912, P. Leo- nardi 1967, A. Speciale 1967, P. de Capoa 1970, G. Pisa 1972, L. Krystyn&B. Gruher 1974 in drugi), iz Španije, Balearov, Grčije (po P. de Capoa 1970), Madžarske (E. Mojsisovics 1874, A. Bitt- ner 1901, E. Kittl 1912, K. Balogh 1976, L Szabo, S. Kovacs, Gy. Lelkes&A. Oravecz-Scheffer 1980), Romunije (K. M. Paul 1876, I. Turculet 1972, V. Mutihac&I. Preda 1974), iz Bolgarije (M. Enčeva-Kančeva 1956 in 1972), Anatolije (G. A rt haber 1915 a in b), Himalaje (A. Bittner 1899 C. Diener 1908), Nove Zelandije (K. Zittel 1863), Malaje (T. Kobayashi 1963) in od drugod. Slovenska nahajališča so zajeta pri opisih dosedanjih raziskav in nahajališč, kjer je podan tudi njihov stratigrafski položaj in spremljajoča favna. V drugih jugoslovanskih republikah pa je bila D. lommeli najdena: severo- vzhodno od Bosanske Krupe (M. M o j i č e v i ć et al. 1979), v okolici Ključa (R. Kajmaković 1961), pri Prijedoru (M. J uric 1971 in 1977), pri Sanskem Mostu (S. Maksimčev & N. Laušević 1964), zahodno od Bosanskega Grahova (I. Grimani et al. 1975), v okolici Glamoča (A. Ahac 1968, J. Papeš&A. Ahac 1978), v okolici Konjica (M. Mojičević& M. Laušević 1973), na planini Cabulja (S. Behlilović 1964), na pod- ročju Visokega krasa pri Baru (M. Mir kovic et al. 1978), na področju planine Sinjajevine (M. Kalezić, M. Mirković & D. Skuletič 1973), omenjajo pa jo tudi Z. M. Bešić (1959), F. Hauer (1868), R. Kajmaković (1961) in drugi. Daonella sp. Tab. 3, si. 2 in 3 Nahajališče: Severovzhodno od Oblakovega vrha. Material : Štirje zelo slabo ohranjeni primerki. O p i s : Obrisa lupine, njenih dimenzij, značaja vrha, sklepa in trikotnih polj pod sklepnim robom iz nabranega materiala ni mogoče ugotoviti. Dobro se vidi le razvrstitev reber v snopiče. Primarna rebra se cepijo že v bližini vrha na dve ali tri sekundarna rebra, takoj zatem pa sledi naslednja cepitev, ki je pri naših primerkih vedno dihotomna. Ob spodnjem robu lupine lahko naštejemo od 6 do 10 reber v snopiču. Močnejše sekundarne brazde, kot je pri vrsti D. lommeli, ni opaziti. Izstopajo le primarne brazde, vse druge pa so 74 Bogdan Jurkovšek po jakosti mnogo šibkejše in med seboj približno enakovredne. Vsi snopiči na enem in istem primerku si po številu sekundarnih reber niso enakovredni. Med širše z večjim številom se pogostoma vrivajo ožji snopiči z manjšim šte- vilom reber. Koncentričnih gub ni opaziti. Primerjava: Primerke z Oblakovega vrha bi lahko primerjali z vrsta- mi D. esinensis (Salomon) (E. Kittl 1912, tab. 2, si. 11), D. aff. lommeli (W. Salomon 1895, tab. 5, si. 4), D. cf. lommeli (A. Bittner 1899, tab. 7, si. 2) in D. liiidstromi Moj.sisovics (E. Mojsisovics 1874, tab. 2, si. 16). Najbolj podobni pa so naši primerki vrst D. aff. lommeli, ki jo je opisal M. S a 1 o p e k (1918, 29, tab. 1, si. 1, 2) iz Gregurič brijega. 2e sam avtor ugotav- lja, da so razlike njegovih primerkov z vrsto D. lommeli tako velike, da bi opravičile imenovanje nove vrste. Geografska in stratigrafska razširjenost: Crni in temno sivi apnenec severovzhodno od Oblakovega vrha pod plastmi z vrsto Daonella lommeli. Amonit Protrachyceras archelaus in konodontna favna dokazujejo langobardsko starost teh plasti. Okolje in način življenja daonel in pozidonij Kljub veliki razširjenosti in biostratigrafski pomembnosti daonel in pozi- donij je bilo le malo poskusov, ki bi prikazali njihov način življenja, kajti recentne sorodne skupine školjk ne nudijo zadovoljive primerjave. Zato pa moramo vire za rekonstrukcijo njihovega načina življenja in razširjenosti iskati v sedimentološki, biostratigrafski in evolucijski smeri. Upoštevati mora- mo predvsem to, da so bile daonele in pozidonije vezane na razmeroma ozko določen tip okolja ter da je med njimi veliko kozmopolitskih vrst. O načinu življenja daonel, pozidonij in njim sorodnih halobij zasledimo v literaturi več različnih razlag, pri katerih so avtorji upoštevali predvsem morfologijo lupine in facialno okolje. Najpogostejši je bentonski način življe- nja, medtem ko so psevdoplanktonsko živele in se razširjale le nekatere bi- satne oblike. S. M. Stanley (1972) je poročal, da so v globokomorskih črnih skrilavcih našli karbonske pozidonije pritrjene na fragmente kalamitov in druge nedoločljive kose lesa. Le-te so morski tokovi raznašali in v novem ugodnem okolju so bile školjke sposobne ustvariti novo populacijo. B. Gru- ber (1976), ki je raziskoval halobije in perihalobije, je na osnovi različnih opazovanj prišel do zaključka, da sta ta dva filogenetsko ozko sorodna rodova z daonelami in pozidonijami živela bentonsko na tri različne načine: endo- bisatno, epibisatno in nektonsko. Seveda psevdoplanktonskega načina življenja ni izključil, saj so imele halobije jasno razvit bisus. Ker pa je predvsem pri daonelah obstoj bisusa vprašljiv, lahko za vrste najdene v Sloveniji sklepamo le na bentonski način življenja, veliko geografsko razširjenost pa so te vrste dosegle z migracijo planktonskih larv. Daonele in pozidonije najpogosteje najdemo v temnem bituminoznem apnencu in lapornatem apnencu, ki kažeta na redukcijsko sredino. Ta je na- stala zaradi razpada organske materije. Recentna sedimentološka opazovanja kažejo, da so redukcijske razmere, ki so kamenino temno obarvale, bile znotraj sedimenta neposredno pod dnom in torej niso bistveno vplivale na življenje Langobardian beds with daonellas and posidonias in Slovenia 75 daonel in pozidonij. Okolje, v katerem so živele, je bilo mirno (energijski indeks 1 do 1,5), nekateri primeri pa kažejo na nekoliko bolj razgibano okolje (energijski indeks do 3 po P 1 u m 1 e y u et al. 1962), ki so ga ponekod povzro- čili kalni tokovi. Ce je bilo okolje dalj časa razgibano, je to povzročilo popolno izginotje daonel in pozidonij, če pa je bilo razgibano le kratek čas, so se lupine zdrobile (npr.: plast z zdrobljenimi lupinami daonel na Korošici), vendar so kasneje, ko je prevladalo mirno okolje, školjke ponovno naselile svoj biotop. Najugodnejše za življenje daonel in pozidonij je bilo dno pokrito s finim kar- bonatnim blatom, občutljive pa niso bile tudi na manjše količine detritičnega materiala. Ce je bila sedimentacija najpogosteje tufskega materiala prehitra, je celotna populacija zamrla. Pri študiju razširjenosti daonel in pozidonij ne smemo zanemariti zaviral- nih faktorjev, ki so vplivali na migracijo njihovih larv. To so bile najpogosteje naravne ovire, kot so morski tokovi, temperatura, saliniteta vode in blatne plit- vine. Litoral karbonatnih platform in zaprte plitve lagune s povečano evapora- cijo niso bile neugodne le za nastanek novih populacij, temveč tudi za migracijo larv preko takšnih področij. Vse vrste daonel in pozidonij, ki se pojavljajo v Sloveniji, so živele v plitvejših delih pelagičnih jarkov (pregibi, dvignjene grude v jarkih), kjer voda verjetno ni bila globlja od 200 m. Langobardian beds with daonellas and posidonias in Slovenia Summary 1. Locality Korošica in the Kamnik Alps South of the Ojstrica mountain near the Korošica alpine hut, at the foot of the steep wall of Dedec, and southeast and east of the hut, beds of dark bituminous limestone with chert crop out. F. Teller (1885) already found in these beds leading fossils of the Langobardian substage. In the section beneath Dedec, about 15 m below the contact with massive limestone, there is a bed with compressed and heavily damaged remains of small ammonites. Among them one specimen only could be determined generi- cally {Trachyceras sp.), whereas the state of others barely permitted the attri- bution to the family Trachyceratidae. About 10 m below the contact, in a one meter thick bed of dark grey platy and highly bituminous limestone, numerous shells of Posidonia wengensis appear. East of the Korošica alpine hut, there is below 9 m of massive limestone a bed, about 150 cm thick of platy and layered black micritic limestone and marly limestone with numerous Posidonia and Daonella (Figs. 2, 3 and 4). In the upper meter of these beds there are individual sheets of numerous rock- forming large individuals Posidonia pannonica Mojsisovics (PI. 1, Figs. 2—4) and P. aff. pannonica (PI. 1, Figs. 5—6). Along with them occur very rare shells of P. wengensis, and modest remains of ammonites. The sheets with Posidonia are underlain by about 50 cm thick limestone bed with Daonella. Silicified laminae are less frequent in this part than in the upper one. In a 6 cm thick 76 Bogdan Jurkovšek layer towards the part of limestone with Posdonia rare forms of P. pannonica and P. wengensis appear next to adult and juvenile specimens of D. lomelU (PI. 7, Figs. 1-6). 2. Locality Rakitovec above Blagovica Remains of juvenile Daonella occur also in light grey shale east of the summit of Rakitovec (900 m). Since the beds with daonellas appear every- where (within the Trojane overthrust), in tectonic contact with the Anisian or Lower Triassic beds, their exact biostratigraphic position is very difficult to resolve. They are supposed to occur below the beds with the species Posi- donia wengensis, found 2 km east of this locality in a few millimeters thick marl sheet within the black platy limestone. A comparison of daonellas from Rakitovec with the juvenile forms from Korošica and the Celje castle hill confirmed the determination that they are somewhat deformed specimens of the species Daonella lommeli. 3. The Celje castle hill locality By the end of 19*^ century, F. Teller (1889, 210) found on the southern slope of the Celje castle hill the lamellibranch Daonella lommeli, hereby prov- ing the Langobardian age of the grey slate, which he named the Pseudozilian beds.* Immediately at the Friderik tower, a 20 cm thick sheet of tuff with daonellas (Figs. 5 and 6) was found recently. Juvenile specimens prevail (PI. 6, Fig. 4). Among them there are also several well preserved adult individuals of species D. lommeli (PI. 6, Figs. 1—3). About 10 m below this layer (towards the reef limestone) there is within the light grey tuff and tuff slate, another 10 cm thick layer containing ex- clusively juvenile specimens. Comparison with the juvenile forms of the species D. lommeli from Korošica shows that the individuals from the Celje castle hill belong to this species too. The specimens are slightly deformed. From 3 to 10 m below the lower layer with daonellas, there is a 3 m thick bed of brown-grey massive limestone with corrosion vugs, this being underlain by grey reef limestone containing porifera and corals of the species Craspedo- phyllia cristata Volz, Ompiialophyllia recondita Laube and Dictyocoelia manon (Münster). 4, 5. Localities Gradišče north of Zaklanec and Sevnik southwest of Polhov Gradec In the area between Polhov Gradec and Horjul the Langobardian beds with abundant fossil macrofauna have been known for a long time. Most frequent species here are Posidonia wengensis and Daonella lommeli. * In German literature the Pseudozilian beds are named Pseudogailthaler Schich- ten, in Slovenian psevdoziljske plasti. Zilja is the Slovenian name for the river Gail in Austria. Langobardian beds with daonellas and posidonias in Slovenia 77 I. Spaca p an (1975), who niapped this area some time ago, estimated the thickness of the Langobardian beds at 160 m. They rest on a belt of friable Anisian dolomite or much older Trogkofel beds, upon which they are over- thrusted. In this entire area the Langobardian beds are overlain by Cordevolian dolomite. Although the contact is almost everywhere covered, one may assume that it is normal. Although macro- and microfossils in this area evidenced the Langobardian age, the question of the Fassanian substage remains open. As indicated in the section of Gradisce (Fig. 7) where conodonts proved the Illyrian age of grey, nodular and silicified limestone with numerous radiolarians below the tuff with D. lommeli (PI. 4, Figs. 3—4), the rocks of the Fassanian substage are indubitably present, although in small thickness. The rocks of the Langobardian age are represented by black platy and unbedded limestone, slaty limestone and marly slate, sericite slate, fine grained and coarse grained tuffite, black silicified limestone with pyrite and chert, black calcareous sandy tuff, tuff sandstone, dirty brown, argillite, nodular silicified limestone and grey hard silicified limestone. In these rocks I. S p a - capan (1975, 38) found in several places the remains of Posidonia wengensis, which is usually rockforming in thin sheets within the black platy limestone. He also found specimens of Daonella sp. and Posidonia sp. in slaty tuffaceous sandstone near the quarry on the Dvor-Zaklanec road. In the same rock, which probably corresponds to the same stratigraphie horizon, the author found and determined at Sevnik the species Daonella lommeli. Numerous exemplares of Posidonia wengensis (PI. 1, Fig. 1) were found at this locality in black platy limestone, marly in places. The fossils occur in four few mm thick sheets which total thickness is 7 cm. Juvenile individuals prevail in the upper sheet. In a conodont sample collected in a sheet of black limestone with posidonias at Sevnik, A. Ramovš (1977) determined, the species Pseudojurnishius murciamis van den Boogaard. 6. Locality Kucelj southwest of Horjul The west side of Kucelj is built up by brown-yellow highly weathered tuff. On a cart-way, 26 m below the Cordevolian dolomite, a 5 cm thick bed harbors Daonella lommeli and Posidonia sp. (PI. 5, Figs. 2—4). About 6 m below the dolomite, another fragment of species D. lommeli was found in grey brown tuffaceous sandstone. Conseguently, the daonellas at this locality appear at least in two beds of the Langobardian succession (Fig. 8). 7. Locality west oj the Baste farm — southeast of Vojsko On the Vojsko plateau, west of the Baste farm, very rare and poorly preserved fragments of Daonella lommeli, occur in greenish grey tuff. The layers dip northwest and are overlain by about 30 m of light grey massive limestone, which contains numerous remains of reef organisms (colonial corals, sponges and others). The limestone passes laterally into massive dolomite, the total thickness of the carbonate sequence above tuff amounting to about 20 m. 78 Bogdan Jurkovšek These beds are overlain by grainy, most probably Cordevolian dolomite (Fig. 9). The downv^ard continuation of the tuff sequence, is covered by the overthrust zone. 8. Locality northwest of the Baste farm — southeast of Vojsko Poorly preserved shells of Daonella lommeli appear northwest of the Baste farm as isolated float of grey tuffaceous marl and sandstone, below the massive limestone. Frequent fossils are poorly preserved. Adult forms of daonellas occur exclusively. The tender juvenile individuals might have been destroyed in the relatively coarse sediment during fossilization. There are many rather thin fragments of plant remains in the rock. The marl float with plant remains and daonellas could not be properly ranged into the stratigraphie column. It is however, evident that its origin ated very closely to the boundary with the grey reef limestone, similarly as at the previous locality. 9. The Podobnik farm locality — southeast of Vojsko The abandoned Podobnik farm is situated in the Idrijca valley. Thin sheets of black and dark grey micritic limestone and hard marly limestone and sandy marl outcrop beneath the farm. 4 m of beds are exposed only. The surrounding area is composed of massive Cordevolian dolomite, which appears to be in tectonic contact with the said beds. Frequent relatively large shells of D. lommeli can be found in the grey green sandy marl their position perpendicular to the schistosity. The fossils are strongly deformed (PI. 5, Fig. 1). Lithologically, the marl with daonellas resembles much the marl at the last mentioned locality. Its original position is most probably just below the massive limestone with the reef fauna, which means very close to the Cordevolian dolomite. 10. Locality northeast of Oblakov vrh At Pisanice northeast of Oblakov vrh begins the section (Fig. 10) at the bottom of diabase. 30 m of dark grey pelitic tuff with an intercalation of micritic limestone is followed by about 20 m of volcanic agglomerate breccia with fragments of diabase and sheets of conglomerate. The rock is overlain by about 20 m of dark grey slaty limestone in which the following fossils have been found: Daonella cf. tripartita Kittl (PI. 2, Figs. 1—4, and PI. 3, Fig. 1), Daonella sp. (PI. 3, Figs. 2—3), Protrachyceras archelaus Laube (Pl. 3, Fig. 6), Trachyceras sp. (PI. 3, Fig. 4), Posidonia sp., and some undeterminable fossil remains. These beds are overlain by tuff containing the species D. lommeli (PI. 4, Fig. 2). In five conodont samples of grey micritic limestone, which occurs in smal lenses and nodules within the slaty limestone, T. Kolar-Jurkovšek (1983) found rich microfauna containing the platform elements of Epigondolella mungoensis (Diebel), Gladigondolella malayensis Nogami and Gl. tethydis (Huckriede). Langobardian beds with daonellas and posidonias in Slovenia 79 Poorly preserved, undeterminablie conodont remains in two samples suggest, by their black colour (CAI = 5), high temperatures (above 300 *C), which may be an indication of strong tectonic activity. This supposition is confirmed also by highly deformed (mostly compressed) remains of macro- fossils. 11, 12. Localities northwest of Catež-Lačni vrh and Hude Ravne Several fossil specimens, collected outside of the sections, were considered in this study too. On Lačni vrh daonellas occur in platy limestone with tuffaceous admixture, and at Hude Ravne in grey green tuff. All individuals belong to the Langobardian species Daonella lommeli (PI. 4, Fig. 1). Literatura Ahac, A. 1968, Stratigrafski pregled trijaskih naslaga u spoljnim Dinaridima na području Bosne i Hercegovine. Prvi kolokvij o geologiji Dinaridov. 1, 43—49, Ljubljana. Antonijević, R., Pavić, A. &Karović, J. 1973, Tumač za listove Kotor i Budva, Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000, Beograd. Arthabe r, G. 1915a, Die Trias von Bithynien (Anatolien). Beiträge Paläont. Geol. Osterr. Ung. u. d. Orients 27, 85—206, tab. 11—18, Wien. Arthaber, G. 1915b, Die Entwicklung der Trias in Anatolien. Mitt. Geol. Ges. 8, 47—61, Wien. Astachova, T. V. 1971, Triasovi dvostulkovi igolovonogi moluski Krimu. A. N. Ukrain. RSR. Inst. Geol. Nauk., 116 str., 12 tab., Kiev. Balogh, K. 1976, Pelecypods from the late Triassic of the Sout-Gemericum I. Acta Miner. Petr. 22, 2, 285—296, tab. 1—3, Szeged. Behlilović, S. 1964, Geologija Ćabulja planine u Hercegovini. Geološki glasnik (posebna izdanja), 4, 79 str., 22 si., 18 tab., 3 prloge, Sarajevo. Bešić, Z. М. 1959, Geološki vodič kroz narodnu republiku Crnu Goru. 559 str., 26 tab., 13 geol. prof., 7 si., 6 geol. skic, 2 pril., Titograd. Bittner, A. 1894, Zur neuern Literatur der alpinen Trias. Jb. Geol. R. A. 44, 2, 233—379, Wien. Bittner, A. 1899, Trias Brachiopoda and Lamellibranchiata. Paleontol. Indi- ca, ser. 15, Hymalayan Fossils 3, 2, 76 str., 12 tab., Calcutta. Bittner, A. 1901, Lamellibranchiaten aus der Trias des Bakonyerwaldes. Res. d. Wissensch. Erf. d. Balatonsees 1, 1, Pal. 3, 106 str., 9 tab., Wien. B u s e r, S. 1979, Tolmač lista Celje, Osnovna geološka karta SFRJ 1 :100.000, Beograd. B u s e r , S. 1980, Tolmač lista Celovec, Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000, Beograd. Buser, S., Grimšičar, A. & Kuščer, D. 1974, Vodnik po geoloških ekskurzijah (1. geološka ekskurzija). 8. jugoslovanski geološki kongres, 5—15, 3 si., Ljubljana. Car, J. 1968, Razvoj langobardskih plasti v strukturi IV. pokrova v bližnji oko- lici Idrije. Diplomsko delo, Ljubljana. De Capoa Bonardi, P. 1970, Le Daonelle e le Halobie della serie calca- reosilicomarnosa della Lucania (Appennino Meridionale). Studio paleontologice e bio- stratigrafico. Mem. Soc. Natur. Napoli. 78, 1—130, tab. 1—19, Napoli, Diener, C. 1908, Ladinic, Garnie and Noric Faunae of Spiti. Palaeontol. Indi- ca, ser. 15, Hymalayan Fossils 5, 3, 157 str., 24 tab., Calcuta. Enčeva-Kančeva, M. 1956, Paleofaunistični izsledvanja vrhu triasa od Centralnija Balkan. God. Upr. geol. prouč. 4, 189—214, 4 tab., Sofia. Entcheva, M. 1972, Les fossiles de Bulgarie. II. Le Trias. Acad. Bulg. Sci- ences, 248 str., 44 tab., Sofia. 80 Bogdan Jurkovšek Germovšek, C. 1955, O geoloških razmerah na prehodu Posavskih gub v Dolenjski kras med Stično in Sentrupertom. Geologija 3, 116—135, Ljubljana. Grad, K. 1962, Geološke razmere med Rudnico in Savo. Geologija 7, 113—118, Ljubljana. Grimani, I., Juriša, M., Sikič, K. &Simunić, A. 1975, Tumač za list Knin, Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000, Beograd. Gruber, B. 1976, Neue Ergebnisse auf dem Gebiete der Ökologie, Strati- graphie und Phylogenie der Halobien (Bivalvia). Mitt. Geol. Ges. Bergbaustud. österr. 23, 181—198, 7 sl., 1 tab., Wien. Hauer, F. 1868, Geologische Uebersichtskarte der österreichischen Monarchie, Blatt 10 Dalmatien. Jb. Geol. R. A., Wien. Jefferies, P. S. & Minton, P. 1965, The mode of life two Jurassic species of »Posidonia« (Bivalvia), Paleontology, 8, 1, 156—185, tab. 19, London. Jovan o vie, R., Mojičevič, M., Tokić, S. & Rokic, L. 1978, Tumač za list Sarajevo, Osnovna geološka karta SFRJ 1 :100.000, Beograd. Jurić, M. 1971, Geologija područja Sanskog paleozoika u sjeverozapadnoj Bosni. Geološki glasnik (posebna izdanja) 11, 146 str., 9 tab., Sarajevo. Jurić, М. 1977, Tumač za list Prijedor, Osnovna geološka karta SFRJ 1 :100.000 Beograd. Jurkovšek, В. 1983, Fassanske plasti z daonelami v Sloveniji. Geologija 26, 29—70, tab. 1—11, Ljubljana. Kajmaković, R. 1961, Prilog poznavanju srednjeg i gornjeg triasa okoline Ključa (SZ Bosna). III. kongres geologa Jugoslavije, 225—234, Titograd. Kalezić, М., Mirković, M. , & Skuletić, D. 1973, Tumač za list Savnik, Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000, Beograd. Kittl, E. 1912, Materialen zu einer Monographie der Halobiidae und Mono- tidae der Trias. Res. d. wissensch. Erf. d. Baitonsees 1, 1, Pal. 2, 229 str., 39 sl., 10 tab., Wien. Kobayashi, T. 1963, On the Triassic Daonella Beds in Central Pahang, Ma- laya, Japan. Jour. Geol. Geogr. 34, 101—112, tab. 5, Tokyo. Kolar-Jurkovšek, T. 1983, Srednjetriasni konodonti Slovenije. Rudar- sko-metalurški zbornik 30, 4, 323—364, tab. 1—14, Ljubljana. K o s s m a t, F. 1898, Die Triasbildungen der Umgebung von Idria und Gereouth (Ziel). Verh. Geol. R. A., Wien. Kotanski, Z. 1973, Ammonites, Nautiloids and Daonelles from the Upper Subtatric Triassic in the Tatra Mts. Roczn. Pol. Tow. Geol. 43, 4, 439—451, tab. 41—46, Warszawa. Krystyn, L. & Gruber, B. 1974, Daonella lommeli (Wissmann) in Hall- stätter Kalk der Nördlichen Kalkalpen (Österreich). N. Jb. Geol. Paläont. Mh. 5, 279—286, Stuttgart. Kühn, O. 1958, Trias fossilien aus den Julischen Alpen. Razprave IV. razr. SAZU, 435—450, Ljubljana. Leonardi, P. 1967, Le Dolomiti. Geologia dei monti tra isarco e Piave. 1, 551 str., 274 si., 47 tab.. Ed. Manfrini, Rovereto. Lipoid, M. V. 1858, Bericht über die geologische Aufnahme in Unterkrain im Jahre 1857. Jb. Geol. R. A. 9, 257—276, Wien. Maksimčev, S. &Laušević, N. 1964, Prilog poznavanju starosti terena između Tornine i Kukavice kod Sanskog Mosta. Geološki glasnik 9, 47—54, tab. 1, Sarajevo. Milojević, М., Vilovski, S., Tomić, В. &Pamić, J. 1977, Tumač za list Banjaluka, Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000, Beograd. Mioč, P. &2nidarčič, М. 1983, Tolmač za list Ravne na Koroškem, Os- novna geološka karta SFRJ 1 : 100.000, Beograd. Mirković, M., Kalezić, M., Pajovič, M., Živaljević, M. & D o kič, V. 1978, Tumač za listove Bar i Ulcinj, Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000, Beograd. Mlakar, I. 1969, Krovna zgradba idrijsko žirovskega ozemlja. Geologija 12, ?)—72, Ljubljana. Langobardske plasti z daonelami in pozidonijami v Sloveniji 81 Mojičević, M. & Laušević, M 1973, Tumač za list Mostar, Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000, Beograd. Mojičević, M., Pamič, J., Maksimčev, S. & Papes, J. 1979, Tumač za list Bosanska Krupa, Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000, Beograd. Mojsilović, S., Filipović, I., Rodin, V., Navala, M., Ba- klaić, D., Đoković, I., Jovanović, C., Živanović, D., Eremi- ja, M. &Cvetković, B. 1977, Tumač za list Zvornik, Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000, Beograd. Mojsisovics, E. 1873, Ueber einige Trias — Versteinerrungen aus den Süd — Alpen. Jb. Geol. R. A. 23, 4, 425—438, tab. 13—14, Wien. Mojsisovics, E. 1874, Über die triadischen PelecJфodengattungen Daonella und Halobia. Abh. Geol. R. A. 7, 2, 1—37, tab. 1—5, Wien. Mutihac, V. & Preda, I. 1974, Die mediterrane Trias Rumäniens. Die Stratigraphie der alpin-mediterranen Triassic. Erdwises. Komm, österr. Akad. Wiss. 2, 157—158, 1 tab., Wien. Ogilvie Gordon, M. M. 1927. Das Grödener-Fassa- und Enneberggebiet in den Südtiroler Dolomiten. Geologische Beschreibung mit besonderer der Überschiebungserscheinungen. III. Teil. Paläontologie: Abh. Geol. B. A., 24, 3, 89 Str., 13 tab., Wien. Papes, J. & Ahac, A. 1978, Tumač za list Glamoč, Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000, Beograd. Paul, К. M. 1876, Grundzüge der Geologie der Bukowina. Jb. Geol. R. A. 26, 3. 261-330, tab. 17, Wien. Pichler, A. 1866, Cardita-Schichten und Hauptdolomit. Jb. Geol. R. A. 16, 1, 73—81, Wien. Pisa, G. 1972, Geologia dei monti a monti di Forni di sotto (Carnia occidentale). Giorn. Geol., ser. 2a, voi. 38, fase. 2, 543—665, tab. 1—11, 1 pril., Bologna. Plumley, W. J. , Risley, G. A., Graves, R. W. & Kaley, M. E. 1962, Energy Index for Limestone Interpretation and Classification. Classification of carbonate rocks- a symposium. Am. Ass. Petrol. Geol. 1, 85—107, Tulsa. Premru, U. 1974, Triadni skladi v zgradbi osrednjega dela Posavskih gub. Geologija 17, 261—297, Ljubljana. Ramovš, A. 1958 a. Drenov grič—Lesno Brdo—Polodnica. Geološki izleti po Sloveniji, Mladi geolog 2, 110—117, si. 36—38, Ljubljana. Ramovš, A. 1958 b. Starost »krških skladov« v okolici Krškega. Geologija 4, 149—151, Ljubljana. Ramovš. A. 1961, Toško čelo. Geološki izleti po ljubljanski okolici, Mladi geolog 3, 138—152, 8 si., Ljubljana. Ramovš, A. 1970, Stratigrafski in tektonski problemi triasa v Sloveniji. Geologija 13, 159—173, Ljubljana. Ramovš, A. 1977, Skelettapparat von Pseudofurnishius murcianus (Cono- dontophorida) im Mitteltrias Sloweniens (NW Jugoslawien). N. Jb. Geol. Paläont. Abh. 153, 3, 361—399, Stuttgart. Ramovš, A. 1978, Geologija. Filozofska in biotehniška fakulteta v Ljubljani, X-197 — 45 str. ilustracij, Ljubljana. Salomon, W. 1895, Geologische und palaentologische Studien über die Marmolata. Palaeontographica 42, 1—3, 210 str., 8 tab., Stuttgart. Salopek, M. 1918, O naslagama s Daonellama u Hrvatskoj. Prirodosl. istraž. Jugosl. akad. 13, 28—33, tab. 1—2, Zagreb. Scandone, P. 1967, Studi di geologia lucana: la serie calcareosilicomarnosa e i suoi rapporti con l'Appennino calcareo. Boll. Soc. Natur. Napoli 76, pt. 2, 301—474, 68 si., tab. 1—17, Napoli. Scandone, P. & De Capoa, P. 1966, Sulla posizione stratigrafica e l'età dei livelli a Daonella e ad Halobia in Lucania. Boll. Soc. Natur. Napoli 75, 30—39, tab. 1—7, Napoli. Speciale, A. 1967, Il Trias in Lombardia (Studi geologici e paleontologici), 21. Fossili del Trias medio valli Trompia e Sabbia. Riv. Ital. Paleont. Strat. 73, 4, 1055—1140, 14 si., tab. 79—83, Milano. 6 — Geologija 27 82 Bogdan Jurkovšek Stanley, S. M. 1972, Functional morphology and evolution of byssaly attached bivalve mollusks. J. Pal. 46, 2, 165—212, 34 si., Tulsa. Szabo, I., Kovacs, S., Lelkes, Gy. & Oravecz-Scheffer, A. 1980, Stratigraphie investigation of a Pelsonian-Fassanian section at Felsoörs (Balaton Highland, Hungary). Riv. Ital. Paleont. 85, 3—4, 789—806, tab. 58—59, Milano. S p a c a p a n , I. 1975, Geološke razmere med Polhovim Gradcem in Horjulom. Diplomsko delo, Ljubljana. Teller, F. 1885, Fossilführende Horizonte in der obern Trias der Sannthaler Alpen. Verb. Geol. R. A., 355—361, Wien. Teller, F. 1889, Daonella lommeli in den Pseudo-Gailthalerschiefern von Cili. Verh. Geol. R. A. 11, 210—211, Wien. T o z e r , E. T. 1972, Triassic Ammonoids and Daonella from the Nakhlak Group, Anarak Region, Central Iran. Geol. Survey Iran, No. 28, Teheran. T u r c u 1 e t, I. 1972, Contributii la studiul genului Daonella, cu privire spedala aspura faunei de Halobiide ladiniene din regiunae Rarau (Bucovina). An. st. Univ. lasi 2, b, tom. 18, 115—123, tab. 1—4, lasi. Z i 11 e 1, K. 1863, Halobia lommeli von Neuselaand. Jb. Geol. R. A. Verhandl. 13, 1, str. 2, Wien. W i r z, A. 1945, Beiträge zur Kenntnis des Ladinikums im Gebiete des Monte San Giorgio. Schweiz. Palaeont. Abh. 65, 3—84, 8 sl., tab. 74—76, Basel. Tabla 1 — Plate 1 Sl. 1 — Fig. 1 Posidonia wengensis Wissmann Lumakela, Sevnik, jugozahodno od Polhovega Gradca Lumachelle, Sevnik, southw^est of Polhov Gradec Sl. 2, 3, 4 — Figs. 2, 3, 4 Posidonia pannonica Mojsisovics Lumakela, vzhodno od koče na Korošici Lumachelle, east of the Korošica alpine hut Sl. 5 — Fig. 5 Posidonia ait. pannonica Mojsisovics Leva lupina in fragment amonita Trachyceras sp. Left valve and fragment of ammonite Trachyceras sp. Sl. 6 — Fig. 6 Posidonia aff. pannonica Mojsisovics Desna lupma, vzhodno od koče na Korošici Right valve, east of the Korošica alpine hut Vse slike, pri katerih ni navedena povečava, so v naravni velikosti. Fotografije na tablah 1—7 izdelal M. G r m Natural size vvhere no magnification is indicated. Photograps of plates 1—7 by M. Grm Langobardske plasti z daonelami in pozidonijami v Sloveniji 83 84 Bogdan Jurkovšek Tabla 2 — Plate 2 Daonella cf. tripartita Kittl 1, 2 Apnenec s fragmenti lupin Limestone with valve fragments 3 Kameno jedro leve lupine Mould of the left valve 4 Leva lupina, 2 X povečano Left valve, 2 X Vsi primerki so iz nahajališča severovzhodno od Oblakovega vrha (plasti z amonitom Protrachyceras archelaus) All specimens are derived from the locality northeast of Oblakov vrh (beds with ammonite Protrachyceras archelaus) Langobardske plasti z daonelami in pozidonijami v Sloveniji 85 86 Bogdan Jurkovšek Tabla 3 — Plate 3 Sl. 1 — Fig. 1 Daonella cf. tripartita Kittl Lumakela Lumachelle Sl. 2, 3 — Figs. 2, 3 Daonella sp. Fragmenti lupin Fragments of valves Sl. 4 — Fig. 4 Trachyceras sp. Stisnjen primerek, 1,5 X povečano Compressed individual, 1,5 X Sl. 5 — Fig. 5 Protrachyceras archelaus Laube Fragment lupine Fragment of valve Vsi primerki so iz nahajališča severovzhodno od Oblakovega vrha (plasti pod vrsto Dannella lommeli) All specimens ore from locality northeast of Oblakov vrh (beds belov^ the species Daonella lommeli) Langobardske plasti z daonelami in pozidonijami v Sloveniji 87 88 Bogdan Jurkovšek Tabla 4 — Plate 4 Daonella lommeli (Wissmann) Tuf z odtisom lupine, 2 X povečano, Hude Ravne Tuff with print of the valve, 2 X, Hude Ravne Fragmenti dveh lupin, severovzhodno od Oblakovega vrha Fragments of two valves, northeast of Oblakov vrh Tuf s kamenimi jedri. Gradišče (severno od Zaklanca) Tuff with mould. Gradišče north of Zaklanec Kameno jedro taksodontne školjke med daonelami, 2 X povečano. Gradišče (severno od Zaklanca) Mould of a taxodont lamellibranch among daonellas, 2 X, Gradišče nort of Zaklanec Langobardske plasti z daonelami in pozidonijami v Sloveniji 89 90 Bogdan Jurkovšek Tabla 5 — Plate 5 Sl. 1 — Fig. 1 Daonella lommeli (Wissmann) Poškodovani primerek, ki leži pravokotno na skrilavost, Podobnik (jugovzhodno od Vojskega) A damaged specimen which lies perpendicularly to the schistosity, Podobnik (southeast of Vojsko) Sl. 2 — Fig. 2 Daonella lommeli (Wissmann) Fragment kamenega jedra, 2 X povečano, Kucelj jugozahodno od Horjula Fragment of the mould, 2 X, Kucelj southwest of Horjul Sl. 3, 4 — Figs. 3, 4 Daonella lommMi (Wissmann), Posidonia sp. Poškodovani in stisnjeni primerki v tufu, 2 X povečano, Kucelj jugozahodno od Horjula Damaged and compressed individuals in tuff, 2 X, Kucelj southwest of Horjul Langobardske plasti z daonelami in pozidonijami v Sloveniji 91 92 Bogdan Jurkovšek Tabla 6 — Plate 6 Daonella lommeli (Wissmann) 1, 4 Deformirani juvenilni primerki, 5 ^ povečano Deformed juvenile individuals, 5 X 2, 3 Kamena jedra odraslih primerkov Moulds of adult individuals Vsi primerki so s Celjskega gradu All specimens are from the Celje castle hill Langobardske plasti z daonelami in pozidonijami v Sloveniji 93 94 Bügdan Jurkovšek Tabla 7 — Plate 7 Daonella lommeli (Wissmann) 1 Kameno jedro leve lupine Mould of the left valve 2. 3 Kameni jedri juvenilnih primerkov, 5 X povečano Moulds of juvenile individuals, 5 X 4 Kamena jedra v apnencu Moulds in limestone 5 Kameno jedro zadnjega dela desne lupine, 2 X povečano Mould of the posterior part of the right valve, 2 X 6 Kameno jedro desne lupine, 3 X povečano Mould of the right valve, 3 X Vsi primerki so iz nahajališča vzhodno od koče na Korošici All specimens are from the locality east of the Korošica alpine hut Langobardske plasti z daonelami in pozidonijami v Sloveniji 95