59
VZGOJA IN IZOBRAŽEVAN JvE 2 2001 XXXII
Vsebina je povzeta in prirejena po priročniku Prvi
koraki, metodični priročnik za poučevanje človekovih
pravic, Amnesty International Slovenije.
Podrobneje smo dolgoletne izkušnje predstavili v
publikaciji Delavnice ustvarjalnosti, model izvajanja
literatura
Tanja Bezič et al.: Spodbujanje razvoja nadarjenih učencev
osnovne šole. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 2001.
Tanja Bezič et al.: Nadarjeni, šola, šolsko svetovalno delo.
Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1998.
delavnic v prvem in drugem razredu smo opisali v
knjigi Nadarjeni, šola, šolsko svetovalno delo, poročilo
o izkušnjah v projektu Nadarjeni učenci v osnovni šoli
pa je objavljeno v zborniku Spodbujanje razvoja
nadarjenih učencev osnovne šole.
Slavica Bragato, Neva Pahor, Nataša Skrt Leban: Delavnice
ustvarjalnosti. Zavod RS za šolstvo in šport, Ljubljana,
1992.
Tamara Maleševič
v
Osnovna šola Šmarje pri Jelšah
UJ
m
•j.
<
SOBOTNA ŠOLA KOT SREDSTVO IN
CILJ ODKRIVANJA IN IDENTIFIKACIJE
NADARJENIH OTROK
N
ODKRIVANJE IN UGOTAVLJANJE
NADARJENIH UČENCEV
Ob koncu vsakega šolskega leta vsi učitelji
imenujejo nadarjene učence izmed tistih, ki so jih
poučevali. V približno istem času vpišemo na komisiji
za šolske novince v razvid nadarjene otroke male šole
glede na priporočila vzgojiteljic. Tako zagotovimo
otroku večkratno možnost, da bi bil v osmih letih
šolanja predlagan za obogatitveni program za
nadarjene otroke naše šole.
Učitelji izpolnijo vprašalnik za odkrivanje nadarjenih
učencev, ki vsebuje naslednje rubrike:
L Imenujte nadarjene učence, katere ste poučevali
v tem šolskem letu, in zapišite njihove
lastnosti, po katerih ste jih prepoznali kot
nadarjene.
2. Imenujte učence, za katere menite, da sodijo
med nadarjene, kijih težje odkrivamo
(prihaja iz nestimulativnega okolja, ima slab
učni uspeh, vedenjske ali osebnostne motnje).
3. Ali katerega izmed nadarjenih učencev uvrščate
med izjemno nadarjene in ga predlagate za
individualno delo?
4. Ali bi katerega izmed nadarjenih učencev celo
predlagali za akceleracijo oz. preskok razreda?
>
S
o
O

2001
Število nominiranih učencev 3. razredov po šolskih letih
Neposredno pred začetkom programa sobotne šole
ocenijo nominirane učence 3. razredov njihove učiteljice
po kontrolnem seznamu lastnosti in vedenja učenca, ki
ga ponuja razširjena programska skupina za svetovalno
delo v dokumentu Operacionalizacija koncepta
Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni
osnovni šoli iz leta 2000.
Psihološko testiranje intelektualnih sposobnosti in
ustvarjalnosti vseh učencev opravimo vsakega
septembra v 3. razredu v skladu s soglasji staršev.
Tako lahko sami starši predlagajo svojega otroka in
sodelujejo pri odkrivanju potencialnih nadarjenih
učencev. Pri tem uporabimo instrumenta, ki ju
predlaga prej omenjeni dokument: Ravnove progresivne
matrice in Jellen-Urbanov test ustvarjalnosti.
Kontinuiranost odkrivanja in identifikacije
nadarjenih na šoli zagotovimo s procesno diagnostiko
(Ferbežer, 1998). Odkrivanje nam v določenem
trenutku ponudi konkretne izbore nadarjenih, njih pa
spremljamo s pomočjo programske podpore sobotne
šole. Ta procesni pristop podpira tudi Renzulli v svojem
trikrožnem modelu. Naj spomnim: Renzullijev trikrožni
model navaja, daje nadarjeno vedenje na kateremkoli
pomembnem področju človekove aktivnosti posledica
interakcije in kombinacije treh lastnosti posameznika:
nadpovprečnih sposobnosti, nadpovprečne
ustvarjalnosti in zavzetosti za opravljanje nalog
(motivacije) - v stimulativnem okolju (Dobnik, 1998).
Renzulli kritizira pojem »biti nadarjen« in se s tem
izogne etiketiranju nadarjenih učencev. Njegov model
»vrtljivih vrat« namenja pozornost »razvijanju
nadarjenosti posameznika v določenem času in
okoliščinah« in zagotavljanju možnosti in
organizacijskih okoliščin, v katerih otrok lahko razvije
vrste nadarjenega vedenja (ibid.).
Vse šolsko leto zbiramo še naslednje: podatke o
samopodobi otroka (standardiziran vprašalnik), o otro¬
kovih interesih, o sociometričnem statusu učenca v
razredu, o rezultatih s tekmovanj in z drugimi presežki
v dejavnosti učenca, podatke iz poročil staršev (evalvacija
in individualni pogovori), informacije mentorja in
portfelj nadarjenega učenca (na predmetni stopnji).
Z vsemi temi podatki stalno dopolnjujemo izbor
nadarjenih učencev kakor tudi njihovih »osebnih map«.
Njim dodamo tudi podatke iz evalvacije sobotne šole.
Osebne mape tako postajajo zbirka akcijskih informacij
(po metodi akcijskega raziskovanja).
o
Vpetost metode akcijskega raziskovanja med procesa odkrivanja in identifikacije (izbor)
in dela z nadarjenimi učenci (obogatitveni program)

VZGOJA IN IZOBRAZEVA 2001 XXXII
Nominacije učiteljev so temeljno merilo za izbor
nadarjenih. Treba je poudariti, da nadarjene učence
nominirajo (to pomeni, da jih med rednim poukom tudi
spremljajo) vsi pedagoški delavci, ne samo tisti, ki
izvajajo programe. Nominiranje nadarjenih je izziv za
vsakega učitelja, da preveri svoje merilo. To je tudi
priložnost, da učitelja educiramo in izurimo v prepozna¬
vanju nadarjenosti. Učitelj, ki bo redno ocenjeval vsakega
nominiranega učenca po lestvici vedenja in osebnosti,
kjer je označenih 48 značilnosti nadarjenih, bo vsako leto
bolj izurjen ocenjevalec. Zanimivo bo dolgoročno
spremljati prekrivanje izbora nadarjenih glede na
nominacije učiteljev in glede na kriterij pri psihološkem
testiranju intelektualnih sposobnosti in ustvarjalnosti.
Ob koncu šolskega leta zvedo starši nadarjenih otrok
v individualnih pogovorih s šolsko psihologinjo za delne
rezultate testiranja in rezultate spremljanja otroka v
sobotni šoli. Od staršev dobimo podatke o zgodnjih
znakih morebitne nadarjenosti in v pogovoru zastavimo
individualne smernice za podpiranje celostnega razvoja
otroka doma in v šoli. Bernarda Dobnik je v recenziji
programa naše šole zapisala, da ti individualni pogovori
ponujajo staršem drugačno informacijo, kot soje sicer
vajeni v šoli. Predmet pogovorov so otrokove lastnosti
nasploh in napredek, ne pa šolske ocene.
Poleg intelektualnih sposobnosti in ustvarjalnosti
preverimo tudi otrokovo samopodobo z vprašalnikom
SPA (Musitu, Garcia, Gutierrez, Krajnc, Pečjak, 1998).
Dolgoročno pričakujemo izboljšanje samopodobe
nadarjenih otrok zaradi učinkov občasnega izločevanja v
bolj homogene skupine (po sposobnostih in posebnih
osebnostnih potrebah). Znotraj teh skupin doživljajo
potrditev, vzdržujejo ali dvigujejo aspiracije, utrjujejo
notranjo motivacijo, tekmujejo v znanju (višja merila),
torej zadovoljujejo svoje specifične potrebe. V
individualnih pogovorih pa svetujemo staršem, kako naj
podpirajo otrokovo pozitivno samopodobo.
Sociometrični status učenca potrjuje informacije o
otrokovih morebitnih vodstvenih sposobnostih, socialni
inteligentnosti, nadpovprečnih sposobnostih in
sprejetosti otroka v skupini.
V šolskem letu 1998/99 so vsi učitelji nominirali tri
učence naše šole, ki sodijo med tiste nadarjene, kijih
težje odkrivamo. V šolskem letu 1999/2000 je bilo takih
učencev devet. To lahko pomeni, da narašča občutljivost
učiteljev za prepoznavanje teh učencev.
SOBOTNA ŠOLA KOT REDNA OBLIKA DELA Z
NADARJENIMI UČENCI
Organizacija
Sobotna šola predvideva občasno izločevanje
nadarjenih iz celotne generacije otrok.
Eno soboto na mesec obravnavamo temo, ki jo
v
osvetljujemo z različnih vidikov. Sola poteka ob
sobotah med 9. in 12.30 uro na centralni šoli.
Na začetku izberejo učenci (na razredni stopnji skupaj
s starši) izmed približno devetih ponujenih tem najbolj
zanimive za eno šolsko leto. Večinoma so mentorji
sobotnih srečanj učitelji naše šole, je pa tudi nekaj
zunanjih sodelavcev. Gre za timski način poučevanja
(2-5 izvajalcev). Sobotno šolo obiskujejo skupine
od 15 do 25 otrok.
Metodološki in didaktični prijemi
Celotni proces odkrivanja in dela z nadarjenimi
spremljata metodi akcijskega in empiričnega
raziskovanja. Vse teme pa združujejo načela projektnega
učnega dela: interdisciplinarni in celostni prijem
(s pomočjo timskega pouka); upoštevanje interesov in
potreb otroka; cilj ni večanje količine, ampak kakovosti
znanja; usmerjenost v kritično in problemsko mišljenje;
pri izboru vsebin sobotne šole simuliramo življenjske
situacije; poudarek je na samostojnosti učenca (prek
mentorsko-svetovalnega odnosa); cilj je uporabno
znanje, spretnost (rezultat je izdelek, dogodek ali
problem); sodelovalno učno delo med učenci.
Vsaka tema sobotne šole je oblikovana tako, da
združuje dve skupini ciljev: logično-znanstvene in
ustvarjalno-umetniške. V uvodnem delu učencev ne
delimo. Takrat uporabljamo frontalno različne učne
metode. V drugem delu sobotne šole pa z učenci
%
delamo v manjših skupinah.
m
s/
Vsebine
Mentorji so zamisli za teme sobotne šole črpali iz
interesov učencev, ki so svoje želje zapisali v
evalvacijske vprašalnike preteklo leto.
• Nekaj naslovov vsebin za 3. razred: Iščemo
energijo / Z dežnikom ali brez njega / Kako
poiskati pravo pot / Srednjeveško mesto in grad /
Opazovanje nočnega neba / Pravljice v soboto /
Od zrna do kruha / Zaznavamo z vsemi čutili.
• Naslovi vsebin za 4. razred: Po gozdni učni poti
do jame Pekel / Gremo v vesolje / Potok - moje
prvo raziskovanje / Kamnine za začetnike /
Veselimo se od Božiča do Velike noči /
Prisluhnimo in zaigrajmo / Radio - prijatelj več /
Opazovanje nočnega neba / Pojemo tako in
drugače.
• Vsebine za petošolce in šestošolce: Kako se
predstavim / spodbujanje humorja pri otrocih /
tehnike ustvarjalnega mišljenja / različne socialne
igre / sedem faz reševanja problemov / razvijanje
kritičnega mišljenja / kognitivni stili /
spoznavanje asertivnih pravic / strateško
reševanje konfliktov / kviz znanja / itn.
Oč
a*
N
>
1X1
£
(Q
O

2001
@ Naslovi tem za 7. in 8. razred:
Demografska analiza šoloobveznih otrok / Prob¬
lem odvisnosti / Zvezek naše poezije in proze v
angleškem jeziku / Muzej na prostem v Rogatcu /
Razlike med britansko in ameriško angleščino /
Literarni večer / Zofijin krožek (filozofija za
mlade) / Gledališki laboratorij / Fizika v
vsakdanjem življenju / Svetloba in barve / Lepota,
moč in zabava matematike / Izdelava izdelkov iz
lesa / Med vnukom in dedkom / Pojavnost baroka
v različnih zvrsteh umetnosti / Trijezični turistični
vodnik po Šmarju.
IJJ
m
n
<
fig
a.
Evalvacijski instrumenti
Vse programe sobotne šole združuje proces
evalvacije na treh ravneh (učenci, mentorji, starši).
• Učenci ocenjujejo sobotno šolo je vprašalnik, ki
nas informira, kako primerna je bila vsebina za
otroka z več vidikov (tempa dela, interesa učenca,
zadovoljevanja potreb nadarjenega otroka,
njegove uveljavitve, sodelovanja, odpiranja
novega interesnega področja).
• Sobotna šola v očeh staršev nam pove nekaj o
pričakovanjih staršev do sobotne šole in nekaj o
uresničitvi teh pričakovanj.
• Sprotna evalvacija mentorja opremi učitelja z
akcijsko informacijo; na tej podlagi bogati in
spremeni ali popravi program.
• Check-lista lastnosti učenca omogoča zbiranje
informacij. Izpolnijo jo mentorji za tiste učence,
za katere so imeli več priložnosti za opazovanje
v sobotni šoli.
• Način preverjanja predznanja in pridobljenega
znanja učencev je zapisan v kurikulumu za
posamezno temo.
Izidi evalvacije
v
C!
O
Učenci sporočajo
• Katera beseda ti prva pride na misel, ko zaslišiš
besedi sobotna šola? ... zabava, nekaj novega,
super, ustvarjalnost, več znanja, učenje, veselje ...
• Po posamezni sobotni šoli so se 41 učencem
(od 120) odprla nova interesna področja.
To je bil eden izmed naših glavnih ciljev.
• Nekateri izmed učencev dopolnjujejo stavek:
»Danes sem se v sobotni šoli zabaval/-a, kot če
bi: ... bil/-a na zabavi, hodil/-a v gore, bil/-a
med strokovnjaki, sedel/-a za računalnikom,
doma spal/-a, odlično pisal/-a test, gledal/-a
na mikroskop, kolesaril/-a, cel dan poslušal/-a
skupino Offspring, bral/-a Novohlačnike, bil/~a
v živalskem vrtu, bil/-a novinar/-ka, bil/-a na
morju, v cirkusu, spuščal/-a zmaja, jezdil/-a
konja ...«
@ Učenci dopolnjujejo stavek: »Želim, da bi
današnja sobotna šola trajala_.«
Odgovori kažejo, da so bili učenci primerno zainteresirani za
vsebino in se niso dolgočasili.
9 Starši ocenjujejo
Sobotno šolo so dobro sprejeli tudi starši nadarjenih
otrok. Skoraj vsem (22 od 23), ki so izpolnili anketo
Sobotna šola v očeh staršev, se zdi sobotna šola
primerna oblika dela z nadarjenimi. Eden izmed njih
se pa ne strinja s časom izvedbe.
• poglobiti in pridobivati nova
znanja 4 5
• razvijati otrokovo osebnost 4 6
• razvijati specifične talente 7 7
• razširjati otrokove interese 4 2,5
Iz odgovorov v preglednici lahko razberemo,
da so za starše visoko pomembni cilji sobotne šole
spodbujanje ustvarjalnosti ter samostojnosti in
odgovornosti. Razhajanje med rangoma doseganja
in pomembnosti pri posameznem cilju nam prikaže
kakovost opravljenega dela. Sodeč po teh odgovorih
smo najbolj uspešni pri doseganju spodbujanja
ustvarjalnosti, poglabljanju in pridobivanju novih
znanj in razširjanju interesov pri otrocih. Pri teh ciljih
je razlika med rangoma pomembnosti in doseganja
cilja majhna. Uspešni smo tudi pri spodbujanju
sodelovanja med otroki, vendar starši pomena tega
cilja ne postavljajo tako visoko. Nekoliko slabša
kakovost programov sobotne šole se po mnenju
staršev kaže pri spodbujanju samostojnosti in
odgovornosti in pri vplivu na razvoj otrokove
osebnosti (Maleševič, 2000).
• Učitelji mentorji ugotavljajo
• Vsi mentorji timsko poučevanje ocenjujejo z
najvišjo oceno. Nekateri izmed njih bodo timski
pristop preizkusili tudi pri rednem pouku.

63
VZGOJA
2 2001 XXXII
• Mentorji ugotavljajo, da učenci lahko opravijo
veliko več dela samostojno. Potrebno je na to
navaditi učence in učitelje.
• Nadarjene učence je pri rednem pouku primerno
uporabiti kot pomočnike.
• Preverjanje predznanja učencev pred začetkom
sobotne šole je koristno. Potrebno pa gaje
časovno omejiti.
• V prihodnje bo treba zaradi časovne omejitve
zmanjšati obseg novega znanja. Naš cilj ni
maksimalno povečevanje obsega znanja, ampak
kakovosti znanja (lastnosti, kot so transfer,
uporabnost, racionalnost, kritičnost, selektivnost)
in spodbuditi interes pri otroku.
• Teme sobotnih šol se ne smejo preveč ujemati z
redno učno snovjo.
• Učenci so izredno motivirani pri praktičnem delu
in poskusih.
• Uvod v nekatere teme je bila socialna igra, ki je
dobro vplivala na oblikovanje skupine in vzdušje
v njej.
• Zaradi heterogenosti skupin glede na interes in
predznanje učencev seje bilo potrebno sproti
prilagajati (Maleševič, 2000).
Aktiv sobotne sole
Dosedanja srečanja mentorjev sobotne šole so bila
srečanja šolske projektne skupine (naša projektna
N/
naloga je bila del razvojnega projekta ZRSS). Letos
bomo ustanovili aktiv sobotne šole. Koordinatorica
sobotne šole redno pripravlja interno šolsko gradivo
in zloženke za mentorje. Ena izmed teh zloženk
vsebuje napotke za razvijanje transferja znanja in
spretnosti, citirane iz knjige Psihologija učenja in pouka
B. Marentič - Požarnik, npr.:
• Učencem jasno predočite cilje (kakšen transfer
lahko pričakujejo in njegovo korist).
• Na različnih primerih pokažite, kje je vse
določeno pravilo uporabno. Naj ga učenci
uporabljajo sami najprej v podobnih,
ponavljajočih se problemskih situacijah, nato
pa v vse bolj oddaljenih situacijah.
• Kjer je mogoče uporabite primere iz življenja
in poklica.
• Isto znanje osvetlite z različnih vidikov in učence
spodbujajte k povezovanju spoznanj med predmeti.
• Pozornost posvetite razvijanju prenosljivih
medpredmetnih spretnosti (komunikacijske,
numerične, socialne, osebne in učne strategije,
strategije reševanja problemov, spretnosti uporabe
informacijskih tehnologij) in razvijanju spretnosti
prenašanja teh strategij v različnih situacijah.
• Učencem ponudite pregledne in močne mentalne
modele.
IN IZOBRAŽEVANJ
• Učenci naj občasno rešujejo zapletene resnične
probleme, kjer ne pomaga algoritmično reševanje
po stopnjah oz. po vnaprejšnjem receptu.
• Pred učenci modelirajte reševanje problema
(glasno razmišljajte).
• Učencem pomagajte razvijati samozavest in
pozitivno stališče do samih sebe.
Cilji dela z nadarjenimi učenci'
Najbolj pomembni cilji našega dela z nadarjenimi
učenci so:
• Zadovoljiti »posebne potrebe« nadarjenih
učencev.
• Posvetiti posebno pozornost nadarjenim, ki jih
težje odkrivamo.
@ Spodbujati transfer sodobnih učnih metod in
izkušenj v redni pouk.
• Uveljaviti mentorski odnos.
yj
m
# Zadovoljiti »posebne potrebe« nadarjenih učencev
Zaradi občasnega izdvajanja v bolj homogene
skupine bodo pred te učence postavljene višje
zahteve in hitrejši učni tempo. To bo ugodno vplivalo
na razvoj njihove samopodobe, krepilo bo notranjo
motivacijo (radovednost, tekmovalnost, širjenje
interesov) in ugodno vplivalo na socializacijo.
* Posvetiti posebno pozornost nadarjenim,, ki jih težje
odkrivamo
Manjšina nadarjenih otrok sodi v heterogeno
skupino tistih nadarjenih, ki jih težje prepoznavamo.
Med njimi so: kmečki nadarjeni otroci, učno neuspešni
otroci, kulturno in socialno prikrajšani otroci, otroci iz
okolja brez primerne intelektualne spodbude, otroci
priseljencev, otroci z razvojno motnjo, otroci iz družin
z neurejenimi medsebojnimi odnosi, vedenjsko
problematični otroci.
N
# Spodbujati transfer sodobnih učnih metod in izkušenj v
redni pouk —
Zaradi manjšega števila precej motiviranih otrok
v skupini in časovne fleksibilnosti pri razporejanju
snovi imajo mentorji sobotne šole več priložnosti _
preizkušati drugačne prijeme poučevanja, kot so:
projektno učno delo, eksperimentalno, izkustveno,
terensko delo ipd.
• Uveljaviti mentorski odnos
Mentorski odnos teži k čim večji samostojnosti
otroka, njegovi čim večji aktivnosti in samostojni
izbiri vsebin. Mentor z individualnim pristopom
delno skrbi tudi za otrokov osebnostni razvoj.
Z metodo portfelja npr. spodbuja metakognitivne
procese pri učencu.

2
KAM NAPREJ?
Pred začetkom vpeljevanja sobotne šole smo
anketirali nekatere učitelje naše šole. Vprašali smo jih,
kaj jih najbolj motivira za delo z nadarjenimi učenci.
Odgovore smo rangirali glede na frekvenco: 1. samo
znanje pri učencu, 2. kasnejši uspehi učenca (srednja
šola, fakulteta, poklic), 3. delo mentorja kot poklicni
izziv in 4. primerna finančna stimulacija. Kaže, da
imamo motivirane mentorje nadarjenih učencev.
Na podlagi triletnih izkušenj v sistematičnem in
celostnem delu z nadarjenimi učenci smo oblikovali
nekaj novih izzivov za prihodnost:
1. K sodelovanju v sobotni šoli vabiti nove učitelje
mentorje in stalno bogatiti in izboljševati
kurikulum.
2. Bolj sistematično podpirati ustvarjalnost otrok v šoli.
3. Kontinuirano bogatiti kurikulume nekaterih
drugih šolskih dejavnosti, ki formalno ne sodijo
v delo z nadarjenimi, kot so dodatni pouk in
interesne dejavnosti.
4. Ponovno aktualizirati akceleracijo nadarjenih
učencev na šoli.
5. Otroka še bolj osamosvajati, aktivirati in mu
prepuščati odgovornost; učiteljevo aktivnost
podrejati učenčevi in vse to graditi v smeri
mentorskega odnosa.
6. Delo z nadarjenimi in okolje: Vključevati več
zunanjih sodelavcev v dejavnosti sobotne šole.
Z odpiranjem sobotne šole v okolje odpiramo v
okolje tudi vso šolo.
7. Kompenzirati negativne vplive okolja pri
nadarjenih, ki izhajajo iz socialno in kulturno
ogroženih družin (pomoč pri pridobivanju
štipendij, šolski sklad - donatorstvo,
individualni programi) (Maleševič, 2000).
LITERATURA IN VIRI
Bezič, T. et al. (1998). Nadarjeni, šola, šolsko svetovalno
delo. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.
Bezič, T., Ferbežer, I., Jaušovec, N., Artač, S., Skrt - Leban,
N. (1998/99). Gradivo recenzentov razvojnega projekta
H5 Spodbujanje razvoja nadarjenih v osnovni šoli.
v
Cudina Obradovič, M. (1991). Nadarenost: razumijevanje,
v
'U prepoznavanje, razvijanje. Skolska knjiga, Zagreb.
Dobnik, B. (1998). Učiteljeva percepcija lastnosti nadarjenih
učencev (magistrsko delo). Ljubljana.
Ferbežer, I. (1991). Nekatere testne dileme v identifikaciji
kulturno prikrajšanih otrok. V: Sodobna pedagogika , 1-2.
Ferbežer, I. (1993). Mentorski odnosi. V: Vzgoja in izobra¬
ževanje, št. 5.
CL Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v devetletni
osnovni šoli (predlog). Mistrstvo za šolstvo, znanost in
šport, Urad za šolstvo, Ljubljana.
<
Maleševič, T. Projektno učno delo kot sredstvo in cilj odkrivanja
in identifikacije nadarjenih otrok. V: Spodbujanje razvoja
nadarjenih otrok v osnovni šoli. Zavod RS za šolstvo,
Ljubljana (2001).
Musitu, G., Garcia, F., Gutierrez, M., Krajnc, I., Pečjak, S.
(1998). Vprašalnik samopodobe - SPA. Center za
psihodiagnostična sredstva, Ljubljana.
Operacionalizacija koncepta odkrivanja in dela z
nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli (2000).
Razširjene programske skupine za svetovalno delo,
Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.
Požarnik - Marentič, B. (2000). Psihologija učenja in pouka ,
DZS, Ljubljana.
1
ci
O