St. 114. v Gorici, t soboto dne. 5 oktobra 1912 Tečaj XLII Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob. 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse loto • . 15 K 8/8 » • • ,10;,, V« »> . . 5 ,f Za.Nemčijo^Jj^flOi ¦ — Za ' Ameriko in inozemstvo^K-Sd^il Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Soriškem in Gradiščanskem11 m dvakrat v letu »Vozni red železnic, pardikov; in poštnih zvez"-. Na naročila brez dopošlaae naročnine se ne oziramo. ^^u^»i: Telefon št. 83. »'Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v 1. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati, loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vratah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po po-' godbi. Večje Črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Gorica, 4. 10. 1912. Ko se vojna na Balkanu navidezno pri blizu je'vedno bolj irnbolj, je' dobro, če si ogledamo tudi, kaj pravi .k temu ostala Evropa, katere jugoslovansko vprašanje ne zanima zaradi svojega bistva, kakor nas Slovence, ampak zaradi dobička, ki "| ga ona napravi ob njem. Doslej je veljalo o Balkanu načelo: Ne dotakni se me! Na Balkanu ostani enkrat za vselej »status quo«. To se pravi po domače: Balkan je bila kost, okrog katere je sedelo v krogu sedem' lačnih psov; vsem so se cedile sline po kosti, toda neben si ni upal popusti prvi, ker bi bili drugi popadli:.. njega. Tembolj pa so si vsi pripravljali pot preko celega Balkama. Italija, ki je vsekakor morala dobiti kolonijo, bi bila rada zasedla Albanijo, Fiaiucija je založila v Turčiji neštete milijone, Angliji gre isto-' tako za denarno premoč, trgovino in ek-, šport v Turčijo, pa enako za to, da bi Rusija ne dcbila prehoda skozi Dardanele in; s terir ne prevelikega, skoraj izključnega vpliva v Bulgariji, na Črnem in Egejskehv morju. Avstrija sama je -hotela strahovati jugoslovanske narode in si priboriti preko carinsko ukročene Srbije, preko iNovega-pazara in Stare Srbije' pot do Soluna. Nemčija sama pa je imela največje cilje. Vscnemštvc je sanjalo o velikanskem' vplivu v Orientu potoni germanske Avstrije. Zato je Nemčija izpodrivata -z vsemi močmi Anglijo iz Carigrada, ustanavljala banke, gradila bagdadsko .železnico, organizirala turške armado, izvažala svoje blago na Balkan. Danes Je uvoz Nemčije na Balkan ravno tolik, kakor naš. in nekoliko večji nego italijanski. Tako j'-bila vsa Evropa gospodarsko žaiitcresi-rana na Balkanu, zainteresirane so bile-v prvi vrsti velike denarne bančne skupine imenavpriih držav, one skupne, ki delajo' s pomočjo svciih vlad v politiki-"lepo in •labo vreme. Interesi Bulgarije, Srbije, Črne Gore in Grčije niso bili' tem skupi-« nam prij-stni. Naj propade Turčija, in zbo--gs:n vsi kapitali, zbogom obresti, zbogom vse eksploatacijske možnosti v tej-državi! Naj navedemo le eno primero, -kako so države izk:jri-ščevale in ciganilc Turčijo: V avstrijskem borznem listu sem pred kratkim čital račun o zadnjem turškem posojilu. Od 800 milijonov funtov nomi-nale je Turčija do'b"la' le 704 milijone, torej za 12'/ manj, (kurzna izguba), potom je morala plačati od tega obresti, naročiti za ta denar v Evropi orožje in' ladje in- plačati vse to vnaprej. 300 milijonov je morala plačati za neke železnice in le 70 milijonov jej je ostalo v prosto razpolago. Ta status quo, ali po slovensko »naprej ne vem, nazaj ne smem« naj bi po želji velesil ostal kolikor mogoče dolgo, ker je Turčija v tem' staiusu quo prisiljena iskati in sprejemati denar tudi pod najhujšimi pogoji, kakršni so v zasebnem de-J"irrem premetu sploh nemogoči. Umevno, da se velesile protiviio. da bi balkanske države uničile to molzno kravo. Da z balkanskimi aVžavam\ kr^ na mesto Ti-rv'Mc,.r*e bi kesnejc dobiček' tolik, ker '""de- d^ave bolje urejene, te velesile dobro v-i-: ... ' ' ' ¦< < V' .dg--) vprašanje U ravnotako vprašanje moči. V obrambni razstavi smo videli zemljevid, kako si Nemci predstavljajo »den grossdeutschen Birnd« okrog 1. 1950. Vse njihovo, od Belta do Adrije hi Soluna/,y njihovi interesni sferi Balkan, ¦ Anatolfja. Mezopotamija, pot v Indijo odprta, Anglija morda poražena.... ' '*. ¦¦.-... V te svfhc se snujejo trozveza Avstrije, Nemčije, Italije, pa nasprotni trojni sporazum Rusija, Francija, Anglija. Ze la-, ni so bila ista nasprotja zaradi Maroka. 'Sredozemsko morje,' za katero so se že bojevali 'Rimljani s Punci, pa postane zopet tu aktualno. Cegavo bo? In Anglija, zagotovi Franciji, da bo varovala njeno severno mejo proti Nemčiji, Francija pa premesti vojno brodovje iz riavra v Sredozemsko morje stražit angleški sueški prekop in pot v Indijo. Italija koleba med Nemčijo in Avstrijo na eni, trojnim sporazumom na drugi strani ter si vmes zagotovi Tripolitanijo, egejske otoke in svoj dol oblasti nad sredozemskim morjem. Tako skupljcnje sij je dano, ko se Turčija ne more več braniti. Izgublja Egipt na Anglijo, izgublja Tripolitanijo na Italijo, izgubila je že zdavnaj svojo gospodarsko samostojnost, -notranji boji staro in mladoturkov in Arnavtov jo stresajo. Trenutek je morda' ugoden, da se balkanski Slovani morejo 'rešiti stoinsto-letnega 'turškega jarma. Pa :še več. Bolgarija in Srbija morata sami priti do sredozemskega morja, če hočeta spravljati svoje pridelke na trg tako, da ostane dobiček njima, in če hočeta razviti svojo industrijo in trgovino v tisti meri, kakor jo mera razviti vsak narod, ee"1ioče v sedanjem' gospodarstvu biti samostojen in ne tako odvisen od tujega kapitala, kakor Turčija. Gospodarski, politični in narodnostni vzroki so že davno silili k rešitvi balkanskega vprašanja. Sedaj je čas tak, da so se balkanske države'združile proti Turčiji z namenom, priboriti si samostojnost tudi v gospodarskem .aziru, osvoboditi še ostale.Jugoslovane in stopiti v krorf ostalih večjih držav. Dosedanja needinost Srbov. Bulga-rov in Grkov je bila velesilam- jako prijetna, ker so vedele, da je v tem položaju balkanska razibitost največja zapreka rešitvi jugoslovanskega vprašanja. Prav radi so njihovi listi .pisali, o smrtnem sovraštvu, spominjali na Slivnico in hujskali drugega proti drugemu, zato pa sedaj s tem večjim gnevom pišejo proti Rusiji, češ, da je igrala dvorezno politično igro, da je vodila druge za nos itd. Tako pišejo oniisti, ki so se prej Rusiji rogali, češ," ali smo te nasamarili, ali smo Jzvoljskega >hereingelegt«! A Rusija.ihoče imeti tudi svoj doijiček. Njej gre za to, da dobi odprto pet' čez Balkan, ko .ne more priti do zraka čoz Mandžurijo. Že v miru v S. Štefanu so jej velevlasti odjedle to pot. Toda sedaj se je -igra obrnila, Nemčija je hotela s svojim sekundantom Avstrijo ribariti po kalnem Balkanu, sedaj je pa Rusija odredila »poizkusno« mobilizacijo, čes, če naj že imajo na JJalkanu dobiček drugi, ni treba, da ga imate ravno vi! Tako sedaj čakamo. Velevlasti so nervozne do skrajnosti. Dobro vedo, da se sedanji položaj ne da več vzdržati, da je statusu quo udarila zadnja ura. Ali rade bi še zadržavale, še dosegale prazne reforme in odlagale'smrt »bolnega moža« ad kalendas graecas. Toda balkanskim [ Jugoslovanom, s katerimi doslej vse te-velevlasti sploh niso računale, je dovolj krvi, dovolj bede, dovolj biča in kamna in ječe. Sedaj hočejo tudi oni imeti nekoliko več zraku, več kruha in več kulture, in zato se pripravljajo na boj. Vprašanje' pa je, ali pride do voj-ne res že sedaj, ali kedaj kesneje. Ipak, — polstolemo'vprašanje se bliža svoji rešitvi. Na eni strani 'Nemčija iz vdano jej Avstrijo, na drugi Rusija s Francijo; in Anglijo, sredi pa Italija, ki ne ve prav, komu bi se pridružila. Povsod jej deiajo najlepše obljube. Ali Italija pravi, da ima časa dovolj in da lahko čaka, Chlu-meolty„ trobilo avstrijskih oficiozov, pa tarna,* da Avstrija ne more čakati in da hoče že enkrat vedeti, ali bo Italija stala Avstriji v boju ob strani ali nasproti. Tu \ gre, pravi Ohlumeekv, za našo balkansko in za našo jadransko politiko! Naši. oii- I ciozi pa ne vidijo, da je vsaka jadranska in vsaka balkanska politika z Italijani in nasproti Jugoslovanom sicer dobra za Nemčijo in Italijo, pa uničevalna za Avstrijo. Tega oni ne vidijo, ker je že yse-; nemški furor in blesk riohenzollerjev zaslepil vsako patrietično misel'pri njih.-. Zato je današnja dualistična vladna oblika, današnji centralizem v interesu vsenem-1 štva in zato bi danes Avstrija rada poslala Rumunijo, tega »žandarija balkanskega« v ogenj po svoj in bcroliniski kostanj. Ali evropska vojna bi le preveč požrla. Zato sedi sedem lačnih psov še nadalje okrog kosti. Balkanska federacija pa; naj opravi; sama s Turčijo in mi Jugoslovani jej žeiimo kot Jugoslovani in kot Avstrijci, ' boljši od gospode na Ballhaus-phitzu, da hitro zmagajo in da se tudi po zmagi složijo v trdno zvezno državo, ki Avstrijo prisili, da opusti vsenemško be-rolinsko pot in pieide na pot splošne demokratizacije, federalizacije in najožjega stika z Balkanom. Ce pa .že naj kedaj pride do evropske vojne, naj zmaga tisti, ki se nori za to edino avstrijsko državno idejo, (posredno ali neposredno), naj propade oni, ki bi iz Dunaja rad napravil fi-lialko Berolina. Ce bo naša armada šla v boj za Berolin, bo škoda njena, pa naj zmaga ali podleže. Zato upiramo sedaj vsi oči na Balkan i-n pridržujemo dih. Naša pravda se tam. vrši, za našo zmago na Balkanu pride jugoslovanska z.naga nad avstrijsko-germanskim centralističnim sistemom. Zato pa — poraza bog ne daj! . , K. Kuferasi na pomolu. V Bosni, koncem- septembru. (Konec.) Drznost teh ljudi gre tako daleč, da nam v pogovoru — ko ne morejo utajit! navedene resnice — predbacivajo, da se nismo učili in da.nimamo sposobnih ljudi. Ali Vas, gospoda, res -ni sram, ker nimamo sposobnih ljudi? Ali so se Vam res strdili možgani in vas ne polije rudečica pred činjenico v mali Bulgarski? Ali Vas ni sram, ker mani niste odgoj-ili sposobnih moči? Sami priznavate, da niste izvršili svoje kulturne misije, zaradi katere ste dobili evropski nalog, .da pridete v Bosno? Pa zakaj ste potem tukaj; zakaj ne greste, da kedo drUgi prevzame kulturno misijo, katero izvršiti Vi niste zmožni. Dokazi so tukaj, da so sok naše narodne moči in kapitala popili tujci; a mi smo stali prdkrižanih rok. ker nam niso in ne dajo se niti približati, pravim trgovskim in debičkanosnim podjetjem — pa mi smo čakali in čakamo po orijentalsko — rešitve po usodi. Da je drznost še večja, pravi nam »Pester Lloyd«, da smo navajeni na ori-jentalski in turški »oakšiš«. Mi ne oporekamo, da se je lahko pri turški vladi s pomočjo neznatnega bakšiša včasih moglo kaj doseči a jemali so ga le sluge in nižji uradniki, A kako je v tem oziru v vaši kuferaški upravi; bdijše bi bito, da nas v tem pogledu pustite v miru, ker ni pametno, če se v hiši obešeirca govori o vrvi. Spominjamo vas na še nerešeno- afero, ko je neki narodni poslanec v zborničnem budigetskem govoru rekel: da se je v mi-nisterstvu kradlo in ukradlo. Da je 'bil do-tični poslanec kaznovan s 24 urami odstranitve iz zbornice, s tem ni še rečeno, niti dokazano: da se v niiniste-rstvu ni kradlo in ukradlo. Šele z ustavo začenja se vsaj na videz tudi domačinom iti na roko. Vstanav-lja se tudi nekaj domačih (podjetij -*¦ in to bi bilo tudi popolnoma pravilno — da se stopnjevaje prične tudi nas uvajati v delo pri nas in za nas. Prišla je prva stvar: Vilada oddaja , prodajo erarnega oglja, kjer je bilo brez rizika in posebne priprave zaslužiti na leto nekoliko tisoč kron. Tri desetletja ni domačih nihče vedel za ta zaslužek; in vse to je vodil in dobil, ne da Ibi kdo konkuriral, nelkf Šmarda s še nekoliko drugimi tujci. Da bi to prodajo oglja dobili domačini v roke, so se združili trije naši domači denarni zavodi: Musilimanska, 'Hrvatska in Srbska Centralna banka in predložili so vladi 'ponudbo, odobrili vse vladne zahteve in cene. Še več: vzeli so v konzorcij tudi neko tuje društvo, ker niti danes, žalibog ne sme vlada dati domačinu ničesar, ako ni poleg kuforaš, zaradi avstro-ogrske paritete. In vlada — naravna stvar — je odobrila ponudbo in dala konsorciju prodajo oglja v roke. Neki Heimi, Polgari, Binderi in Sclhošsingeri in enaki, kateri so imeli to trgovino, so naenkrat ostali na cedilu, in deževalo je protestov in brzojavk na avstrijsko in ogrsko ministerstvo, da se naj njihovi interesi vzamejo v varstvo, ker jemlje se jim kruh iz rok. Namesto da legalno p;edlože svojo ponudibo vladi in , konkurirajo z našim Ikonsorcijem, delajo hrup in vpijejo: da so v nevarnosti njihovi interesi in da jim Bosanci jemljejo ,iz ust kruh — ali ni to kuferaška predrznost? Cez 34 let so nam jemali oč-etni kruti iz ust, in mi sedaj hočemo samo en del tega kruha — a oni trde, da jim je v.nevarnosti eksistenca. Za nekaj borih tisočakov, katere bodo imeli priliko- zaslužiti domačini, se vzdi-guje vse in vpije: da se nam naj vzamejo in dajo'tujcu. ^Pester Lloyd« na madlžar-sko-barbarski način zastopa to gonjo. ' i čas je, da naredi enkrat konec neprii, nemu bagateliziramju domačinov — to zahteva naša narodna čast in ponos. Naposled ni za nas zelo važno vprašanje, kedo bode ravno oglje prodajal, nego važen je princip, kateri je za nas vprašanje našega obstanka: da v vseh trgovskih in' industrijskih podjetjih morajo sodelovati domačini. Čez noč se seveda ne more to obrniti v korisi nam, a mora se začeti obračati — ;brez tega ni v Bormi za nikogar kruha. Kuferaši morajo priznati, da' so oni silni milijoni, ki so jih v Bosni zgrab'ili, naša last; vse ono je >po Bogu m pravici naše in mi smo jih mogli zaslužiti. Krivica nam je vzela te milijone in dala jih je tujcem — brez pravice. Na • ravno bi bilo, da bi vsaij sedaj prenehalo »otimanje«, ker mi hočemo delati in imeti kar je naše. Dosti Je/ker ne iščemo o&ve-te, nego smo zadovoljni delati združeni s kuieraši; ali boljše — tako je bilo. Sedaj nam je drznost in'bahatost tuj'nca vrgla rokovico in pobrali'smo jo — tako zahteva naš ponos — in borili se 'bomo do zmage. Ižzvaf rite ;nasSfa it s^i<>, da. vam po^ vemo: dar vas sovražimo Tn .preziranio^da se Vam hočemo mašoevati, in naše ma- ; š.čevanje>bode popolno'.takrat kavarn Moderno pogledali v hrbet/ tfbčefno biti svojii-v svojem; hočemo prvenstvo v naši hiši. Tega-..prvenstva #a.'tie moremo doseči dni«a^V'n«^.da.;^;reSnaq' tujcev, ki nas hočejo drOTlhj*riačinoitt;.imi6iti. | .V^rihočhije pa, ako- na§a.-uprava kaj dovoli in štori.'brez vednosti domačinov v Bosni m; Hercegovini, naj bode prepričana; , »da se "med. nami ne najde in se ne sme najti nikdo,.!ki; bi jo podpiral.« Dasi je naveden^iObtožba na bosansko upravo potekla; iz;Bod muslimasnikega peresa* inpozabiti.jne^^mo, da bratje mustiman*JpeS Še šedafjifef^reboleli, da so ddfrgani od T.urKje^er^ttj.ai verski čut prevlada vse drage.^veffdar mora vsak poznavalec bosan^k% razmer potrditi preresničnost ^ave^nfc* dejsjtev in očitanj* Vsakega pravega Slovana bode veselflo, ako se doimaŽ%| jepe<, Bosne in Hercegovine otresejo«: š&eJC* 'fetargije m prično delati — ker #$$& žČ-ŠRoro dva-na(js"t, in njih domovfop-^akorue dejal dr. Slane, mrcvari Madžar v^pravein pomenu besede. ,¦>;. .;. ; • Ni.Hm treba biti ial, da niso izpostavili svojih teles bajonetom-in puškam, ker dosegi bi ne bili ničesar drugega nego zlo; škoda je le, da niso že poprej pričeli boja sedaj, napovedanega, ker le to je pot do osamosvojitve. _e— Staragora v Gorici. Te dni smo culi, da je deželni odbor vrnil municipiju' goriškega mesta načrt za .zgradbo .nove ceste nar-StaFOgoro in mu je naročil, naj popravi;.ta aač.nt v-zmislu navodil deželnega tehničnega'urada. Spomnili smo se ržrvo, slovenske Sta-regore v Gorici in pred oči!iiam je stopila zapuščenost Staregore, katero ima na vesti prosluili 'goriši muiMcipij. Kadar s> kakšne volitve ter potrebujejo glasov, takrat se spomnijo na municipiju Staregore in pošišiejo ljudi ido slovenskih kmetov, da ž njimi lepo po slovensko govorijo ter jih vabijo, naj ipridejo volit Zraven pa obljubljajo"v imemu municipija lepe .zložne ceste; "razsvetljavo iin razne olajšave. iKot sladki med so besede odposlancev municipila iif zagotovila", da se napravijo potrebna občila, so taka,; da uboga poštena slovenska duša končno ile verjame, češ, morda bodo pa sedaj držali besedo in nam dajo potrebne poti, luč in drugo, kar potrebujemo. Mi kadar so volitve končane, takrat ostane ,po starem y Sta-Tigori in tam po fBaroriovšču. .Včasilh še kdo ob ikaki priliki poprgša s. strahom kakega gospoda z municipija', ce"ibo kaj; ker dobi odgovor, iz katerega razvidi, da ne bo nič, vgašne vsako upanje';' ob prihodnjih voHtvaft pa prihajajo zopet užlgat upanje smed slovenske Starogorske kmete. Tako gre ie desetletja. Zadnje čase so pa malo dlje kot po navadi mislili na Starogoro in pripetilo se jirišje, da so napravili celo načrt za zgradbo ilove ceste ria Starogoro. Čudež! Najbrže so se tudi sami gospodje na municipiju čudili, da pše itn boljše je tam v priprosti 'kmečki slovenski vasi. Tam se,brigajo za poti, vodo, spfoh za vse, kar potrebuje kmet; tukaj pod slavno Mestno, ve-Ivkoitali jansko upravo so zapuščen i, "k a,' k o r ni zapuščeno zadnje gor sik o se.lo. To kriči io neba in obsoja najifoufše sedaitjo upravo goriškega mesta. Municipij je izkazal letos pri ljud-sem štetgu na Starigori 386 Slovencev iin 48 Lahov (kje jih je le dobil?), \p& &&-ronovšču pa. Slovencev 221, Lahov §6. ^~ Ti Slovenci'so polni pritožeb glecf^cešt, glede ljudske šole, (glede" cerkvenega pripadanja, glede pošte itd, iSploh tako se J jim godi, kakor da bi ne bili- v moderni državi. Davke morajo plačevati kaikor gospoda sredi Gorice na Travniku, ali nič "nimajo za te velike davke. Včasih je kak shod na Ajševici in tam; se čujejo pritožbe, ali ne čuijejo jih na municipiju. Najhujše pa trpi Staragora v vsakenjt oziru. Gotovo bi jej bilo boljše ,pod upravo zadnje gorske občine kot pa pod mestno, gorišiko. V članku »Gorica in Vrtoj.ba«, ki je bil izzval v »Corrieru« tolik vihar, snu bili pokazali, kako se oprijemlje tudi italijanskih kmetov v mestni občini goriški zadružno gibanje okoličanskiih slovenskih kmetov; italijanski kmetje vidiija, kako se zaničevani slovenski kmet iz okolice giblje in organizira. V današnjem članku kažemo, kako bridko čuti slovenski kmet, spadajoč pod mesto, razliko med mestom in okolico. Nima cest, nima šol, pešte itd., vse tisto potrebno, kar je v okoličanskih občinah, vse to mu manjka v slavni.»italijanski« Gorici! Te slovenske .potrpežljivosti mora biti enrat konec in konec, mora biti zanikertie mestne uprave... Kadar se ibp bi^a,,velika bitka za .mumicipij, bedo morali stati verno v slovenskih vrstah vsi slovenski kmetje goriškega mesta, da spravimo-iz mestne hiše kliko, pod katere upravi tp-lipo trpi Gorica na vseh koncih in''krajih. Politični pregled. Avstro-Ogrska. Avstrijska delegacija. — Finančni minister BilLnski je v bosenskem odseku poročal zlasti o-pogajanjih glede železnic. Železnice, ki bi se dovršile v 5 ali 6 letih, bi stale 260 milijonov kron. S p i n č i č se je bavil s pritožbami iz znane resolucije bosenskega sabora glede" uredbe odgovorne vlade, imunitete poslancev, odstranitve gospodarske odvisnosti od obeh državnih polovic, zadovoljen je z železniškim programom; zavzemal se je za koristi Herceg^Bosne zlasti na političnem polju in zahteval revizijo bosanske ustave. Nemci in Poljaki so bili proti Spinči-čevim izvajanjem. 200 milijonov novih vojaških kreditov. — Poročajo z Dunaja, da bo vlada še v tem delegacijskem zasedanju zahtevala nič več nego 200 milijonov novih vojaških kreditov, in sicer za trdnjave,, .ar-tilerijo, vodljive zrakoplove in aeroplanfc. Socialisti proti: vojni. — • Vodstvio ogrske socialne1 demokracije nameravk jutri prirediti polno shodov, na katerih |i se protestiralo iproti vojni ma Balkanu. ¦¦ Inozemstvo. /\ Pred vojno na Balkanu? — Balkanske države so pripravljene in štejejo njihove armade nad 600.000 mož ,(jBui-garija 300.000, Srbija 200.000, Crriagom in Grška po-800.000). Bulgarska armadi, ki je pomnožena s srbskimi polki,' stoji y dolini Marice, srbska južno • od,, $iša, 16000 mož in 15 gorskih art. baterij ^ je postavila Srbija na UŽico, da.morejo^u-dreti v Sandžak Novibazar. rVse ie .pripravljeno, vse je navdušen^/obmeM pa, kakor zatrjujejo poročila, že poftajc^pu-Ške med srbskimi in turškimi Vojakit^ Poroča se že o prvi bitki med Šrbj^in iur-J.ki; priJRa^ki m »ranji so prckora5'n0ur-ki mejo in vnel se je boj, ki Je trajal eno uro, Turki so imeli 30 mrtvih in obito ranjencev, srbski vojaki so padli Shranjenih je 18. — Turške čete se priblli-ižujejo srbski meji, iz Stare Srbije pa bežijo v Srbijo m tam pripovedujejo, kako neusmiljeno ravnajo Turki s srbskim prebivalstvom. -•- Vojno razpoloženje je tudi med Turki veliko in ipo carigrajskih ufi-cab se vršijo desnonstracije, množica kliče na vojno. Turška vlada je baje sklenila razviti zeleno predkovo zastavo, kateri naj sledilo vsi Mohamedanci v boj proti kristijanom. Srbija je zopet zahtevala od Turčije dovolitev prevoza v Skoplju u-stavljene municije. Če Turčija ne odgovori povoljno, prenehajo diplornatični odnošaji. Ali ne ve se tudi, .kako bo s prevozom srbske in bulgarske municije skozi Avstrijo. 212 vagonov municije je napravljene na Francoskem za Srbijo, za Bulgarijo ipa 189. Na Dunaju menijo, da so ogrske železnice prenapolnjene, da bo torej težko kaj z dovoljenjem!! V Carigradu se vršijo neprestano posvetovanja niec['posrani;ki" in turško vlado. — Srbska skupščina in bolgarsko sobranje sta sklicana na današnji dan. Tuše odloči, ali bo vojn a ali ne. Balkanske države hočejo kakor znano v prvi vrsti avtonomijo Macedonije pod lastnim krščanskim guvernerjem, Epir bo interesna sfera Grške, Stara Srbija pa Srbije. Ako se Turčija ne uda, je vojna neizogibna. Kakor se čuje iz Carigrada, se Turčija ne uda. — Med Srbijo in Turčijo so pretrgane vse prometne vezi. 'Črnogorska mobilzacija je izvedena v redu. Glede velevlasti pravijo zadnja poročila, da se Francija trudi za točen sporazum med Avstrijo in Rusijo za odločno intervencijo na Balkanu, da bi se preprečila vojna. Ruski zunanji minister Sa-sonov koraferira v Parizu s poslaniki Srbije, Bulgarije in Grške. — iDolgo časa negotovost ne more več trajati, marveč se mora odločiti v teh dneh, kaj bo, ali vojna ali se bo verjelo Turčiji, da stori. kar je dolžna storiti. Iz Belgrada poročajo, da so razni srbski bogataši dali vladi 5 milijonov dinarjev ter več vagonov žita in drugih živil za armado. Ravnateljstvo ogrske železnice zahteva od Srbije, naj jej.takoj vrne 600 vagonov za blago, ki se nahajajo sedaj v Belemgradu. VOJNA MED TURČIJO IN ITALIJO. Glede" mirovnih pogojev se razglaša, da obsegajo te točke: Turčija izreče, da smatra Tripolitanijo za avtonomno deželo, Italija izjavi, da anektira Tripolitanijo, Turčija to prizna in dobi za to 120 milijonov. — Z-italijanske strani se enkrat razglaša, da je mir že skoro sklenjen, drugič pa da še ni nič gotovega. Tako smo še vedno na nejasnem, kaj bo pravzaprav s pogajanji za mir. Darovi. V odkup fantovskega večera daruje g. Fnmc Saunig, trgovec s šivalnimi stroji-v Gorici, iK 10 Cirh%Metodovi družbi, K 10 »Sokolu« v Gorici in K 10 .»Šolskemu domu«. — (Denar hrani uprava.) parovi za »Dijaško kuhinjo«. Neimenovan št. 7 za sept. in oktoben 7'50 K. — ¦Neimenovana gospa št. 1 za oktober 2 K. — Štefan vina je dal 2'20. — R. Drufovka v Gorici 2.K..— Članarino za 1912/13 so plačali sledeči gg.: Dr. Dinko Puc, odvetnik v Gorici, 10 K . — Prof. Lud. Vazzaz 10. K. .r- šolski -svetnik Fr. Plohi 6 K. — Jaka Zupančič 3 K. — Prof. Ivan Steblovnik 3 K. — Prof. M. Mastnak 3 K. — Fran Strnad, šolski ravnatelj v p., 3 P. — Jos. Prijatelj, c. ki. učitelj v Gorici, 3 K. — Prof. Fr. Ferjan 3 K. — Na račun mesečnine je prišlo 8'96 K. Podpornemu društvu za slovenske visokošplce na Dunaju je v času od 3. avgusta do 30. septembra 1913. došlo darov skupaj 303 K 31 h. Prejem tega zneska..najhvaležnejše potrjuje v imenu društvenega odbora t. č. blagainrk: Dr. Stanko Lapajne, dvorni in sodni' odvetnik na Dunaju I. Braunerstrasse 10. Domače vesti. Cesarjev god je bil včeraj 4. oktobra. Praznoval se je po celi monarhiji na običajen način s slovesnimi? mašami, katerih \so se udeležili razni dostojanstveniki, vojalki m .civilni, predstojniki c, kr. uradov, županstva itd. Za vojaštvo je b ila maša v vsaki gamiziji. Šole so imele isiotakdimašo,1 poduk* se včeraj ni Vršil. Smrtna kosa. — Sinoči ]e umrla gol spa Katarina Čuk, soproga vodje zemljiške knjige v Gorici. Pogreb se vrši jutri ob 4. uri pop. Preostalim naše sožalje. Danes zvečer predava dr. Ivan Lah, urednik »Dneva«, »O kulturi: malega na! roda.« Upamo, da bo udeležba boljša, ko zadnjič, da bo dvorana- polna. Sedeži so v predprodaji v Gabrščekovi trgovini do Va 8. zvečer, odtlej pri blagajni. Prosimo tudi točnosti pri .udeležbi. Število sedežev II. vrste se; je povečalo! Sezite po njih! , Veliko zanimanje in mnogo debat pa se menda >po tem, kar sta sedaj prestala, poboljšata ter ne storita nikdar več kaj takega. — Včeraj je pričela razprava proti soc. demokratu Callini-ju, radi ž^ljeiija časti potom tiska. Toži ga »Camera del lavoro«, kateri je očital y članku v' listu .»Socialista Friulano«, da slepari v iijei n-članjene tramvajske uslužbence. Callinl-jev branitel.j je dr. Dermota, ki je-predlagal nove priče in se je razprava prenesla na drugo zasedanje. — Oanes^ se je prenesla razprava proti Petru Veljkonja. ki je priobčil po znanenr procesu radi poloma Banke popclare »Poslano«, radi katerega se je čutil žaljenega Alfred Lenas-si. Da bodo zaslišane nove priče, zato je razprava prenesena. Vojaška aviatlčna postaja v Gorici. — Sredi Oktobra pridejo zopet v Gorico oficirji-aviatiki, ki so dodeljeni tukajšnji aviatični postaji. Poduk prične s 1. novembrom. Poveljnik postaje bo nadporoč-nik Stohansl. N. D. O. v Gorici vabi na »vinsko trgatev«, ki bo v nedeljo dirič 13. t. m. ob 4. uri popoldne »pri jelenu«. Ronki — trg. — Slovesno proglasitev kraja Ronki za trg se izvrši jutri 6. t. m. v navzočnosti namestnika. Na sporedu slavnosti je maša. blagoslovljenje zastave trga Ronki, koncert, šolska mladina bo pela himno trga Ronki, katero je uglasbil sodn;k Vinci; popoldne pa bo vzletal nad trgom tržaški aviatik Vidmar. 1 mojn stbiui izkušnja j-Komad stane 80 vin. In se dobiva v vseli lekarnah, mirodilnioah, parfumerliah 10 po* dobnih trgovinah. Bergmanova lilifna krem« „Menera" Blovi radi tega, ker se dobi po uporabi iste jako nežne In bele roke. i lu»a stane 70 vin, Dobiva se povsod. ! Domača politika. Narodna stranka za Štajersko bo imela dne 6. t..m. v Celim, glavnj zbor. Dnevni red: a) .poročilo'o splošnem političnem položaju, o strankinem bodoče^ delovanju,, o njeni organizaciji 'in'časopisju; b) volite v.', glavnega in jzvrŠevalne-ga odbora narodne''sfranke; c) poročilo; o deželnem zboru; č) raznoterosti. 'Ob 4. uri /popoldne v vseli zgornjih prostorih Narodnega doma vJ5lJI^rrutroJj^^skiy^tv v prid naro d n e m n s «k 1 a d u z naj^ raznovrstnejšim sporedom. Skupščina narodne, stranke na Štajerskem se vrši jutri v Celju. Na dnevnem redu so jako važna^orgamzačilska in, tajc^ tična vprašanja. JVfiafo Štajerska napredna stranka Še ne obstaja dolgo let, a je>.v življenju štajerskega Slovenstva že veliko izvršila. Iztrgala je obilo terena strupeni štajercijanski stranki, močno ppživiJa manjšinsko delo ter vzbudila mnpgo življenja in boja med kmečkim ljudstvom ter s.tem ^nes'ia.Knpve:yjre jzpibraz;l?e in np-predka'.med prjprostj' narod.. .Sestersjd stranki, koje položaj toliko bolj razumemo, ker sami bivamo na meji brez opore na kako centralno organizacijo, želimo b-biio vspeha na skupščini in pri kasnejšem delu med ljudstvom! Goriška avtonomija in občinske volitve, — Municipij se' pritožuje, da je avtonomija Gorice v nevarnosti, ker je vlada suspendirala volitve. Pozablj:a pristaviti, da je to sam zakrivil. Avtonomije se pač ne sme z 1 o r ab i t i, marveč' vedno vpoštevati zakon in pravico. Pod plaščem avtonomije naj bi municipij storil, kar hoče, pod njenim varstvom izpušča! volilce in si stem za vselej zagotovil, da vlada manjšina! To je želja niunicipija. Morda pa mu Je znano, da vsaka ..mera en/Krat postane polna. Saj ste nas,tlačiai celo stoletje, saj. ste slovenske^ vplilče vedno izpuščali, dasi ste predobro,vedeli, da kršite zakon. Župan je polo/Jl pii-s ego, da b o. č u v a.I z a k, o n. Končno je tudi vlada uvidela, da vkljub .prisegi njemu podrejeni uradi ' flagraritno' kršijo zakon in sicer ravno naš,mestni statut, v katerega je »Corriere« tako -zaljubljen. Municipij je izigiitoil ono zaupanje in čast, da bi se mu smela zaupati v6b'tye. Vjeli smo ga na sleparštvu ob ljudskem štetju, zdaj pa pri imenikih. Volitve, vodi. municipij' v prenesene m . delokrogu. Vlada ima vsak hip pravico mu odvzeti vse volilne aigende. Vlada to celo m ora,storiti, čim je videla'zlorabo. Dvakrat je že' morala voiitve ustaviti, .ker je pol o v i-č a r sk a'in ne ukrene, kar bj bila nje dolžnost. Mi municipiju več >ne.zaupamo,-zaloten je na nezakonitosti. Zahtevamo, da vlada sama vodi n a dal j np... voli 1 n o d e 1 o. • . .-.,,! \ Goriški irredentovci proti c. k. r.a-mestništvu. — Na c. k. namestništvo v Trstu se gotovo te dni .kar tresejo samega strahu. Ves strup in žolč goriške kamore brizga ta teden v Trst. Naš vrli »Corriere« je 9icer tak, ikakor da izhaja v srcu Italije, piše o »naši armadi«, o »naši domovini«, o našem1 »kralju«. Hvalabogu, da zdaj iz jeznih izbruhov njegovih vendar še čutimo, da ima »c. k.« še košček moči v Gorici. Bridko se pritožujejo irredeu-larji, da namestništvo »menda« niti pri e. k. glavarstvu goriškem ni prašalo za svet. predno je odločilo, da je občinske, volitve v Gorici suspendiralo. Municiipij pač. ne more pozabiti onih prekrasnih. časov, ko ie c. k. goriško glavarstvo nad. vsako.nje> Rovo nespametjo in nezakonitostjo pokrito plašč nepristojnosti in ' neinformjrariosti. Upamo vsaj, da so ti časi za vselej minili, ko se je lokalna vlada s peslkom munici-'Pijevih potuhnjencev dala oslepiti. »Gorica« in obrambna razstava. — V uredništvo »Gorice« je nesel neki akademik notico o obrambni razstavi,..češ, naj jo objavi tudi »Gorica«, saj obrambna razstava ni nikaka strankarska priredi-ditev, marveč se tiče vsega slovenskega naroda in važna je tako, da najvsi. jo ogledajo Slovenci te ali one stranke. Toda v , uredništvu .»Gorice« so. odklonili pri-. ¦ občenje one notice o oorartiibni razstavi, — Brez' komentarja! ; , Ksilturonosel iz Kaiabrfle imajo svojo filijalko na trgu poleg ulice JVlorčMj^er imajo slavni *pompirji« svojo domov md. Tamkaj namreč stoji javno stfamŠče/kj hi ga morda celo Kalabreži zozirom'na moderna higijenska načela ,ajf pa vsajma svoje nosove popravili. Kij« je ssijravstve-1 na policija, datalco svinjarijo dopušča;?.! Hudomušnaži so že nameravali, nasvete-vati občinskemu odboru,, naj enkrat zibo-ruje na tem prostoru, .ki.se tako dobijo, razvija pod županom BombiČem.. »Pom-pirji*> ki tamkaj zraven stolujejo; pa naj enkrat, mesto da gredo solze. neodre-,, sen.eev pretakat v Turm, podero. ali pa vsaj z brizigalnami očistijo ta kulturni klicaj in spomenik zadnjega kalabreskega ^bč]^^s^^vX5o»ct,. • ,^w ' , * »FoiJčnit!) izlet« v Benetke inPadovo hočejo napraviti tukajšnji Lahi prihodnje leto o Birikoštih.'izvolili so odlbor, ki nabira izletnike in prispevke. Okoli 100 se • jihUe baje iže priglasilo. -¦.-.. v Laški smrkavci so v četrtek okrofe, polnoči potrgali skoraj, vse plakate .naših predavanji.,To je.»Corrierova«.kultura, k; •nas- jo hočejo ti.pobalini učiti! Sicer nas pa tudi s temi sredstvi ne pokončajo; pride čas, da se navadijo na naše plakate! Narodna obramba, j Obrambno razstavo v Gorici je pb- setilo 374 oseb. Razstaya je sedaj v Celju. .— Sklenilo se je, da naj se razstava še enkrat otvori in, sicer meseca novembra, ker je želeti, da bi jo videlo obib in obilo Slovencev; sedaj v par dneh si je ni mogel ogledati marsikdo, ki bi jo rad videl. Prilika,bo zopet dana v nO- . venvbru; Nepremišljena konkurenca C. M. uži-galicam. — Narodno občinstvo opozarjamo, d a je z a 1 o ž .n i 'k C. M. u ž i \% a-. lic g. P e r d a n znatno znižal cene term nžigalicani, tako, da prodajalci nimajo več izgovora,, da pri teh užigalicah manj -'asluržijo kot pri drugih. Obenem je naikazal g. Perdan C.jM. družbi zopet velik znesek 1500 K.: Narodno db.fiiiis.tvo še tudi naj me da motiti vsled nove, reči sinemo iahkomišljeno ustvarjene (konkurence z dijaškimi tižigalicami. Naj si konkurenti, ne obetajo prevelikih dohodkov, , vendar pa na biti naša prapotrebna. družba opt, čutno prikrajšana v dohodkih. . »Čehi fn njihovo, obrambno delo« (Čedljpve a jejili prace obranim). — Zanimivo knjižico je izdala akad, podružnica Narodne jednote,seyeroLeš'ke-. Namen -knjižici je pripravljati pot ;zd:r u ženju-.v s e h č. e š k i ili o b r a m b n \\\ j e d n ot,. Češki narod, ki ima tako do! zadnje-fcoče^ razprostrto narodno obrambno organizacijo, ne more poginiti., Najboljše moči vseh čeških strank so se strnile v tej osrednji obrambni napravi, do ščitijo narodna prava. Siidmarka je naselila v zadnjem času na juižmem Štajerskem in Kranjskem sledeče družine: kmeta iz Virternberškc v Cirkovcah pri Šent Ilju v Slovenskih goricah, z dvema otrokoma; 'kmeta iz Srednje Štajerske v Cirkovicah pri Št. Ilju, s štirimi otroki; kmeta iz Badena v Šent-iljski okolici, s petimi otroki; kmeta iz Severne Moravske v Kamnici pri Mariboru; vrtnarja iz Gradca v Velenju, s tremi otroki; brivca v Studencih pri Mariboru; 2 obrtnika na iPragerskem (kleparja in brivca) in sodarja v Maierle-ju na Kočevskem. Te družine štejejo 43 glav. Tu vidimo, kako sistematično deluje nemško bojno društvo. In slovenski odpor? cija, častniškega ; zbora ivk. 7. tavskepa-, bataljona in zastopništvo vseh drugih ob-lastev in društev. Slavnost se je.vršila j ..v,-najlepšem redu.. Poveljnik požarne ¦str^e g. Ivančič je predis.tav.il slavljenca g.JPetra Vuga.g. županu, kateri je pripel slavljencu y,, navzočnosti mnogoštevilnega, občinstva po kratkem' jedernatem nagovoru na trgu častno kolajno. Po slav-.npsti je zasvirala godba cesars-ko ,pesem. Pa .končanem1, odlikovanju je odkorakal ob,.zvokih godbe oddelek potžarne^straže, v spremstvu obilega občinstva v stražni-cOj kjer se je razkazovalo različno orodje; gasilnega društv^. Hvalevredno.se je izrazilo občinstvo na pridobitvi različnega gasilnega orodja in o uzornem. redu v stražnici. Vsem, ki so se odzvali vabilu in so.-s tem povečali slavnost, se, prostov. pOjŽarna straža najiskreneje zahvaljuje. :i Sokolski vestnik. / Jutri, v nedeljo 6. oktobra se ba vršil »prijelenii« zabavni večer goriškega »So- . kola«,'kateri je ;spojen' z!'adnodijjeobfiVO-' jakom-novincemi Pričakovati ie obilne u-deležbe. Kakor že omenjeno, so na vspo-refru raznovrstne točke. Vrstili se bodo šaljivi prizori, godba, petje in mramorne skupine. Opozarjamo posebno na zadnje, katere bodo nudile izreden vžitek. Tudi na našega komika moramo si. občinstvo še enkrat opozoriti. Po končanem1 vspo-redu se vrši ples in prosta zabava. Začetek točno ob 8. iiri zvečer. Sodeluje orkester tuk. pešpolika št. 47. Vstopnina 60 vin., k plesu posebej 1 K. Tel. društvo' »Sokol« v Gorici vabi vse brate, da se polnoštevilno udeleže od-hednice br. vojakom-novincem! kazsne vesti. Gospodarske vesti. Koliko se je zvarilo piva v letu 1910? -- Prišla je m dan statistika, ki'pravi, da še je zvarilo v letu 1910. piva trideset milijard dvestosedemindevetdeset milijo-ndy litrov. iNajveč piva se je zvarilo v Združenih državah, to je 72,226.607 hI, po-teni;v Nemčiji 64,491.384 M v 13186 tovarnah. Trgatev na Hrvaškem. — Kakor je pftkazala dosedanja' trgatev, bo letos na rffvaškem rrfanj viria nego luni in sicer za tretpno...... !',"..-.¦...) .• \ (I Vinska kupčija na Vipavskem je vsak dan jedhako živahna, po postajali je vse polno sodov; kupčija je dobra in prinese lep denar Vipavcem. Da bi bilo vsako leto tako! . .. ,-: . , DOPISI. Iz goriške okolice. . : »Pevsko In bralno društvo« na Gradišču priredi v nedeljo dne 6. oktobra 1912. plesno zabavo v slovo ifantom-dru-štvenikorn ki odrinejo letos k vojakom. P.les se vrši v dvorani g. Žnidarčič. P.ri-četek ob 3 uri popoldne. Pričakuje se mnogibrojne vdeležbe posebno iz Renč, Prvačine in bližnje okolice. Iz kanalskega okraja. Iz Kanala. — Prostovoljna požarna straža v Kanalu se je ustanovila leta 1878. in je ena najprvih ustanovljenib na Goriškem, Ista je praznovala dne 22. septembra izvanredno slavnost. Vršilo se je odlikovanje gosp. Petra'Vuga. iz Kanala za njegovo 251etno nepretrgoma, zvesto službovanje. Udeležil se je slavnosti občinski svet, na čslu g. 'župana, — koji je tudi ustanovitelj navedenega društva — urad-niš /o. tuk. sednije in davkarije,. deputa- Žt. 1063/12. "'"¦;- Razpis dražbe. Razpisuje se zmanjševalna draižtba istavbenih del-za novo šolsikb poslopje v Medani. — Sklicna cena je 26.500 K. — Načrt, preudarek in gradbeni pogoji so riizpolcženi za ogled V podpisanem, uradu vsak dan od 9. dO 12. ure predp. Tu se dajajo tudi vsa druga pojasnila in sprejemajo pismene ponudbe (kolek 1 K), s katerimi treba vložiti v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih 1325 K varščine. — Rok za vlaganje ponudeb poteče 19. oktobra t. 1. ob 12. uri opoludne. Oddajna komisija je sklicana za 21. oktobra t. 1. ob 10. uri predpoldne. Izrecno se pristavlja, da si pridržuje c. kr. okrajni šolski svet pravico, sprejeti ono ponudbo, kr se mu zdi za okraj najugodnejša, če tudi bi ne bik najnižja, ali pa razpisati novo dražbo. C. KR. OKRAJNI ŠOLSKI SVET "" ' v Gradišču 2S./9. 1912. Predsednik: Schneiderm. p. , Obesita se ie vj Celovcu Helena SŽbo-lli, ydoya;po , nekdanjem.' advokattf dr. Srholliju v Celovcu. Baje;ni.bila pri zdrav: pameti.f",'V ';'"". ' ¦'...'. '; "'"'¦' ¦¦.-';'-' ;-r" ; Dalje na 4. strani, Gamaše-Galoše zade»a^ Bral sem Slanek, ki je izšel v listu »Popolo«, dne 6, septembra 1912. in tam sem naletel na Vaše ime, velecenjeni g. prof. Gnirs! Vi ste ud ko.misije. za oliranjevanjc zgodovinskih in umetnih spomenikov na Primorsikem. AH bi bi!i zmožni VI priobčiti v kateremkoli listu par vrst s svojim podpisom, da je slika, ki sem jo videl jaz in moje priče, na komisionalnem ogledu dne 1. svečana 1909 na sv. Gori original, kj ga je podaril svetišču v 1. 1644 patrijarh Marko Grimani? Opozarjam Vas tozadevno na sledeče: Leta 1717.: ste bili kroni Matere Božje in sinčka na sv. Gori iz masivnega. zlata z vdelanimi dragimi kamni; . Leta 1800. sti bili kroni nadomešČenT z medenimi, ki soJbile'.pritrjeiui i vija^iwr„ od spredaj na sliko na platnu, ¦ ki je bila nalepljena'n.ajes.' , •*¦ - "i --'•' Leta 1909.,' čudno liaključje,.ste ibjli.. kroni iz medenine in pritrjen* na sjfko h jelkinega lesa, z vijaki z matico od zadej! . V kratkem času morda opazimo ikaiko*. drifgo prememibo pri medenih kronah. Vprašal bi Vas rad Se nekaj: Kaj se je zigodilo v tzdolbini, kjer še nahaja slika na sv. Oorij meneča majnika leta 1909? . . . * ^ ."'.'.-¦ Vi, kot ud za ohranjevanje zgodovinskih spomenikov, b] moral* vedeti, »kaj se. dogaja na zgodovinskih spiMneafiVfti, ki so kot ,taki že bilj kvalificirani od, neKm komisij....... ':\H , Razumem da duhovniki nef odgovarjajo na moja tozadevna odkritja — pa nič ne de! Povedati Vam imam še marsikaj, ker železni mož se ne boji ničesar, ko gre za resnico!" Smo pac v Gorici..,;... A'ko bi zmanjikalo kako umetniško delo v kateremkoli meSitu ha svetil, bi dotično mesto ukrenilo vse potrebno, da bi se naSel umotvor •— v Gorici pa žalibogise dogaja .':._.. ravno narobe!! Z odličnim spoštovanjem ¦ i >!'*¦ ¦¦ .'3VAN'9YR!Af:vj^ "¦ zapriseženi starinski iLvedehec. *) J5a vsel»iiio pori t«m naslovom jo odgovorno uredništvo le toliko, kp»ikqr. zahtevi tiskovni zakon. ............' v ulici. sv. Antona, ¦ (prej čiska Greaorič) se tftkOi Najemnik mora Imeti svojo cesijo. V*i I* prostor i»a ¦< ' '• :* • oddajo tudi Ka in \so 'pdselSffd ^ripravirti' ra: mizarstvo, niebaništvp, k4iučavničarsko ali kovaško obrt. Naslo^le izve v trgovini s pre* , mogom istotam. n-.T.-/7jti"ab-l' ~1W sinilo v No-' vem nijaroiu na ILrvaSv.oiii ss ie vpSila zanimiva zapuščinska/asprava. Leta 1**02. so .'našli, na šetaiišču v Petrinjt ubitega človeka. \z nekilh pisem so dognali, da, je mrtvec Evgcn "Vogl, doma \z r'-o .nesreči obveščena že prepozno in je 'bilo truplo Že pokopano, ko. ie,rd||la k pogrebu,, tako, da ni ¦micgla^dio^ail^čelle mrtveč-v: resnici ljjen sin. Leta 1909. pa je 'dobila nenadoma cd pomorskega ufacta na Reki sporočilo, da: je bil njen sin Ev^eJi. Vogl ubit 12. decembra 1908 na anlgeššem parniku »Trafal-' gar« v Ne-vtfkastlu v prepiru z mornarji.: Pr' njem- so našli istatako.listine na ime Evgena Volga iz •KrapmeVCRjiti mornar je imel do 100O K gotovine, ki soja angleške ciblasti poslale sodniji v Novem maram, da izroči denar materi. Med tem je zvedel erar za zadevo in zahteva denar za-se kot sporno zapuščino. Sedaj se razpravlja, kdo i,zmed ubitih je pravi Evgen Vogl, ali je umrl dvakrat ali enkrat, ali nikoli.' - Smrtna obsodba v Kotoru. •-— Pred poroto v iKotoru se je vrnila razprava proti Mirnimi Šeferoviču, Avdiji Ramhu-soviču in Šabanu Jerkoviču. vsi trije mo-hamedanci iz Berana v Turčiji. Obtoženi so bili roparskega umora, storjenega- na Siriji Alfhcdžiču. Obsojeni so: Mumn Še-ferovič na smrt na vesalUi, druga dva v ječo 6, oziroma 5 lef. Žrtev burje v Trstii. — Včeraj je peljal v Trstu voznik Štefan Petkovič prazen koš na postajo južne železnice. Potegnila je burja in prevrnila Petkoviča s košem vred, priletel je z glavo ob ka-meniti tlak in ostal mrtev. Menjanje stanovanj pri Angležih. — An'gieška zavzema prvo mesto. med državami, kjer stanovalci tako pogostoma' menjajo svoje stanovanje. Minister John . Bunns je v svojem govoru omenil, da jci od 229.000 članov nekega društva lani premenilo stanovanje nad 150.000 članov. Rekord v seljenju pa ima mesto Mel-bourne, tam je prišla te dni pred sodnijd neka družina, kf je v 7 letih spremenil* stanovanja 57 krat._____________ Razno. — V Šiveropalu na Ruskem-so aretirali vse osdble- tamkajšnjega kreditnega zaveda, ker je zmanjkalo en milijon ruibljev. — V bolnišnici v JRio de Janeiro ser bolni otroci pili neka neprava zdravila, 94 otrok je obolelo in umrlo jih je 52. — Pamik »Amerika« je zadel v podmorski čoki in ga potopil, 14 vojakov je utonite. —--V Ameriki se-je zopet pripetila velika .železniška nesreča, eksplodirala je lokomotiva bostonskega ekspres-nega vlaka, ' mrtvih 20, ranjenih 40. — Prostor za katoliško vseučilišče v Solno-'gradu je že 'kupljen, stane 500.000 K. — i Padel je s Skednja 30 letni Ivan Makovec ' v Češnjici ter obležal mrtev. — V Mari-; 'boru je požar uničil veliko tovarno usnja, last Halbertova, škode je nad 100.000 K. — V sPreJme na stanovanje v novi. I bllL~JUlIlol viii blizu mesta. - Naslov pove upravništvo. VfltaČlf9 flhlOlVsi 0<* enoletnega prostovoljca, VUjudlVtl UuloRfl dobro ohranjena — je na prodaj. — Naslov pove upravništvo.. je za na Želodca trpeče neprenosljivo sredstvo. katero ima prednost pred vsen-i dragimi dra ¦ticmmi čistil, kroglicami ia grenfiicami. Cena or i g. škatlje K2-— Pomene se sodniško »slednje. Dollo-vo Franc, žganje in sol Za ribanje života. — Bolestne oiajSBjoie in okrepčujoče sta-fotnano sredstvo proti trganja in prehlajenjn vsake vrste. Orlff. steklenica K 2r— ^ Na prodaj po vseh lekarnah !|| in mirodilnicab. glavna lekarna L MU, c. in ikr. dvorni laloinik, Dunaj, Tachlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarni: A. Gironcoli, G. Cristofoletti. r IIU. IKU, 18, 21. Blazine za pod glavo 80 cm dolg-, f>8 oni široke K 3, 3vi0, 4--; 90 cm dolge in 70 cm široke Iv 4-o0, 5-i)0. 6-—. Nengajajoče se zamenja ali pa vrne denar! — Bogato liustrovnni katalog se pošlje vsakomur zastonj in f ran ko. Benedikt Sachsel, Lobes št. 983 pri Plznn (Češko). želi dobiti v boljši družini brano j -in stanovanje. Prijazne ponudbe na upravništvo pod ^Gospodična" do tO. t. m. | SIODenci! . i Podpirajte, in poslužujte se ' ' J Prve; slovenske brivnice "I v Gorici,. i Gosposka nlica štev. 1 (nasproii Hontn). • I j Postrežba solidna in snažna. Zsl obilen ;obisk se priporoča :" , IHAH NOVAK, brivec in lasničar. . enilionl lindi = je odpravilo Kašelj hripavost, katar, zasliženost, krčni in oslovski kašelj s IST Kaiserjeuimi lu. felberbaum — Gorica Oorso Qiusep(>e Verdi II — Via Caserma 15. Povodom začetka šolskega leta ponujam obleke za otroke, površnike, pelerine,,3rijcer jopice, nogovice itd. po izredno nizkih cenah. Velika izber damskih plaščev, kostumov, bluz, drobnarij, perila in robcev. ---------prsnimi karamelami - z znamko 3 jelke. filUd no^ars'co potrjenih priznanj od raznih zdravnikov UlUU in privatnikov, kateri jamčijo za dobar uspeh. Bonboni so Jako lahko zautitai in okusni. Zavojčki so po 20 ali 40 vin., doze po fil) vin. Dobiva so v lekarnah pri G. Cristofoletti, c. kr. dvorni dobant*!], L. Gliubich, C. B. Pontoni, Kuggiero Kurn«r A. de Oironioli, v mirodilnici k. Mazzoli, v lekarnah: Jurji Hns v Vipari, L. Kui-schen v Ajeln in Maks Kozower r Ajdovščini. Ponudbe na naše upravništvo pod šifro „Soča". Inii ipia prililca! Ploščata ! Zelo lična ! Kavalirska IS kar. zlata-double ura, odlikovana znamka'Splendid K 4!I0. Britania srebrna rem. ?.(} urna, švicarsko kolesje samo K a*9i) za gospe 18 kar. zlata-double ura odlikovana znamka, ploščata in lična K 5'9'>. Te ure posedajo točno svi-e.arsko kolesje ra kamnih tekoče in so oskrbljene s 4 letnim jamstvom. — Uram za gospode se zastonj priloži po e*na verižica. Pošilja se 5 povzetjem: Ignac Cypres, razpošiljalnica Krakov, Szewskagasse 13/. Na. zahtevo bogato ilufitrovaiti cenik s 3000 slikami ur, zlatnino in srebrnine, sestavnih dolov zn \-8» harmonike . • . „ 5-— : samokrosi . . . „ 6-- IlazpoSilja po povzetja ali proti naprej poslanem denarju. Nikak rizike! Zamenjava dovoljena ali pa pe vrne denar. Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke I. Drufovka, Gorica Gosposka ulica 3 (nasproti „monta"). ljubljanske kreditne banke" _ — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočhni posli. — mm vrpge na knjižice obrestuje po 4120!0f vloge v tekočem W računu po dogovoru, w t:¦* D^;^?^ ^" Centrala u LjublicinL - Be^er^u m%m k močo. - ¦¦¦u; ' '¦i,Mf^ ''"•¦ TOPRUŽt^p;V'Q^e> Cel^^ec, Gorica, Sarajevo, Spltt, Trst ==*