Posamezne številke: Navadne Din —'‘75, ob nedeljah Din 1*—.
UREDNIŠTVO „ ubija v Man-boru, furčičcT* nlieA it- 4, I. nad*tr. UPRAVA M nahaja V Juroietvi W i *t 4, pritličje tkano Tol«-ton it 24. — SHS postuooahovni račun »t«- 11.787.
Na naročala biva denarja »e n« o**ra- — Rokapiai m nc vračajo-
Poštnina plačana vgtrtovTnT Cena današnje štev. Din 1'-~
TABOR
Posame zne Številke: N avadne Din	*75,
ob nedeljah Din 1*—.
.TABOR« iihaj* vttk dmm, nra
nedelj« in prašnika«, ob 18. uri %
tneeecao
K' naalednjere da« ter ataše po pošti D 10*—, m inn-D 18*-, doetavijea na de«
O 11'—, na isicamie« D lO-mecrati po dogovoru.
Naroča ee pri naravi »TABORA* MARIBOR, Jureioera uUea Kee.4.
Leto: VII.
Maribor, sreda 8. decembra 1926.
Številka: 278.
Zunanji minister dr; Ninčič podal ostavko?
Pred odločilnimi dogodki v Beogradu.— Vlada ne bo podala ostavke,
Beograd, 7. decembra.
Snoči ob 10.15 se je vrnil z avdijence na dvoru dr. Ninčič. Pred dvorojp so ga pričakovali številni novinarji, ker so se že predpoldan razširile v javnosti govorico, da bo zunanji minister podal ostavko. Dr. Ninčič je na razna vprašanja odgovoril zastopnikom tiska, da je Predal ostavko N3. V. kralju.
Za časa Ninčičeve avdijence sta se sestala z Uzunovjčem Miša Trifunovič in državni podtajnik A. Petrovič. Po
CDononnnonao □ o
Radi velikih Snežnih zametov jn viharjev so bile med Zagrebom in Beogradom prekinjene vse telefonske in telegrafske vezi, radi česar so izostala »»ajnovejša Poročila.
npnnnannnaDn n n nnonnnmmnn
Snežna viharji po vsej državi
Zagreb, 6. decembra.
. Po vsej državi so vladali v nedeljo jn v pondeljek strahoviti snežni viharji, ki so podirali vse, kar je količkaj bilo izpostavljeno. Proga Zagreb—Split je za-metena na več krajih in je vsak Železniki Promet nemogoč. Brzi in osebni ki so odšli ob lepem vremenu iz ®*greba, so obtičali na progah, ki je ”'ia Ponekod do 4 metre globoko zasnežena. Skoro vse telefonske in brzojavne ye«i z Zagrebom so prekinjene. Najbolj je trpela liSka proga. Vlaki imajo po 10 nr zamude, nekaterih pa Sploh ni, ker so obtičali sredi prog. Reševanje je jako o-ezkočeno. Tudi na Jadranu je divjal trahovit vihar. Vsi parobrodi so imeli veuke zamude. Na italijanski obali se je pri Anconi potopilo 40 ribiških ladij, ki 9 bile izročene mi'ost na in nemilost lsokega vafovja. Na italijanski strani Pogrešajo dva parobroda. Na nagi obali
vjhar ni povzročil večjih nesreč. V južnih delih naše države je vela močna košava, a na Hrvatskem in po Sloveniji severoistočni veter — burja. V Ljubljani je bilo v nedeljo lepo, v Pondeljek Da je deževalo.
konferenci je Uzunovič izjavil novinarjem, da so bila vsa prizadevanja, da bi Ninčič ne podal ostavke, zaman. Kaj bo Ukrenila vlada ni vedel povedati.
Beograd, 7. decembra.
V zvezi z Ninčičevo demisijo se je pričakovalo, da bo domisijonirala celokupna vlada. Toda po avdijenci, ki jo je imel dr. Ninčič na dvom, je ministrski predsednik^ Uzunovič izjavil, da vlada ne bo demisijonirala, temveč, da bo danes skupščina nadaljevala svoje delo.
ENOTEN NASTOP RADIKALOV.
Beograd, 7. decembra.
Včeraj dopoldan se je vršila na Paši-cevem stanovanju seja glavnega odbora radikalske stranke. Na seji sta se zedinili obe skupini, da nastopita pri oblastnih volitvah nedeljeno. Danes pa se je vršila seja radikalskega poslanskega kluba.
Sneg in mraz v Ameriki
Newyork, 6. decembra. Severovzhodni del Zedinjenih držav je '^Pet zadela težka vremenska katastro-Ia- Sneg je padal tako gosto in v tolikih ninožinah, da tega že let ne pomnijo.
Ne\vyorku samem je zapadel sneg v ''elikan&kih množinah in je promet VsIed tega skorgda onemogočen. V ^zhodnem predelu države Newyork je železniški Promet popolnoma ustavljen.
Vsled mraza je več ljudi zmrznilo.
—. .    _____________________________
fcusiia ne bo nikdar sto* bila v Društvo narodov
Berlin, 6. decembra. Cičerin je danes vi azgovoru z novinarji izjavil, da Rusija ne bo nikdar stopila v Društvo narodov. Jako ostro 3e govoril proti Veliki Britaniji, ki zah-‘eva za Be vodstvo politike evropejskih ^lesil proti Rusiji. Čičerin je naglasil, se utrjujejo politične in gospodarske Rusije z Nemčijo in Francijo, po-°bno pa Italijo. Stiki s Frartcijo niso J*vno trdni. Temu je kriva Rumunija.
‘ NEMCI GREDO V VOLITVE Z RADI-KALI.
Beograd, 7. decembra. ...Voditelj nemške stranke v Jugosla-i • Kraft je sklenil s Trifkovjčern n* ce«no Pop-odbo, ki obljublja aodelova. volitvah 2 radikali.
Nov cfaiekoseien sporazum na češkem
Političen arangement s Hlinkovo avtonomistično stranko.
Za državni proračun za leto 1927 so v parlamentu poleg nemške meščanske stranke glasovali tudi slovaški klerikalci. 1 o, je_ bila posledica političnega Pre-okreta, ki ga jo zavzela stranka spomladi, ko je kot najmočnejša slovaška stranka (i m» 33 poslancev in 18 senatorjev) po štirih letih zavrgla opozicijsko stališče in se pridružila češko-nemški večini meščanskih strank, ki tvorijo osnovo tretjega Švehline vlade. Voditelji slovaških^ klerikalcev; so spoznali, da se ne morejo še naprej braniti pozitivnega dela, že začetkom letošnjega leta je bilo opaziti, da se izpreminja smer njihove politike. Predvsem je to slova-ska ljudska stranka pokazala Pri glasovanju za povišanje carine na poljedelske pridelke. Od takrat se je Položaj v toliko izpremenil in razčistil, da se je takoj pričelo razpravljati o možnosti nove parlamentarne vlade, ki naj bi zamenjala Čemyjevo uradniško vlado. V času, ko se je sklepalo in posvetovalo o sestavi kabineta, se je vodja slovaških klerikalcev Andrej Hlinka mudil v Ameriki. Radi tega se slovaška stranka tudi ni udeležila posvetovanj o sestavi nove vlade, temveč je čakala, da se vrne Hlinka iz Amerike. Takoj po niesrovem povratku so se Pričela pogajanja, vendar niso imela takoj uspeha, ker so slov. klerikalci zahtevali, da se jim dodeli Polnomočno bratislavsko ministrstvo za Slovaško. Imenovali so celo kandidate za ministrska mesta. Pogajanja pa sose kmalu obnovila. Sedaj so bila poverjena dr. Kramaru, voditelju narodne demokratske stranke. Po dolgem Prizadevanju je prišlo do sporazuma šele zadnje dn), pod pogojem, da se dodeli bratislavsko slovaško ministrstvo Hlinkov-cem. veftd&r pa šele takrat, ko bo ustanovljena slovaška žtiPna zveza, kar bi naj pomenilo nekako slovaškp avtonomijo in Popuščanje s strani Čehov. Kaj in kako bo s slovaškim ministrstvom, o tem doslej ge ničesar ne viemo.
Ministrstvo za Slovaško bo imelo vlogo nrehodno institucije. Ustanovljeno je bilo kmalu Po prevratu kot nekak nrovizorij, kor je bilo treba ustvariti za Slovaško, kjer so vladale jako neurejene ^razmere, polnomočno intendenco, ki
•bi u n ravno uredila 5n vodila to debelo. Kedaj se h n ministrstvo ukinilo, je težko u^niM. Da se to no bo zgodilo že Vmnlu. je 7elo verjetno, že z ozirom na ''lovnšVe Herikplcč. ki po zanj močnn 'nnirnnio. V	bržčas vstopili
ludovoi še pred božičem.
I mn Kuril D q ni«a m i man
Strankin dan SDS v Mariboru
Opozarjamo Ponovno vse somišljeni ke in prijatelje SDS v Mariboru in okolici na strankino zabavo, ki se vrši v to rek 7. decembra t. 1. od 20. ure naprej v vseh gornjih prostorih Narodnega doma Koncertno točke godbe »Drave«, pevske ga zbora »Jadrana« Itd. Za okrepčila bo poskrbljeno po šotorih. V gornji mali dvorani Ples. Pričakujemo obilne ude ležbe. Srezki odbor SDS v Mariboru.
ommaannajg □ a aoaoaoaaonao
Dnevna kronika
— Volitve članov oblastnih skupščin v celi kraljevini se A^ršijo dne 23. januarja 1927. Mesec dni kasneje se sestanejo vse oblastne skupščine v glavnih mestih oblasti k prvemu zasedanju. — Petnajst dnevni rok v smislu člena 12. zakona o volilnih imenikih potečo 10. decembra tega leta, rok za vlaganje kandidatnih list pri tuk. okrožnem sodišču pa 20. t. m.
— Miklavžev večer Čitalnice v Framu. V nedeljo je priredila agilna Čitalnica v Framu lepo uspel Miklavžev večer. Popoldan so biH obdarovani otroci, zvočer pa se je vršil Miklavžev večer za odraslo. Sodeloval je tudi Čital-ničin Pevski zbor in dramatični odsek. Prireditev se je vršila v Turnerjevi, dvorani in J’e bila kljub slabemu vremenu dobro obiskana.
— Mussolini o notranjepolitičnem položaju. Na pondelikovj seji ministrskega sveta je poj-očal Mussolini o položaju države po bolonjskem atentatu. — Mussolini je priznal, da je prišlo do izgredov, ki jih je pa pripisati neodgovornim elementom. Fašistovska politika gre za tem, da se ostro nastopi proti nezadovoljnim nasprotnikom. Milica Je prevzela objnejno službo. Vlada je vpeljala celibatni davek, ki ga morajo plačevnii ncoženjeini moški od 25. do 65. leta. — Ženskam, tega davika ni treba Plačevati, kor ni njih krivda, če se ne poroče.
— Povratek kraljice Marije. V nedeljo se je vrnila v Bukarešto kraljica Marija. Na kolodvoru jo je pričakoval era 1 j Ferdinand s snremstvom. V Bukarešto so prišli tudi francoski •'.drav-niki-špecijalisti. ki so kralja v pondo-ljek operirali. Operacija je uspela.
— Jugoslovansko-francoska trgovin, ska pogodba, V nedeljo se je vrnila iz Pariza naša delegacija, ki je s francosko delegacijo zaključila predpriprave za Pogajanja, ki se bodo nadaljevala prihodnjo pomlad. Te dni se bodo v Beogradu pričele tudi predpripravo za trgovinsko pogodbo med našo državo in češkoslovaško republiko. Takoj, ko bodo predpripravo gotove, se bo pričelo z delom za trgovinsko pogodbo z Nemčijo.
—Nova zarota v Španiji. V Madridu So odkrili dalekosežno zaroto, ki !o nameravala vreči dinastijo in vzpostaviti republiko. Vsled tega so oblasti v vseh španskih mestih odredil« številne aretacije- Zarotniki so izdelovali v nekem madridskem predmestju bombo: oblasti so jih zasačile neko noč pri delu. Hoteli so nainrej vreči Primo de Rivera, nato pa kralja im. ministre.
—	Proti razoroževanju. Pri Proračunski razpravi Češkega senata se ,io vojni minister'. Udržnl izrekel odločno proti skrajšanju enoletnega službovanja Jn izjavil, da žeji, postane češkOs’ovaš-ka ravnotako nepristranska kot Švica, toda v nraksi jzgleda ta nenfrnliteta preccj drugače, kajti končno odločuje v vseh ozirih le moč in sila. Češkoslova-rOnubliVa jč proučila švicarski mlli-čni sistem, ki sc na nikakor ne more uv.e-
Mi tj® »nii
Senzacionalne dirke 6.-8. deceir.b.	KINO APOLO
sti na Češkoslovaškem. Udrzal jo opo^ zoril tudi na to,da se pri prihodnji mobilizacij ne bo samo mobilizirala armada, temveč .vsa država jn vsi njeni poda niki.
— Nevarnost voine na vzhodu? Iz
Loyd Georgcjevega govora v Bradfordu povzemamo, da so nekateri ljudje zelo zainteresirani na tem, podnetiti na dalj-njem vzhodu vojno. Dejstvo je, da se Kjtajci borijo za elementarne in funda-mentalne pravice vsakega svobodnega in samozavestnega naroda.
— Gospodarska kriza t Franciji. Obenem z dvigom franka narašča tudi francoska gospodarska kriza. Tvornice obutev v Parizu in ostalih mestjh opuščajo nastavljene«. Tvornice svile napovedujejo veliko redukcije, tako tudi velikanske tkalnice in apreture, ki delajo le še dva do tri dni tedensko. Največja tkalnica v Amiensu, ki zaposljuje 270 delavcev, J'e prisiljena s 1. januarjem tt-staviti ddo. Pariška občina bo naiela 2 milijona frankov za podpore brezposelnim.
— Velika Železniška nesreča na Češkem. V soboto Ponoči je brzovlak št-63. na postaji Hetim pri Komarnem rad! napačno postavljenih kretnic zavozil v! tovorni vla.k, ki je stal na postaji. Oba stroja in vozovi brzovlaka so bili močno poškodovani. Trije potniki so bili težko ranjeni, 17 pa lažje. Materijalna škoda je ogromna.
— Ogromna elektrarna- V Trientu so
začeli zidati elektrarno^ ki bo_ največja v EvroPi in bo dalala500 milijonov kilo' watov v Lombardijo in Pijemont. Kanal za vodo po dolg 16 kilometrov padec pa bo visok 75 m.	!
— Drzen vlom v Senti. V nedeljo Polnoči so neznani storile! vlomili vi Senti v prodajalno juvelirja Oeze Hartsteina. Vlomilci so podkopali zidovje z dvorišča in odinesji razne dragocenosti v vrednosti 250.000 Din. Sum pada na nekega' mladeniča, ki se je v soboto jako dolgo zadrževal v trgovini in izbiral ure, na da bi kaj kupil.
—	Krvav Pretep. V Budimpešti jc prišlo do pouličnega pretepa, ki je imel jako težke posledice. Iz hotela Gellert so se vračali z nekega plesa mladi ljudje domov z izvoščekom s hrupom in vikom. To je razjarilo delavce, ki eo gradili neko novo stavbo- Prišlo je do prerekanja in končno do krvavega prete-na. Ko je došla na bojišče policija, je ležalo na tleh več težko ranjenih, med temi tudi sinova španskega konzula Streftlka v Pešti. Starejši'je Še isti dan podlegel dobljenim Poškodbam.
— Zaslišanje Garibaldija. V soboto sol zaslišavali Ricciota Garibaldija, ki se je odločno upiral obtožnici, ki ga dolži soudeležbo pri katalonski zaroti, češ da on njti malo ni Prizadet. Zaslišavanje o njegovih odnošajih napram polkovniku Macciju j© trajalo jako dolgo.
— Dunajski velesejem v prihodnji po« mladi. Dvanajsti dunajski mednarodni velesejem se bo vršil prihodnjo pomlad pričenški s 13. marcem in bo trajal do 19. marca 1927. Rok Prijav je določen do 31. decembra 1926,
— Drago meso. Kuhajte v bodoč® y iuhi manj mesa in pridenite vsaki Porciji Vi ča.ine žličke Juhana, čudili se boste redilnosti jn .okusu. Dobiva se povsod.
2493
m Občni zbor Mariborskega sloven. ženskega društva bo v četrtek 0. t m. ob 20. uri v č;ta1ničnl dvoran' Studijsko knjižnice (1 iudska univerza). UlJudno je vabljen vsak, ki ga zanirfa naše delo, naš" članjnp pa nrosim" da se ga zanesljivo udeležijo. Odbor,
ISB9A 22.
5T A Tl O IT «*\
V	Mariboru, dne 8. decembra i92fa.
. Mohor jo delala že 0am Mara mati,
: b ,.^ij vbito je pravilno.
' ' 1	Kuhala	ie	svojo	kavo	samo	s
Pranim Fraitekovimkavnliift pridatkom
Ta je danes še vedno Tako fin kakor izvrsten pridalek K zrnaM in žilni kavi Ter bo to Tudi zmeraj ostal.
iWMW
(£■'-% / ‘‘“i'
Mariborske vesti
Maribor, 7. decembra.
Maribor pleše...
Gospodarska 'kriza narašča, kljub štodeaijUf ki so ga po uspelih kcyupcij-skih akcijah začeli uvajati na škodo državnega uradništva Gospodarska Podjetja, industrije in trgovine napovedujejo insolvienco, konkurz za konkurzom maje stebre našega šibkega gospodar Btva — ustanavljajo pa se plesne šole-Malo plesnega talenta je v letošnji sezoni več, kakor izurjenosti v .katerikoli obr.ti, kajti poučevanje plesov je najbolj rentabilna profesija letošnje zimske sezone. Statistično jo ugotovljeno, da se plesna manija ni še nikdar v toliki meri razpasla v našem mestu, kakor letos. Oblastim je prijavljenih kar štirinajst plesnih šol.
Maribor Pleše kakor za stavo. Ne-estetični Charleston in afriški Black Bottom sta zmešala mladim in starim glave. Državni in privatni nameščenci . tekmujejo v otvarjanju plesnih tečajev* šolarji vseh učnih •zavodov se gnetejo v Zadružni banki, športniki »Maribora«, . ^KJapida«, »Merkurja«, »Svobode« in kolesarskih društev uveljavljajo svojo elasticiteto na parketu Narodnega doma in Gambrinove dvorane; juristi, Sokoli in nacionalisti se z zavistjo pode na plesiščih za uspehi Plečnikovih gojencev in celo kmečki fantje in dekleta iščejo Tazvedrila ob zvokih Jaizz-banda.
Toliko ljubiteljev, plesa še ni imelo naše mesto, toliko plesnih prireditev Še ni bilo v nobeni plesni sezoni.
Vse se zabava vrti in pleše — gospodarstvo pa Propada.
im Občni zbor Mariborskega novinarskega kluba. Sinoči so je vršil izredni cbčni 7bor Mariborskega novinarskega kluba. Za predsednika kluba, ki šteje 14 članov, je bil izvoljen g. Udo Kasper iglavni urednik dnevnika »Marburger Zertung«.
m Osebna vest. Za načelnika kurilnice državnih železnic je bil imenovan dosedanji podnačelnik ing. Nace Vidic dosedanji podnačelnik delavnic državnih železnic ing. Janez Vidic pa za načelnika delavnic v Novem Bečkereku.
m Vse pristaše SDS v Mariboru opozarjamo, da poteče reklamacijski rok 9. t.m. Ker smo pri Pregledu volilnih imenikov v Mariboru opazili, da mnogi nagj ljudje niso vpisani in ker na drugi strani potrebujemo od vsakega dokumente (krstni list* domovnico, pri državnih na-
meščencih uradno potrdilo o namešče-niu pri dotičnem uradu, Pri drugih potrdilo občine, odnosno policije o šestmesečnem bivanju v občini/ Pri Slovanih, ki še nimajo državljanstva, tudi potrdilo kake narodne organizacije, da so Slovani po plemenu in jeziku), prosimo, da se vsakdo sam tudi zanima za to, ali je vpisan ali ne. Imeniki so stalno na razpolago in na vpogled v našem tajništvu, Cankarjeva ulica 1, med 8. in 12. ter med 15. in 18. uro. — Oblastno tajništvo SDS v Mariboru.
ni Proslava SOIetnko obstoja trgovske nadaljevalne šole v Mariboru se virši v nedeljo dne 12. t- m. ob 9.30 uri dopoldne v veliki kazinski dvorani. Pri tej priliki nastopi prvikrat novoustanovljen trgovski pevski zbor kakor tudi tamburaški zbor trgovske in obrtne mladine. Vstop prost.
m Predavanje v Ljudski univerzi. — Snoči se je vršilo V kazinski dvorani predavanje g. prof. Bogoviča, ki je spretno orisal kulturno in gospodarsko u-dejstvovanje Slovencev v Ameriki- Navedel je zanimive momente njihovega socijalnega gibanja in vsa izvajanja dopolnil z lenimi skioptičnimi slikami. Številno občinstvo je Predavanju sledilo z velikim zanimanjem iri ob zaključku nagradilo Predavatelja z aplavzom.
m Pevsko društvo »Jadran« nam poroča, da je danes prijelo brezzično brzo javko z Marsa, da je sv. Miklavž danes ob 24. uri odpotoval proti Mariboru, tako da pride v sredo, 8. t. m. ob 16. uri v restavracijo (Vetrinjski dvor g- Kosič). Proč z modernimi daljnogledi in z modernimi raketami, tisti ki hočejo vedeti kafco je na Marsu in kakšne težkoče so radi carine ne sme zamuditi prilike, ker bo lahko osebno govoril z Miklavžem, ki bo pripeljal s seboj dva automo-bila daril. Druge darovalce obveščamo, da plačajo za nebeško pošto po 2 Din. Darove začasno sprejenja g. Šinigoj, trgovina z delikatesami na Aleksandrovi cesti 15. in g- Kosič. — Malčki Jadranagi bodo Miklavžu PriPravili veliko veselje z igro »Miklavž prihaja«. 111. prizor. Da se bo pri Jadranaših s. Miklavža dobro in dostojno sprejelo/ mu bodo malčki zapeli ge pesem »Gozdič je že zelen« s spremiievanjem klavirja.
m Pomota. Včeraj smo pisali o koncertu Gl. Matice: Kdor prej pride, bo la hko sedel na najboljših Prostorih«. Ta stavek Pa je razumeti tako: Kdor si Pirej vstopnico kupi bo lahko sedel na boljšem prostoru in prav blizu odra. Zaradi reda so namreč tudi tokrat stoli nume-rirani in stane vsaki, razen prvih dveh vrst 15 Din- Čim delj bo toraj kdo odlašal z nakupom vstopnic, tem slabše bo
sedel. Od torka naprej jih prodajata Z. Brišnik in Hofer. Radi boljšega razumevanja skladb bo pred koncertom podana kratka raalaga koinPozicjj.
m Tatvina. Snoči sta se seznanila v neki tukajšnji gostilni Franc K. in neki hlapec. Popivala sta, dokler .iu niso ob napovedi policijske ure spodili na. ulico. Vino ju je toliko razgrelo, da sta jo mahnila še v kolodvorsko^ restavracijo, kjer se jima je Pridružil še nek tretji možakar. Ob šestih zjutraj je hlapec povabil novega znanca k sebi na stanovanje in mu prijateljsko ponudil postelj dočim je sam odšel z domačim mesarjem v klavnico na delo. Vinjeni France pa je med tem izrabil njegovo gostoljubnost, se docela preoblekel iri Prebu!, odnesel tudi listnico z 250 Din in jo mahnil s košaro, ki Je bila tudi last njegovega gostitelja, na Koroški kolodvor. — Ko je prišel na postajo se je vlak že počasi Pomikal, France 'pa se je kljub temu hotel odpeljati. Ko je tekel za vlakom/ ga je ustavil stražnik. France se ga je močno prestrašil in se tako sumljivo obnašal, da mu je bila napovedana aretacija. Pri zasliševanju je izpovedal. kako se mu je v družbi dobrih ljudi prijetno godilo in kako je izrabil njih gostoljubnost. Oddan je bil v policijske zapore, zagovarjati pa se bo moral tudi pred sodiščem.
m Zgubil se je v soboto zvečer del zlate verižice in obesek (20kronski zlatnik) med potjo od Gl. kolodvora do Gosposke ulice. Pošten najditelj se naproša, da jo vrne v uredništvu našega lista proti primerni nagradi.
m Razredna loterija — najvišji dobitek nad 4 milijone dinarjev. Opozarjamo na veliko ugodnost te loterije, ki je že mmogim PriPomogla do blagostanja. — Prvio prihodnje srečkanJe je ll. januarja 1927. Srečke so že doapele in se dobe pri Hipotekarni banki slovenskih hranilnic, Maribor, Aleksandrova cesta št. 13-
m Najboljše čevlje KARQ dobite: Maribor. Koroška cesta 19 in od 1. oktobra tudi Aleksandrova c. 23 v trgovini Sl. Černetič.	2048
m Srečke dobrodelne loterije Oblastnega odbora UVI v Sarajevu. Z ozirom na veliko zanimanje im popraševanje po srečkah omenjene loterije, je Udru-ženje vonnih invalidov v Mariboru primorano brzojavnim Potoni še nekaj srečk riaročiti, ki Pa jih je dospelo le malo število in so interesentom samo še pet dni na razpolago. Dobe se v proda-jalinjci drž. razredne loterije Anton Golež, Aleksandrova c. 42. — Žrebanje se bo vršilo dne 17. decembra 1926. Glavni dobitki so: hiša vredna 120.000 Din, dva avtomobila, dva glasovirja in drugo- —
Srečka stane 20 Din. _ Obveščajo se vsi interesenti in kupci srečk, da bo lista izžrebanih srečk od 23. decembra 1926 naprej na razpolago in v pogled, pri g. Goležu. — Za UVI v Mariboru: Martin. Pravdič s- r.
m Hotel Halbwidl danes sredo jutranji in večerni koncert. Izbran program. Četrtek 9. decembra ob 20- uri znani umetnik na citre Josip Omulec.	2544
Halo! KAVARNA EVROPA Halo!
Vsak dan najzanimivejši spored- Plesne in kabaretne točko. Pomnožen orkester bo igral tudi na praznik v sredo popoldan od 16. ure naprei. Družabni P*.®8* Solidna postrežba. Najboljša Bou_vier vina.
 :   |
Harodsto gledaliite
REPERTOAR.	^
Torek, 7. decembra ob 20. uri »T,1 "bežen* ab. B- Gostovanje ge VVintrove, gg. Rogoza in Šesta.
Sreda, 8. decembra ob 15. uri »Pepelka«* Otroška predstava. — Ob 20. uri »Peg« srček moj«, četrtek, 9. decembra ob 20. uri »Pagli®-cci« in »Basticn in Bastienne« ab. A. Gostovanje članov ljubljanske opere ge Žaludove in g. Knittla.
»Ljubezen« s tremi ljubljanskimi gosti na mariborskem odru se ponovi v torek, 7- decembra. Ta igra je doživela pri promiieri tako velik uspeh, kakor že dolgo nobena drama v Mariboru. Gostujejo •zopet ga Wintrova ter gg. Rogoz 1T1 šest. Za mladino pod 16 leti neprimerno.
Premijcra otroške predstave »Pepel-ka« na mariborskem odru. V sredo dne 8. dec. popoldne bo prva predstava za deco i.n mladino »Pepelka«, bajka v šestih slikah. Je to ena najlepših in naJ-privlačnejših iger, ki bo nedvomno ugajala. Nastopajo poleg vsega dramskega ansambla škratje, bajne rože, sodeluje tudi godba it& itd. Priporočamo predprodajo vstopnic.
Gostovanje prvakov ljubljanske opere v mariborskem gledališču bo v četrtek, dne 9. dec. v »Pagliacci«, kJ©f bosta nastopila odlični tenorist gosp. Zdenko K n i 111 in ga Ž a 1 u d o v * prva_ dramatična pevka pri ljubljanski operi. To izredno zanimivo gostovanje najtopleje priporočamo. Imenovana u-metnika imata kot pevca in igralca najboljši sloves.
Na praznik v sredo 8. dec. zvečer se ponovno, a obenem zadnjič vprizori zabavna angleška veseloigra »Peg, srček moJ«.
Kaj je s Človeško duševnostjo?
V	časopisu »Reclams Universum« z dne 3. junija t. I. je objavil znani nemški učenjak dr. Hans Drlesch, častni rektor univerz- v Hamburgu, Aberdeenu in Nandingu, zanimivo razmotrivanje o današnjem stanju znanosti o Človeški duši. Radi poljudnostl in zanimivosti njegovih izvajani posnamemo iz članka sledeče misli:
Danes vse govori o »severnem tečaju* in zares: Noben človek ne more odoleti občudovanju tistih mož, ki so z svojo vztrajnostjo in pogumom premagali ta edinstveni kraj naše stare zemlje.
Kaj pa sedaj? Ali naj raziskujejo še druge kraje naše zemlje, kjer je raziskano vrlo malo — ali ponekod v notranjosti skoraj nič? Seveda bodo to storili, ■ zakaj raziskovanje prirode ne pozna in ne sme poznati meje.
Ali razen prirode obstoje še drugi predmeti, ki so vredni proučevanja in raziskovanja. Mislim, da ima eden med njimi teoretičioo Prav tak pomen kakor priroda, praktično pa brez dvoma še znatno večjega. Ta predmet smo ml sami po svoji duševni strani. Sigurno slonita sreča in blagostanje človeštva tudi
na spoznavanju prirode, v veliko večji meri pa slonita na tem, da človek pozna samega sebe, da ve, kakšno premoženje ima v sebi in da umeje zakone, po katerih se dado te notranje sile vplivati tako v njem samem kakor pri njegovem bližnjem.
Človeška duša zopet »odkrita«.
Psihologija —. tako sc imenuje znanost o duševnem jedru človeka. Na vprašanje, kaj začeti sedaj, ko smo bili na severnem tečaju, bi jaz odgovoril: V prvi vrsti moramo kar najbolj poglobiti ipoznavanje psihologije v vseh smereh.
Sedanje stanje psihološke vede nam priča, da je mogoče globoko obogačenje znanja o človeški duševnosti. Vsepovsod se nam kažejo pota k novim spoznanjem, deloma celo takim, ki jih nismo niti slutili!
2e nauk o takozvanem »normalnem« duševnem življenju se je nezaslišano poglobil: Danes vemo, da je stari inehanistični nauk o združevanju (asociaciji) predstav ni mogel pojasniti zavestnega življenja, dalje vemo, da obstoje v duševnem življenju sile, ki kažejo smoter in smotrenost, in kar je še važnejše, vemo, da je docela napačen priljubljeni stari nauk, ki je učil, da je zavest zgolj postranski produkt možganskega mehanizma. Da, danes lahko celo trdimo, da je bila duša kot duša, to se pravi kot posebno nematerl-elno bitjo znova odkrit« Ja tista »psihologiia
brez duše«, na katero so bili prejšnje čase tako ponosni, je že definitivno premagana.
Vendar pa vse to ni poglavitna reč, zlasti ne v praktičnem oziru.
Sugestija In podzavest.
Izreden pomen, tako teoretičen kot praktičen, si ie pridohil nauk o sugestiji in podzavesti. Ze normalna psihologija je dokazala, da so mnogi duševni procesi nezavestnega značaja. Temu se je pridružil nauk, da se podzavest deli v Tazne dele in komplekse in da le ti, če jih slučajno ali namenoma odstranimo, zelo vplivajo na vedenje in življenje posameznega človeka. Freud nam je dokazal, kako škodljivi so za človeka taki podzavestni zaostanki in nas je učil, kako jih lahko s psihoanalizo odstranimo. Coue in Bau-doin pa sta nas naučila, kako jih lahko tam, kjer so nam koristni in kjer jih želimo, docela zavestno ustvarimo.
Duševna rana, ki nam je zaostala v duši radi kakega strašnega strahu, ki nam ni ostal v zavestnem spominu, temveč je obtičal globoko v podzavesti, lahko vse življenje zastruplja in muči nevrastenika, ne da bi vedel zanjo: šele s psihoanalizo, ki je iznajdba naših dni, se lahko doženc in odstrani. Na drugi strani pa ima vsak v sebi moč, da lahko, če se drži predpisov Coueja, odstrani slabe navade, bojazen in še marsikaj drugega, da, celo telesne bolezenske znake. S pomočjo psihologije lahko človek stori svoje živ-
ljenje srečnejšo in uspešnejše In lahko post*-ne tudi nravno boljši.
Preobrazimo svojo notranjost.
človek lahko zavestno jača svojo voljo, da bi jo bilo treba preveč napenjati, kajti n3 novem nauku o sugestiji je najbolj čudno 10, da ne zahteva od nas prizadevanja, da bi b*' lo drugače, marveč zgolj trdno vero in pre* pričanje, da bo boljše. Na ta način postal* nova, čisto posebna vrsta zaupanja v svet M
v samega sebe. Naši pedagogi, ki sploh preveč zanemarjajo uspehe nove psihologije, hi se morali veliko bolj zanimati zanjo. Kakof so nam dane prirodne moči, da jih izkoristi' mo za svojo blaginjo, tako so nam dane tudi pop/sem »realno* fibstojfcče duševne sKe* ki lahko store svet boljši in srečnejši.
Seveda, sugestija je nevarno sredstvo, ki ga lahko zlorabijo tudi slabi in sebični Hu' dje. Zato je tem važnejše, da pride ta velika duševna sila v roke pravih pedagogov, ki so prežeti od resnične težnje, da vzgoje boljše« srečnejše ljudi. Reči moramo, da je v tem oziru Amerika daleč prekosila Evropo.
Ni treba izgubljati veliko besed o tem, dla , je postala nova psihologija tako važna, da se tudi zgodovinski in socijalni pojavi dado pojasniti edino na podlagi psihologije, ali t drugimi besedami, da se morata tudi zgodovinar in socijolog zanimati v najširšem smislu za nank o podzavesti
V 111%
^ui u. tuie o. <leceml>r& ±926.
/i' A B o ti «•
Stran 6.
Čehoslovaki in naše ujedinjenje
Zanimal bo izvleček iz govora, ki ga je imel na proslavo obletnice ujedinjenja vi Pragi češko-slov. poslanec dr. Anton Uhlir.
Mi, češkoslovaški, narod, se Pridružujemo iz celega srca proslavi dneva narodnega ujedinjenja Srbov Hrvatov i Slovencev. Ako nas je v preteklosti vezala skupna slovanska zavest v smislu narodnega sorodstva ter posebne kulturno samostojnosti Proti germanskemu ali romunskemu narodnostnemu tipu, so usode in rezultati svetovne vojne naše slovansko bratstvo le poglobili s še novimi čuti in mislimi- K spominu na skupne boje za politično svobodo je pristopila še skupna skrb in delo za ohranitev državne samostojnosti in njeno trajno varnost. Smo s Kraljeviino S. H. in Sl. v obrambnem društvu Male antante na straži mirovnih dogodkov in nove mednarodne konvencije utrjujejo prijateljstvo naših dveh držav. Potovanje 70tih Španov čsl parlamenta v Beograd, Skoplje. Zagreb. Split in Ljubljano v dneh od 2. do 12. oktobra t. 1. je DrePričalo našo’politično javnost, da ravno srbski, hrvatski in slovenski narod hrepeni Po našem narodu s ta-kimi čuti vernosti in u danosti, da je združitev naših dveh držav več nego diplomatično izražena aii-janča. Češkoslovaški narod tvori s srb sjko -h r v a tskiin -slo ven sk im narodom prisrčno bratsko zvezo in samo potrebno je, da sedaj programsko in z navdušenjem sodelujemo na kulturni in gospodarski vzajemnosti, kakor smo do sedaj skupno bojevali za svobodo in politično samostojnost.
Narodno ujedinjenje Srbov, Hrvatov In Slovencev ni stvar slučaja alj. momenta. Sami veino, kako težak je problem češkoslovaškega ujedinjenja, in zato ie naš smisel in naša simpatija za idejo narodnostnega jn političnega ujedinjenja treh južnih vej slovanskega debla, izmed katerih je vsaka rastla pod drug?čnimi razvojnimi pogoji, tem glo-bokejša in Prisronejša. Motreč na proces narodne pa edinstva bodisi češkoslovaškega, bodisi srbsko-hrvaško-sloven-skegaz zgodovinskega in svetovnega stališča, smo prepričani, da je, preko vseh neprilik j^atere se nam zdijo mnogokrat tudi nepremagljiv©, in ki so bile 6 trajnim naporom za sporazum vendar Premagane misel ujedinjenja slovanski narodov znamenj© lepše bodočnosti evropskega dela sveta, kajti ono upravlja ceste k demokratični federaciji E-vrope. Evropa in skoro ves svet je bil vržen.v vojno, za katero zgodovina ljudstva ne pozna primere; to je bila vojna radi nesporazuma narodov in držav. Evropski^ in svetovni mir .ie podvržen tnedsc«l>ojnem>u' sporazumu nabodov in držav, Ako sc ravno slovanski narod sporazumevajo in edinijo k pozitivne-*nu političnemu kulturnemu in gospodarskemu sodelovanju, je to dobra jin Poštena služba Evropi, svetu, humanisti. Zatorai mi, češkoslovaški narod, pozdravljamo obletnico narodnega ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slov. ne samo s slovanskega stališča, ampak tudi
Preokret svetovnega nazora.
Prehajam k zadnjemu in najvažnejšemu, kar ima doslej le teoretični značaj, k t. zv. Parapsihologiji, t. j. v območje onih dejstev, ki jih ljudje še vedno tlačijo pod pojem »okultizem«. Da so se tudi tu razkrila nova, IPovsem nepričakovana dejstva in da se iz !^^r^vj|j.a nov svet, o tem ne dvomi nih-*če, kflor‘ pozna veliko znanstveno literaturo o teh pojavih, ali ki je sam videl nekatere fenomene. Tako so danes docela znanstveno dognana važna dejstva iz telepatije, čitanja misli hi gledanja v daljavo, ki dokazujejo, da moramo precej temeljito zavreči dosedanje nauke o zakonih človeške duševnosti, predvsem kajpa, nauk Biichnarfevega materi* Salizma.
V tem smislu stojimo pred popolnim pre-okreto našega svetovnega nazora, zakaj *spoznali smo docela nove duševne moči. Ne Sre za kako čisto filozofijo, ki bi zopet zidala gradove v oblakih, temveč gre za povsem Zanesljiva In znanstveno vseskozi trdna do-Jtnanja. Nova psihologija je zopet sprožila
*tare probleme, ki so jih prinesle v človeško
Rodovino razne religije in radi tega moramo ko smo dosegli davno zaželjeni geografski cilj: severni tečaj, stremeti po od-*rlt.ra In obvladanja neskončnih neznanih ^krajin in tečajev v naši notranjosti ali z dragimi besedami, moramo poglobiti pozna-'**njo etoveške duše,	.(Priredil	H)
s stališča miru in demokracije vsega sveta.
Naši češkoslovaški državi je zelo ležeče na tem, da bi Kraljevina Srhov, Hrvatov in Slovenčevi bila država na znotraj in zunaj trdna, konsolidirana in močna. Pecimo jasno, "zakaj- Leta 1912 so se dvignile balkanske države proti Turčiji in so jo Porazile. Srbi bi morali dobiti del Makedonije in severno Albanijo., Avstr o-O grška se je proti temu postavila in Srbi so bili odrezani od morja. Leta 1913 je nastala iz sporov glede Makedonije nova balkanska vojna-Srbija je zmagala, toda njena zmaga je Avstro-Ogrski izzvala prizadevanje u-biti rastočo slovansko^ državo. Sarajevski atentat dne 28. Junija 1914, se je zdel monarhiji ugodna pretveza za uničenje Srbije iin tako je Prišlo do svetovne vojne. Danes ne existira več avstro-ogrska nevarnost, ampak se pojavljajo druge nevarnosti. Imamo živo zanimanje na tem, da bi srbo-hrvaško-sloven-ska država bila močna, kajti v njeni moči je garancija ne-le balkanskega, ampak tudi evropskega miru- Srbija je bila nepremagljiva, in njena hrabirost je memento vsakemu, ki bi mir ogrožal.
Kraljevima SHS rada menja svoja bojna polja v polja dela. Kakor je na eni strani naša češkoslovaška država skupna v mislili .z njenim južnim bratom glede energične obrane v slučaju neprija-teJjskega napada, tako je združena z njim tudi v volji skupnega dela na polju kulturne in gospodarske vzajemnosti. Naši_ stiki se Proglabljajo in utrjujejo. Verujemo da na čast in prospeh o-
Namakaj z „Žensko hvalo“ — pen z »Jelenjim nišžom"! To najbolj obvaruje perilo, ki se brez truda popolnoma očisti.
SCHSCHTOf NAČIN PRANJA
beh narodov, in držav- Ponovno in ~o-novno se Potrjuje program Karla Hav-lioka, ki je leta 1850 napisal:	»To je
glavna podlaga cele slovanske Politike in edina pot k resnični zmagi, da drug drugega ne zapustimo niti tedaj, kadar bi bilo to enemu ali drugemu trenutno v prospeh. Ali bomo vsi svobodni ali pa vsi poginemo.«
Ob obletnici narodnega ujedinjenja SHS pozdravljamo prisrčno svoje slovanske brate._ Ideja njihovega narodne-ga osvobojenja je tudi naša ideja; tem prisrčnejši je pozdrav, katerega jim Pošljemo. Je to obenem pozdrav naše skupne bodočnosti-
Kultura in umetnost
ECuEfturno življenje na Češkoslovaškem
Na češkoslovaških odrih je jesen vedno pozdravljena in pričakovana z veliko nestrpnostjo, to pa zlasti v Pragi in nič manj v drugih mestih/ kakor v Brnu, Bratislavi, Plznu itd. Češkoslovaško gledališče ima svoje tradicije, ono ima velike zasluge za kulturni preporod naroda, ker si je pridobilo široke ljudsko mase vseh slojey. Že pred sto leti se je izvršil ta preporod. Od te dobe si je utrdilo svoj dober glas in je izučilo i narod sam i dobro generacijo u-ittietnikov, glumcev, režiserjev in dramatikov.
Letošnjo jesen je stopil na oder dr. Arnošt Dvorak z novo iVro. Dvorak je začel pisati za oder že pred vojno ter si osvojil simpatij© piublijcei in priznanje kritiko s svojo zgodovinsko dramo »Kralj V&clavjs, ki se stalno uprizarjana čeških odrih. Po vojni je napisal med drugim tudi dramo »Husite« a z originalnim filozofom St. Klimom »Mateja Poctiveho« (Pošteni Matija), dramo bolj satiričnega nego veselega značaja »Pošteni Matija« je vzbudil mnogo vika in radi nje se je vršil hud boj med kritiki in publiko. Letos se je prvič vprizorila njegova »Lavica«, društvena igra, a obenem borba s kritiki, proti kateri je v svojem delu ofenzivno nastopil, kar je imelo za posledico, da so kritiki »Lavi-eo« raztrgali.
Druga originalna letošnja novost so dela povojnega legionarskega književnika in dramatika Josipa Kopte »Najlepši čevlji na svetu«. Ta komad igrajo sedaj v Pragi v vinogradskem gledališču. Na Češkem se vodi' boj strojne industrije Proti staremu rokodelstvu, ta-korekoč posebljena borba čevljarjev Proti modernemu tovarnarju Bat’a, ki si je z amerikansko organizacijo osvojil vse češke trge in prodrl v: široki svet. Iz tega miljeja je Koptova komedija, v kateri zmaga ročno delo — individualno delo _nad_ tovarniškimi proizvodi. Kritika j0 je sprejela sicer povoljno, toda brez navdušenja.
Kakor vidimo v Koptovem delu vedno malega človeka, tako postavlja plodni češki pisatelj Frančišek Zavrel na po-zornico vedno močnega človeka a la Napoleon v politiki in družbi, v vojni itd. Tako v: svoji novi komedij »Ded Prot lastni volji«, ki se ravnokar vPri-zarja v Pragi, v tej igri je orisan tak tip.
Kulturni svet na Češkem pričakuje sedaj dve novi deli: »Stvarniki* od Capka in »Grand Hotel Nevada« Frančiška Langra.
Svojo jesensko senzacijo ima tndi opera. Narodni Divadlo daje opero nemškega komponista Berga »Vojcek«.
publike je bil navdušen, drugi pa so zopet premijero izžvižgali. Dnevno časopisje se je s tem okoristilo na političnem polju, deželni odl>or Pa je zabranil nadalnje uprizoritve, čemur pa so se u-prle glasbene korporacije in skoro vsa kritika- Bergovo opero namerava dati tudi moravsko mesto Olomouc.
x Grofica Marica. Gostovanj© ge Poličeve. V soboto smo imeli priliko, videti na našem odru go Poličevo od ljubljanske opere. Podala je naslovno vlogo grofice Ma-rlpe uprav dovršeno. Dominmjoča oderska prikazen, do detajlov naštudiran jn izdelan part, elegantna in temperamentna igra. lep glasovni materijal, vizorna kultura besede, izrazita mimika, vse to je v zvezi s krasno opreml jenimi kost umi Pomagal o ustvarjati kreacijo, ki je bila močno u-čimikujoča in je izzvala mnogo priznanja. S sugestivno svojo močjo je upliva-la umetnica na ves potek prdestave; vsak se Je potrudil/ podati svoje najboljše in zaznamovati moramo lepo u-spel gledališki večer. Pač pa bi bil orkester lahko v spremljavi deeentnejši.
H. D.
—	Novi mesečnik v Sloveniji. Na državni Praznjk je izšel vi Dolnji Lendavi list za vzgojo in izobrazbo »Slovenska krajina«, ki izdaja Podmladek Rdečega križca v Dolnji Lendavi. »Slovenska krgjina« ima pestro vsebino, povsem ipouonega značaja in je pisana v narečju. Urednik g- Cepuder Leo seznanja ljudstvo, kateremu je vi prvi vrsti namenjen, z zgodovino in lepoto ožje domovin prekmurskih Slovencev. Vsebuje pa »Krajina«^ tudi gospodarski in zabavni del. Ker je cena minimalna, namen pa vseskozi idealno naroden, je Pričakovati/ da ■bo naše ljudstvo pridno segalo po »Slovenski krajini«, ki jo izdaja gosp. Ludovak Peternel.
—	Zvončkova 3. številka je ravnokar
izšla in ima naslednjo vsebino: E. Gan-gl: Materina povest o copatki, pesem: Jos- Vandot; Kocljeva osveta, planinska pripovedka; Miroslav Kunčič: Jesenska žalost, pesem. Dr. Ivo I.ah: Na kraljev dam gledališka igra; Fr. LočnS.škar: Kranj in cestar. Povest; Lado Jerše: Pesem begunke; Elvira Dolinar-Sittigo-va: Naša domovina, poučni spis: Kralj Aleksander I. podoba; Fran Ločniškar: Jesenska pesem; Pouk in zabavia in kotiček gospoda Doropoljskega. *
m Kupujte knjige o Koroški! Pisarna Jugoslorvenske Matice v Mariboru fena v zalogi knjige »Na Koroško« (cena 16 dinarjev) in »Koliko je Slovencev na Koroškem* (cena 7 Din), ki se dobe vsak dan ob uradnih urah’ od 17. do 19. ure
Šah
iff Šahisti pozor! Mariborski šahovski klub priredi v dneh poleg kvalifikacijskega turnirja še kup-turnir, na katerega se vabijo vsi šahisti, člani ali nečla-, ni, da Preizkusijo svoje moči! Igralo so. bo v več skupinah, kakor se je to ne-: davno viršilo na Dunaju in bi zmagalci dobili primerna darila. Taksa bo zelo nizka. Pozivamo torej/ da se vsi interesenti v soboto, dne ll. t. m. popoldne ob' 16. uri zberejo v »Veliki kavarni«, na prvi sestanek ozir na prvo kolo igre. — Šahovske deske (samo večje) prinesite s seboj! — Za tajnika; Iv. Favaj.
š Turnir v Merami. 4. t. m. se je pričel v Meranu zanimiv šahovski turnir/ katerega se udeležujejo:	RrzoPiorka
(Poljska), Calabdo (Italija), Alimoda (Italija), Colle (Belgija). Spi®*mann (Dunaj), Pataj (Madžarska), Yates (Angleška), Tartakower (Pariš), Kostic (Jugoslavija), Sacconi (Italija), Roselli (ItalijaJ, Canal (Peru), Oriinfeid (Avstrija), Gross (Švica).
 i—uiauiuuu uiaai 1x1 1/. ao urt;
Ze itfmujora * bte j*ko	^ ^
Mm®
KINO »DIANA« STUDENCI
Od srede, dne 8. decembra do vključi no 10. decembra se bo predvajal film
»RAZBOJNIKI IZ BRIDGEPORTA« in sicer: 1. epoha pod naslovom; »Gio-reča hiša«. Senzacionalen, avanituristi-čno kriminalen filmski šlager v dveii epohah in 15. činih. V glavnih vlogah: Georg Larkin, Annie Luther in Rutti Divvier.
GRAJSKI KINO y
predvaja od pondeljka 6. do-četrtka; decembra	‘C
»IREN E«. -Krasna komedija v šestih činfhV Fifin&SJ ima revijo mode, plaščev, oblek, perila-itd. v koloriranih naravnih barvah. Pozor! Pri tem filmu se vrši konkurenca,^ sprejem filmske igralke za Ameriikfl.
APOLO KINO ‘
predvaja od Pondeljka 6. do srede 8.
decembra
»VITEZ DIVJEGA ZAPADA«.
Film največjih senzacij iz divjega zapa. da. Brez dvoma najboljši film te vrste-Vsebuje nečuvene jahalne senzacije, kr povzročajo mrzlico vsem gledalcem.
V	prihodnjih- dneh bo predvajal
»ČLOVEKA Z ŽELEZNO ROKO«,
film, ki mu moramo radi zgodovinsko, poučnih momentov posvetiti nekoliko več pozornosti.
Po Gothejevi drami »Goetz vomi Berlichingen« in novejših zgodovinskih motivih je berlinska »Ufa« družba izdelala kolosalno delo, ki nudi gledale« mnogo več, kakor vsakdanji filmi. Film ki ne zadovoljuje zgolj oči, temveč nudi tudi užitek notranjosti — umu in* srcu gledalca.
Gotz v on Berlichingen, vitez železnih pesti a mehkega dobrosrčnega značaja,^ prevzame v dobi Pokvarjenosti in plemiške prevzetnosti težko nalogo pomagati kmetu do pravic. V! mu gredo.
Film nam nazorno prikazuje e kakimi težavami in trpljenjem se bori za Pravice tlačenih. Delo je tako posrečeno, da se človek docela vživi v dobo, ko je pred 400 leti gospodaril v svojem gradu plemeniti G8tz von Berlichingen.
Fibn je po dosedanjih svetovnifi ^j-j. tikah docela enakovreden »Ni'belun£0rr]K kar nam jamči, da bo nudil res Prvovrsten užitek.
»Človek r. železno roko« se bo predvaja! od 9.-42, L so,, '	,	"
TStrtal
V	Marffiortf, 0ne K 'decembra 192£
nda&nori
Splošno priljubljen
kavni nadomestek,
»i
oKusen i cenen.
Hobiva se v vse&
dobro asortiranlff	j	I
koloni/alniS trgovtna&.
Iz živllenia in sveta
ftockeffelerlev sklad
Malokateri podporni sklad 3 e nudil 'toliko Pomoči n stori toliko_ dobrega, kakor Rockefelerjev fond. Delil je podpore ne oziraje se na osebo, narodnost it! politično prepičanie; pomagaj je tam, kjer je bila potreba najnujnejša. Zanimivo ni zgolj dejstvo, da je Rockefeler — milijarder in veliki filantrop — nudil podpore vi Plemenite s vrhe, temveč tudi način, kako se uporablja 200 milijonski dolarski fond. Denar, naložen v o-menjenem fondu, se uporablja v najrazličnejše namene. Z njim se ustanavljajo bolnice, grade sanatoriji, učni zavodi in celo medicinske fakultete, n pr- v Pekingu. Geslo fonda je: služiti človeškemu zdravju.
Kako se fond upravlja in kakšni so njegova uspehi, nam jasno prodočuje zadnje poročilo za 1. 1924-25. Poročilo obsega 60 strani s točnimi Podatki o delovanju fonda v vseh delih sveta. Najbolj so se s pomočjo Rockefelerjevega sklada Pobijale gliste; bolezen, ki je v zadnjem času bila velika nadloga centralne Amerke, Malajskih otokov, otokov (Tihega oceana in Španije. Zanimivo je na Podlagi letnih poročil zasledovati u-spehe, ki so bili doseženi v posameznih poslovnih dobah dobrodelnega sklada. L. 1924 se je na ameriškem kontinentu zatirala ta nevarna bolezen v 19tih pokrajinah. L. 1925. pa se ie število pokrajin, kjer je bila prejšnje leto pomoč neobhodno Potrebna, zmanjšalo na 11. Največji uspehi Pa so bili doseženi v pobijanju zlatenice. Še leta 1900 je bila /vsa obala Srednje in Južne Amerike o-kužena z zlatenico, dočim je 1- 1924. morila samo med prebivalstvom vzhodnega dela Brasilije vzdolž dolnjega toka reke Rio San Frančiško, a 1. 1225 se je ome-tjila samo na dve mesti omenjenih Pokrajin: vi Pernambuku in Natal, kar je smatrati za uspeh kakršnega ni bilo mogoče pričakovati. VeLiko pozornost se posveča tudi drugim tropskim boleznim, kakor malariji.
Rockefelerjev podporni sklad pa se Pe bori proti boleznim samo Praktično, temveč se trudi vzgajati dobre zdravnike in s podpiranjem higijenskih zavodov, zatirati razne kužno bolezni-
V Srednji Evropi je Rockefelerjev fond podprl delo češkoslovaškega zdravstvenega ministrstva z vsoto 126.490 dolarjev. Organiziral je tudi v nekem kraju zatiranje glist. Svoie plemenito delo vrši fond tudi na Poljskem, kjer pobija razne nalezljive bolezni, podpira bolničarske kurze, 1. 1925 pa ie naklonil 83 tisoč dolarjev higijenski šoli v Varšavi. V Jugoslavjji je higiienski Šdi v Zagrebu bilo naklonjenih 88.863 dolarjev in večji znesek za centralni epidemični zavod v Beogradu; omogoča tudi Prirejanje bolničarskih izobraževalnih tečajev. V Romuniji. Bolgariji in na Madžarskem je naklonil večje vsote v evrho razdelitve štipendij dijakom fizikom, kemikom fn biologom-
Delo Rockefelerjevega fonda pa se predvsem osredotočuie na Kitajskem,
kjer je zgrajenih veliko število bolnic Pod Rockefelerjevim imenom in ustanovljena medicinska fakulteta. Fond nudi čestokrat tudj individualno pomoč, na ta način, da pošilja v okužene kraje bolničarke, ki so se izobrazile s sredstvi iz fonda.
Izdatki Rockefelerjevega sklada za 1. 1925- znašajo 9.113.730 dolarjev, poleg tega pa je bilo odobrenega 6 in pol milb ionov dolarjev kredita. Fond je torej tekom enega leta izdal za zdravje vsega človeštva 16 milijonov, dolarjev ali eno miljardo dinarjev.	(Ceps).
3 milijone vojaško or
ganSziraraSfc mož v Nem čijl
Garda stare nemške reakcije še živi.
V pogajanjih med Nemčijo in Francijo je bilo ponovno sproženo vprašanje nemških vojaških organizacij. Nemške organizacije vojaškega značaja, _ ki so bodisi tajne bodisi javne pripadajo levemu ali pa desnemu taboru naroda. _ V članku bomo razpravljali zgolj o nacionalističnih organizacijah oziroma o organizacijah nacijonalne desnice, ki štejejo 2—3 milijone vojaško izurjenih članov. Delijo so na tri tabore:
1. Skrajni nacijonalisti, takozvani volkische ali narodni socijalisti, na čelu katerih sta Ludendorf in Hitler. Bivši vojščaki tega tabora so organizirani v »Frontbannu«, ki se je poprej imenoval »Volkischer Wehrbund« in v »Tannen-bergbumdu«; dočim so bivši oficirji organizirani v »Dcutsch-Vblkischer-Offi-ciersbundu«. Skupini Ludendorfa pripadajo tudi vojaške organizacije »Ross-bach« in »0'berland«, ki sta znani radi Političnih umorov, imenovanih »Femme-morde«. Njegovi skuPini Pripadata tudi organizaciji »Alt-Reichsflage« in »\Vu-hcrwolf«.
2. Zmernejši nacijonalisti ali takozvani »Vaterlandische«, oziroma »Deutsch-nationale«, ki so organizirani v raznih udruženjih, katerih centrala se imenuje »Vcreipigte Vaterlandische Verbande«. Ta skupina je najmočnejša med vsemi nemškimi političnimi skupinami- Na Čelu ima generala von dar Goltza. ~ej skupini Pripadajo člani _ bivše brigade Eherharda, ki so sedaj organiziranj, v »Wiking bundu« in »Consulu«. Zmernejšim nacionalistom pripadajo tudi organizacije »Baltenkampfer«, »National-verband Deutscher Officiere«, »Bismark bund«, razni »Ritervereini« in »Kyfhan-serbund«.
3. skupini pripadata dve največii skupini:	»Staalhelm« in »Jungdeutscher
Grden«, dalje poldržavna organizacija tehnično samopomoči »Technische Not-hilfe in »Deutscher Offiziersbund«. Te organizacije se ne vmešavajo toliko^ v politično življenje, temveč debi j; jo izključno v svrho vojaške izobraz.be svojega članstva in za uspešen razvoj organizacij. Skupini Ludendorfa in von
Golza sta si močno Prizadevali pridobiti jih zase, V nekaterih slučajih sodelujejo vso tri skupine, čestokrat pa tudi, sporazumno z oficijelno Roichsvvelir. Te nemške organizacije so v tesnem kontaktu z avstrijskimi organizacijami, nekatere pa imajo o Avstriji celo podružnice.
Vpralanfe kratkih kril pred (poljskim parlamentom
Nedavno se je v varšavskem parlamentu resno debatiralo o šolski organizaciji v polski republiki. V debato je posegel sam ministrski predsednik Bartel, ki je dovelj abstraktno tolmačil poslancem razmerje med strokovno in klasično šolo, kakor tudi drugo probleme šolske organizacije na Poljskem-
Krščanski socijalst Prof. Kvjstovski je prekinil debato in stavil več vprašanj .prosvetnemu ministrstvu in zahteval je med drugimi, da se prepovedo _ kratka krilca in kratki rokavi, ki jih nosijo dijakinjo in učenke.
Ta moda, je grmel poslanec, ima strahovite posledice. Diiaki opazujejo ob Priliki predavanj kolena součenk in se že v zgodnji mladosti dražijo, kar znatno 'škoduje zdravju. Ministrski predsednik Bartel pa mu je odgovoril jako diplomatsko; Poslanec Kvistkovski se je dotaknil vprašanja kratkih in dolgih kril in posledic, ki jih povzročajo. Prosim da me razrešite dolžnosti, govoriti o stvareh, ki jih ne razumom. To je nam-
•«
IT O" tema za zobe
reč stvar učiteljic, ravnateljev in nadzornikov, ki morajo paziti na to, da ne bodo šole dajale povoda erotskim eksci-tacijani. Sicer bi mi bilo iako težko urediti to stvar s kakim ukazom.
Pravim, da je to stvar fakta.
Vprašanje kril .ie to; e j bilo zaenkrat srečno odpravljeno z dnevnega reda, verdar obstoja še vedno nevarnost, da bodo morala dekletca nositi, ako uspe kakem n pretiranemu moralistu, zdravju škodljive dolge rokave in dolga krda.
/port
m Miklavžev večer TSK Merkurja.
Nocoj.se vrši pri Gambrinu Miklavžev večer TSK Merkurja. Člani, kakor tudi prijatelji kluba se vabijo, da se ga udeleže v čira več'em številu.
: ISSK Maribor — plesni tečai. TSSK Maribor Prireja vsak ponedeljek in_ vsako sredo od 20.—22. ure plesne vaje. — Članom, kakor tudi Priiateljem kluba sporočamo, da se lahko naknadno vpisujejo v mali dvorani Narodnega doma pred vsako pRsno vajo.
:ISSK Maribor — upravni odbor. Seja upravnega odbora ISSK Maribora se vrši v četrtek dne 9. t. m. ob 20. uri M »Vinskem hramu« v Vetrinjski ulici. —* Tajnik.
: ISSK Maribor — nogometni odsek.
Sestanek vseh nogometašev se vrši v petek dne 10. t. m. ob pol 20. uri zvečer v Narodnem domu. Udeležba obvezna. Načelnik.
LilJIUrcJ neno ruto pri nakupu za Din KO'— >rednosti hli ga pri J. TRPIN, Maribor,
G'avni trg 17.	2543
Im stanovanje
2 sobi, kuhinja s pritiklinami v Samostanski ulici se takoj menia z enakim stanovanjem v bližini Giaiskega kina. Naslov v upravi.	2546
Blato vmesiTo Maribora
približno 2 orala zemlje, e to stanovarjo najmanj tri suhe z gospodarskimi pioatori ae vzame v najem. Ponudbe pod „Stalno 100‘ na upravo. 154-2
Zairorslan;
■ elektr. blaszo I se spre me zgovorne, spo-obne prov. potnik« za celo Slovenijo. Ponudbe pod .Potrebni kapital 450“ na upravo lista.	2541
nfl9fln | Brivski salon PIRC i UbUn ! Gregor čičeva ulica 11 Že tri leta je preteklo, kar se je ukazal najboli človek- huhen da striže lase samo za 4 Din briie samo za 2 Din. Zato pa vsi v svetovnoznano brivnic Se priporoča Pirc. 2548
S 30 OSO 0'n
sem pripravljen sodelovati kot družabnik prt solidnem trguvcu, nairaie špeceristu v Maiiboru ali bližnji okolici. V družbi resnega pomočnika (pomočnice) ki razpolapa z enakim neskoia in ve zapri meren lokal, hi p ičel tudi na novo. Ponudbe na Ivo Bor č, Ljubljana (poštno ležeče). 2550
Otroški voziček
skoraj nov, se poceni preda. Vprašati v upravi lista. 2540
CIUH m za obleke, plašče. JIVillJ11 Pride na dom. Naslov v upravi lista. 2545
aipljeničiH brivnica
se vsem sloiem priporoča. Postrežba čista in prvovrstna. Diiaki imajo izvzemih sobote in dneva pred ptazn-kom popust. Vekoslav Gjurin, Jurčičeva ulica 9,	2336
Bučno olis stno priporoča tr.
trpovcem tovarna bučnega olja J. HochmUller v Mariboru pri starem mortu, južni breg Diave — Zamenjava bučnih koščic za bučno olja. 1456
Repozabinaroinino!
IMtlšlra
brlt|a v hrivnic Prana Novak
Alek androva cesta š'ev. 22. Poskusite m prepričani bost d 2409-5
Ceno ss proda ižbsKS
jih oblek in druge stvari, Pobrežka cesta 15/IL, levo.
2549
To je tisto,
da so kovčeki, spisne in toiletne torbice, denarnice, listnice, tobačnice, nahrbtniki, gamaše itd.
najprimernejša Božična darila!
Vse to se dobi v vsaki velikosti in veliki izberi najceneje pri	1101
Iv. Kravos, Maribor, Aleksandrova c. 13
§
H L H IH H
prvovrstna, novo popolnoma sveže blago se
DOBIVA POVSOD
t	4
Prva hrvatska tvornlca salame, sušena mesa i masti
1. Gaviiiovin sinovi i i
Petrinja.
Glavno zastopstvo: Franc Rainer, Maribor, Koroška cesta 17.
Poizkusite zopet
to
S
11
Robausov »Suhor
in prepričali se boste, da je njega kakovost najboljša. Zahtevajte povsod le Robausov „Suhor
99
Tlakar: »Mariborska Ti«k*nuu t Maribora, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Božidar Borko, novinar. Iadajatalj: Jlonaoralj »Tabora«
jmdstarvaiik: Vakoalav Špindler. novinar. Val ▼ Maribora