ut »»Vi
122 SEATON ST., ; TORONTO, ONT.
EDHSOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Otlawa.

CENA NAROČNINI:	
	$2.00
Za pol leta ...........	1.25
Za ZDA...............	3.00
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO	KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	• •
Vol. 2. No. 46.		Igrice 5c.	TORONTO, ONTARIO	FRIDAY FEBRUARY 4,	Priče 5 c.		Leto 2. štev. 46
Poraz nacisticnih sil v Jugoslaviji
Osvobodilna vojska razbila nacistično ofenzivo v Macedoniji in napreduje v Dalmaciji.
Glavni stan maršala Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, Josipa Bro-zoviča, je naznanil preko radio postaje "Svobodna Jugoslavija", da so nacisti z naglico poslali večja pojača-nja iz Grčije v Dalmacijo in sicer potem, ko jim se ni obnesla ofenziva v Macedoniji.
Narodna Osvobodilna Armada, katere oddelki v Macedoniji so v zadnjih par dneh krvave bitke porazili nacistične sile, so izvedli njeni drugi oddelki napad na nacistične položaje v Dalmaciji. Bitka, ki je v razvoju se vrši ob dolini Cetina in izmed Knina ter Benkovac ob Dalmatinskem obrežju, Jadranskega morja.
Kakor razvidno iz poročila, je Narodna Osvobodilna in Partizanska armada, znatno podprta s pomočjo od Zaveznikov, tako s orožjem in municijom, kakor tudi s zračnimi napadi z strani le-
DR. MAČEK POD STRA-ŽOM PAVELIČEVIH VSTAŠEV
Berne, Švica. — Napram vestim iz tukaj šnih virov, med vstaškimi oficirji se nahaja eden od štirih paveli-čevcev, po imenu, Račič, ki so izvršili atentat na kralja Aleksandra. Račič je bil v zaporu, Toulonu v Franciji in ko so Nemci okupirali to mesto, so ga izpustili iz zapora. Zdaj pa je kakor razvidno major vojaškega vsta-škega oddelka in je njegova dolžnost držati stražo nad dr. V. Mačekom. Slednji je kot znano interniran in se nahaja v svojem stanovanju blizu Zagreba.
BIL JE ŽE SKRAJNI ČAS
London — Minulega tedna se je britska vlada priključila Združenim državam v prekinitvi nadaljnega izvoza benzina, olja in petroleja v Španijo.
V izjavi britske vlade se trdi, da je to odgovor na najnovejše dogodke španske zunajne politike.
Korak ki ste ga podvzele Združene države in Vel. Britanija obustavitve nadaljnega izvoza benzina, olja in petrolejskih produktov, je vprid Zedinjenim Narodom ter njihovim interesom. Toda, žal da ta korak ni nasledil že zdavnaj, kajti preočit-na so dejstva, da fašistični general Franko, ne samo da sodeluje in zalaga Nemčijo z vojnimi potrebščinami, ampak kakor razvidno iz poročil iz vzhodne bojne črte, so tam tudi španski oddelki takozvane "plave legije'' vred z nacističnimi oddelki v borbi proti naše zaveznice Sovjetske Unije.
Skrajni je čas torej bil, da se prekine kakoršen koli izvoz materij alanih stvari v Španijo, dokler ta sodeluje in podpira moralno in mate-rijalno fašistično Nemčijo. Poleg tega je pa kaj očiten dokaz da diplomatična simpatija in ugovori ne uspevajo in tudi ne bodo uspevali tako dolgo, dokler narod ne strmoglavi fašistični režim generala Franka in organizira vlado, ki bo dajala pomoč tako zaveznikom, kakor tudi rešila gorja in fašistične tiranije narod v Španiji.
Še bolj odločen korak v tem oziru bi bil, prekiniti diplomatične odnošaje tako z Španijo, kakor tudi z Finsko!
talcev, ki so nekaj krat izvedli napad na nacistične položaje ob Jadranskem morju ter tudi v notraj nosti s-kladišča in druge važne objekte v Jugoslaviji.
Nekoliko manjših spopadov je zabilježeno zadnjega tedna na 245 milj raztegnjeni bojni črti, ki se razteza iz Hrvatske skozi v Črnogoro. Značilno je pripomniti, da so nacisti skoncentrisali kakor razvidno svoje sile ob obrežju Jadranskega morja, ob Albaniji in tudi Grčiji iz bojazni pred zavezniško invazijo z ene in druge strani, proti dobavam pomoči Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi z strani Zaveznikov.
Kakor je že poročano v Albaniji in tudi Macedoniji, so se spojili Osvobodilni oddelki, Albanije, Grčije in Macedonije z oddelki Narodne Osvobodilne Armade. Poraz nacističnih sil v Macedoniji, to najbolj potrjuje in bo tudi v bodoče v naslednjih bitkah.
Pregled bojevitih črt proti fašizmu
ZMAGOVITA OFENZIVA RDEČE ARMA DE PODI NACISTIČNE RAZBITE PROTI REKE NARVA IN ŽELEZ NIŠKEGA SPOJA PSKOV, TER ZGODOVINSKO POMEMBNE GA JEZERA PEIPUS
SILE
Neuradna poročila, ki se opirajo na radijska poročila iz nacističnih in tudi drugih virov, se trdi, da so nacistične sile pričele z evakuacijo Estonije in drugih obmejnih krajev v Rumuniji in navz-dož proti Baltiškega morja.
Zmagovita ofenziva pod vodstvom generala Govoro-va, katera je zdrobila nacistično obleganje Leningrada, je pognala nacistične sile čez mejo sovjetske Istoni-je in so njeni prvi oddelki Rdeče Armade že nad 30 milj v notrajnosti na tem kraju bojne črte, potem ko so zavzeli Kingisepp, važna nacistična utrba zapadno od Leningrada.
V Lenigradu so prvikrat po dveh letih neprestanega obleganja in streljanja na mesto z strani nacističnih sil, prižgali luč v stanovanjih in deloma tudi na ulicah. Ni bilo kraju veselja prebivalstva, ki se je odah-
ALI SI JE MOGOČE ZAMISLITI
DA UBEŽNA VLADA V CAIRO HOČE NEKI SPORAZUM S SOVJETSKO UNIJO
Moskva — Poročeva-1 e c "Obzervera" v svojem poročilo zadnjega tedna izjavlja, da je jugoslovanska ubežna vlada v Cairo preko svojega Ambasdora v Moskvi, Stojana Simiča, ponudila sovjetski vladi pripravnost glede medsebojnega in nenapadalnega sporazuma, po vzorcu sporazuma med Čehoslovaško in Sovjetsko Unijo.
Sovjetska vlada kakor o-menja dopisnik 'Obzervera', je odlonila tako ponudo in poudarila, da se ne želi mešati v notrajne zadeve Jugoslavije in tudi ne želi imeti nekih pregovorov z vlado, katere vojni minister Draža Mihajlovič, sodeluje s sovražnikom v borbi proti Narodne Osvobodilne Vojske. Poleg tega očitno je, da vojska maršala Tita, znaša vso težo borbe proti fašističnih osvojevalcev, katero u-bežna vlada obrekuje in napada.
če pomislimo na stališče in delovanje ubežne vlade v Cairo, "si je res težko zamisliti kaj takega, da se je slednja toliko ojačala in ponu-
TISOČI NARODA OMIRA DNEVNO
Chungking — Tisočem in in milijonom kitajskega narodov provinciji Kvvangturig preti ne le kruta smrt vsled pomanjkanja hrane, ampak tudi vsled kolere, ki razsaja v precejšne mobsegu.
Neki očividec ki je prispel iz omenjene provincije in med tem obiskal število naselj ter bolnišnic pravi, da je osemdeset odstotkov prebivalstvo umrlo vsled kolere po nekaterih vaseh, dokler so tisoči otrok, žena in mate-ra umrli vsled pomanjkanja hrane in tudi zdravniških potrebščin.
Delno razlog za tako stradanje v posameznih provincijah liži tudi v tem, ker je nastala špekulacija z cenami živlenjskih potrebščin. Glavne zaloge so kot na no riža, toda posamezni trgovci, drže te skoraj edine živ-lenjske produkte v skladiščih z namenom doseči večje cene. Radi tega dejstva pre-
dila pripravnost za pregovore. Toda ta poteza ima povsem drugi pomen in prav nič nas naj ne iznenadi, da se bodo drugače osovraženi krogi ubežne vlade toliko bolj pripojili proti sovjetski gonji. Razlika je edino v tem, da bodo zdaj bolj odprtih ust obrekovali in podžigali nezaupanje, dasi so dozdaj vršili vse to v različnih potezah in obrekovanjih proti Narodne Osvobodilne Vojske.
Omenjeni dopisnik obenem izjavlja, da je gornja ponuda nasledila v času, ko so edinice jugoslovanskih do-brovoljcev v Sovjetski Uniji, na javnem zborovanju obljubili maršalu Stalinu, svojo vernost in vdanost borbi proti sovražniku, zaeno so pa poslali plameniti pozdrav maršalu Tito, ter mu obljubili svojo pomoč. Niso pa kakor razvidno smatrali za potrebno poslati pozdrav u-bežni vladi v Cairo! In to pojasni smisel ubežne vlade ter njenega delovanja.
Bitka na Maršalskih otokih
nilo po dveh letih neprestane pozornosti in tudi nevarnosti z strani nacističnih da-lekometnih topov, pripoveduje v svojem poročilo ino-stranski poročevalec za "Toronto Star". Enako so se vršile prejšno sredo proslave v Stalingradu v znak zmage nacističnih sil lanskega leta dne 12 januarja, ko so "nepremagljivi" nacistični Frit-ci, pretrpeli ne samo ogromne žrtve v moštvu in vojni opremi, ampak tudi preo-ostanki teh podali. Ob tej priložnost je bila svečanost pomnožena tudi z tem, da je mesto Stalingrad sprejelo za svoje junaštvo — MEČ, kot znak darila z strani naroda in kralja Vel. Britanije.
Tag Day za Staljingrad
Toronto — Mestni svet je na prošnjo odbora za "Ca-nadian-Sovjet Frendship" določil dne 26 februarja "Tag Day" za Stalingrad.
Kot je že bilo prej poročano, mestni svet je prevzel patronat nad Stalingradom v soglasju z lokalnim odborom kanadsko-sovjetskega prijateljstva. V ta namen se je zbiralo obleko, obutev in tudi druga darila zadnji mesec, sicer od proglasa mestnega sveta, kot "Stalingrad Day".
Dne 26 februarja kakor je omenjeno se vrši "Tag Day" v ta namen. Torontčani bodo ob tej priložnosti priložili svoj dar po svoji najboljši zmožnosti, že sedaj vlada veliko oduševlenje med narodom za ta dan, kateri želi dejapsko pomagati narodu junaškega mesta Stalingrad, kateri je z svojo vztrajnostjo naredilo dozdaj nepoznani heroizem v vojnih vprašanjih, poleg tega pa zaokre-nilo svetovni položaj proti fašističnega zavezništva k gotovi zmagi nad sovražnikom.
Na drugih krajih bojne črte pod vodstvom generala Meretovskog ob Novgorod, oddelki Rdeče Armade so se približili na 12 milj od važnega železniškega spoja Ps-kov in glavne državne ceste Pskov-Leningrad. Razdalja izmed oddelkov generala Govorov in generala Meret-skov, je komaj 45 milj predno bi se spijli s južnozapad-ne in severozapadne strani. Pričakuje se, da bi na ta način bila v pasti 150.000 nacistična sila na tem kraju.
V zaledju sovražnika so partizanski oddelki aktivno podpirali ofenzivo Rdeče Armade. Kakor razvidno iz poročil, so pobili na stotine nacističnega moštva, katero je odstopalo v gozdovna področja, kjer so jih pa pričakali partizanski oddelki. Na več krajih je bil pretrgan železniški spoj za dobave nacističnim silam.
Značilno zasedanje vrhovnega sveta Sov. Unije
Popolno avtonomijo v zunajnih in notrajnih zadevah sestavnim republikam, je odobril vrhovni Svet Sovjetske Unije.
Moskva 29 jan. — Sinoč s6 se člani vrhovnega sveta Sovjetske Unije, sestali na svoji drugi seji od invazije po nacističnih silah sovjetskega ozemlja. Prejšna seja vrhovnega sveta, se je vršila v juniju leta 1942.
Vjačeslav Molotov, komisar za zunajne zadeve Sovjetske Unije, je podal seji članom vrhovnega sveta, značilno poročilo na odobritev. Vrhovni svet tvore ljudski komisarji in njegov predsednik je primijer Stalin. Poročilo vsebuje po ustavi Sovjetske Unije, popolna avtonomija sestavnim republikam v zunajnih in notraj-nih zadevah, celo do odcepitve od sestava Zveze Sovjetskih Socijalističnih Republik.
Ta značilen korak najširše dejanske demokracije nikjer v primeru, je nasledil na podlagi svobode in enakopravnosti različnih narodnih republik v sestavu Sov-
Prvotna je zmaga potem so volitve
Je izjavil Mr. King pred zasedanjem državne zbornice
Ottawa — Minuli torek je izjavil Mr. King pred zasedanjem državne zbornice, da je prvotna naloga zmage nad sovražnikom, kakor pa federalne volitve. Vlada zaenkrat ne vidi potrebo federalnih volitev dokler traja vojna in posebno v času, ko je potrebno založiti vse delovne, umne in materijalne moči za zmago na bojnem polju.
Ministerski predsednik Mr. King, pri tem je poudaril, da je kanadski narod izdal mandat vladi v letu 1940 z tem, ko ji je naložil da nadaljuje v svoji moči založiti vse in vsa sredstva za vojne napore. In v tem pravcu vlada se drži zaupnice naroda. Vsekakor je pa pridodal težkoče vladnega stališča v tem oziru, katero napram državnemu ustavu določa drugače glede držanih voli-
NVashington — Močna a-meriška oborožena sila je napadla Maršalske otoke na južnem Pacifiku in je srdita bitka v teku med japanski-mi posadkami in ameriškimi četami. Ameriške čete so bile podprte z močnim bombardiranjem iz zraka in potom topništva bojnih ladij, katere so kakor pove poročilo potopile nadaljnih 14 japonskih ladij, med temi dva velika transportna par-nika.
Ameriški letalci so vrgli 27 ton bomb na otok Wotje v Marshalovi grupi in čez 60 ton bomb na Roi, Kwajalein in Jaluit, pravi poročilo. Medtem ko so pa čete štirinajste zavezniške armade zdrobile odpor japonske sile in zasedle štiri strategične hribe v zapadni Burmi. Ti hribi so na severni in vzhodni stranj Razabila.
bivalstvo je naslovilo na vlado prošnjo, da poseže v to zadevo in reši problem lakote tisočev naroda, ki umira vsled pomanjkanja hrane.
tev.
Napram izjavi minister-skega predsednika, ni pričakovat' £cjtpE|xlnih. volitev, kakor so napovedovali razni krogi, razen da pride glede tega do večjih notrajnih komplikacij.
Med tem enako odločno je zavrnil izjavo Lorda Hali-fax, kateri je pred nedavnim izjavil, da bi se britski Dominioni morali združiti z Vel. Britanijo in slednjo na ta način rešiti iz vedno bolj neopaženega položaja. Lord Halifax svojo izjavo oslanja na podlagi gospodarskega in tudi političnega stališča Vek Britanije posebno v povojnih problemih, katera da ostane neopažena med močnimi zavezniki Združenimi državami, Sovjetsko Unijo in Kitajsko.
Napoved Lorda Halifax-a med progresivnimi krogi se smatra bolj ustvarjanje neke bojazni, kakor pa dejanskih nalog, ki jih je postavila zavezniška konferenca v Teheranu.
jetske Unije, katerega pomen sega v precejšni meri na povojno preureditev povojnega sveta, kot dejstvo moči Sovjetske Unije, je poudaril Vjačeslav Molotov na seji. Temu je sledila debata, ki je trajala štiri ure, kakor pove pročilo, na kar je bil sprejet ta značilen sklep.
Glede povojnega sveta, Vjačeslav Molotov je pripomnil: "Mi ne bomo dosegli zmago če mislimo samo na militarno zmago nad Nemči-jom. Zmaga se mora končati s moralno zmago in poli-tičnem} vničenjem fašistične Nemčije." K temu je pridodal kot vzgledni primer pred nedavnim podpisanega sporazuma med čehoslovaško in Sovjetsko Unijo, moči Sovjetske Unije in rastočih prijateljskih odnošajev z evropskimi državami.
Minila je sicer ona doba, ko Sovjetska Unija ni bila opažana in proti katere se je podžigalo sovraštvo med zu-najnimi državami. Sedaj večina držav želi dobre odnošaje in sporazum s Sovjetsko Unijo ne samo za času vojne, ampak je dosegla svojo najvišjo stopnjo na polju v mednarodnih zadevah, povojnega sveta, je poudaril Vjačislav Molotov.
Šestnajst avtonomnih republik je kot sledi: Ruska; Ukrajinska; Beloruska; Armenska ; Georgijanska; A-zerbaijan; Uzbesk; Turme-nia; Tadjik; Kazak; Kirgiš-ka; Karelo-Finska; Monda-via; Litvinija; Latvija in Is-tonija. Teh 16 republik tvori Socijalistično Federacijo Sovjetskih Republik.
Republikam je povrh tega dovoljeno imeti svojo armado, ter zastopati republiko v notrajnih in tudi zunajnih zadevah. *
To je precej krepak odgovor onim, ki so venomer trobili o demokraciji v Sovjetski Uniji, dočim jo niso poznavali pred lastnim pragom. Ne manj krepak pa onim silam, katere si lastijo oblast na tujim ozemljem in tudi narodom.
Boris Kidrič, voditelj Osvobodilne Fronte v Sloveniji in glavni tajnik Narodnega Sveta.
Močne borbe of Cassino v Italiji
Algiers — Iz zavezniškega stana v severni Afriki, se trdi, da so močne bitke v teku ob Cassino mesto v Italiji, močne nacistične trdnjave, Gustav črte.
Oddelki zavezniške armade, ki prodirajo ob Nettuno pod Rimom, so uspešno odbili nacistične naskoke, pove poročilo. Dočim so drugi oddelki komaj nekih 500 jar-dov od predmestja Cassino z severne strani, kjer so v teku močne bitke, kakor je o-menjeno.
Medtem so zavezniški letalci zopet bombardirali važne nacističnne objekte v Nemčiji. Sodelovalo je v bombardiranju nad tisoč zavezniških letal, ki so vrgli samo nad Wilhelmshaven nad 1.000 ton bomb.
Poročila iz Stokholma trdijo, Ida so nacistične oblasti zbrale rudarje iz raznih rudarskih područij, za rešitev civilnega prebivalstva v Berlinu, katerega znatno število se nahaja v ruševinah.
Partizani pobili naciste pri Novem Mestu
London — Oddelki Narodne Osvobodilne in Partizan-kse armade, zdrobili šest nacističnih kolon pri Novem Mestu v Sloveniji, dočim so zavezniški letalci bombardirali mesto Maribor.
Iz glavnega stana Narodne Osvobodilne in Partizanske Armade, je naznanjeno, da je v zadnjih dnevih priš-ša precejšna pomoč isti od naših zaveznikov. To naznanilo je podal maršal, Josip Brozovič (Tito) preko radio postaje "Svobodna Jugoslavija".
UBEŽNA POLJSKA VLADA ŽELI DOLOČENE MEJE
Ubežna poljska vlada je naslovila prošnjo na angleško vlado rekoč, "ako že mora odstopiti na vzhodu ozemlje Sovjetski Uniji, naj Anglija in Amerika odločite, koliko ozemlja bo dobila na zapadu od Nemčije".
O tem bodo pogovori med predsednikom Rooseveltom in poljskem ministrskem predsednikom, Mikolajeyzk, kateri pride v kratkem v Washington.
Vsekakor prvotno je pri poljski vladi vprašanje, koliko naj dobi ozemlja, kakor pa založiti sile in pomoč za poraz osišča!
J J
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Refistered in tlie Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Važna seja federalnega parlamenta
V teku tega tedna se je pričelo zborovanje federalnega Parlamenta v Ottawi. Prejšne zborovanje se je vršilo v luliju lanskega leta, Od tega času do zdaj, je poteklo nekoliko mesecev ter p&leg tega nastali so tudi važni dogodki. Nekateri od slednjih so naredili v bistvu globoke spremembe v svetovnem obsegu, ki pa so tesno vezani s domačimi razmerami.
Med najvačnejše spada zavezniška konferenca v Teheranu, katera je ne le izboljšala medsebojne odnošaje, tembolj podkrepila politične in vojne izkušnje v borbi proti osišču. Niti najmanjšega dvoma ni, da ste konferenci v Moskvi in Teheranu, zabilježili važno zaobrnitev v svetovnem smislu proti-fašistične koalicije v nadaljevanju ter vodstvu vojne do popolne zmage nad fašizmom, kakor tudi vprašanj povojnega miru.
Sklepi konference v Teheranu, so demonstrativno podkrepili sodelovanje med zavezniki treh svetovnih velesil, Vel. Britanije, Sovjetske Unije in Združenih Držav ameriških, ter z tem porazili prizadevanje pro-fašistič-nih elementov vred s osiščnimi državami, delovanje za razkol med zavezniki.jNjihov pomen je, tesno sodelovanje treh svetovnih velesil tako v oboroženem zavezništvu vojne proti osišču, kakor tudi organiziranju povojnega sveta, za trajen mir; narodno neodvisnost in enakopravnost po vojni. In to je najbolj činkovit udarec fašističnim kakor tudi defitističnim in apizerskim silam.
Napram temu federalni Parlament, ako želi delati kot zahtevajo interesi domovine in interesi svetovne demokracije ter medsebojne obveznosti za povojno nadaljevanje narodnega in mednarodnega progresa, je potrebno da sledi sklepe konference v Teheranu.
Na raspravi so in tudi bodo številna vprašanja, ki se tičejo tako v zunajnih kakor tudi notrajnih zadev, kanadskega naroda in Kanade kot celote. Toda med poglavitnimi je poleg vsih drugih, kakor naprimer razna zakonska dopolnitev; socijalna sigurnost in načrt dela v vsih panogah iz vojnega v mirodobne razmere itd., da je vse to spojeno v duhu nacionalnega edinstva. Parlament mora podvzeti nujne korake v pravcu pojačanja narodne enotnosti in pojačanje domačega fronta v podpiranju ogromnih nalog, katere se mora izvršiti v tem letu. Sledeč temu in edinemu cilju, odstraniti zapreke in ovire na potu kanadskega naroda k celotnemu sodeldvafiju V vojni, kakor tudi miroljubne rekonstrukcije sveta po vojni.
Vprašanje zmage v vojni, je poglavitno vprašanje. O tem ni potrebno večje razlage. "Vse za vojno — vse z,a zmago", naj bi bilo geslo federalnega zborovanja.
Toda ne manj važno je obenem, da temu sledi zadosten program za povojno dobo za kanadski narod. Program ki bo dajal dejansko zaščito proti povrnitvi brezdelja, relifskih miloščin — program, ki bo kazal dejansko pot kanadskemu narodu v boljše in lepše živlenje. To je potrebno ne le za sto in sto tisoč delavcev zdaj vposlenih v vojni industriji, ampak tudi za one tisoče sedaj v vojaški oblek, ki se bodo povrnili po zmagi v svojo domovino. To je potrebno tudi vsled dejstva, da je ne mogoče zamisliti voljo in vdanost naroda na ponavljanju obljub in krpanju socijalnih reform, ampak dejanska pripravnost k izboljšanju razmer in okolščin v splošnem.
Odstraniti je potrebno osko sebičnost v marsikaterih ozirih in na podlagi neizmerne potrebe socjalne sigurnosti. ki bo vidna in zadovoljiva za 'dostojno živlenje človeka, delavca in njegove družine. Razvrstiti narodno blagodat v pravcu progresa dežele in njenega naroda. Z vsem tem so vezana vprašanja pred federalnim parlamentom in kanadski narod, delavci in farmerji pričakujo njegovih sklepov, ki bodo dejansko dajali ne samo boljšo voljo do dela in pripravnost za vsak poklic k obrambi domovine, ampak istočasno sigurnost za lepše in boljše živlenje po zmagi nad fašizmom.
Nagrade za dobro in požrtvovalno delo	-
Na drugem mestu smo priobčili dopis M. Bayuk iz Timminsa, kateri je med drugim pripomnil sicer imenitno zamisel glede nagrad za dobro delo in požrtvovalnost v sedajni kampanji.
Uredništvo Edinosti, je smatralo to za potrebno omeniti pri sklepu kampanje, toda, ker je že omenjeno naj v naslednjem povemo kakšne nagrade so bile predvidene odsekom Zveze Kanadskih Slovencev, kakor tudi posameznikom v naselbinah.
Posameznikom v naselbinah, kateri so največ zbrali v naročninah in za tiskovni sklad, kakor tudi tajnikom kampanje, smo določili vsakemu po en izvod najnovejše knjige, ki jo je spisal slavni pisatelj in tudi neumorni sodelovatelj v prid narodnim interesom, Louis Adamič.,
Izvod knjige stane v kanadski valuti $4.00. K tej ceni je všteta carina in poštnina, ki pa napram vrednosti knjige vsled objektivnega pregleda ter na poljuden način razlage o povesti našega naroda; njegove težke in naporne borbe, kakor tudi, kako so vladali razni režimi s železno roko nad narodnimi interesi, je precej nizka, toda za nagrado pa velikega pomena.
Enako smo določili isto nagrado odsekom. Zveze Kanadskih Slovencev v posameznih naselbinah z namenom, da na ta način si začno graditi potrebne knjižnice, zbirati najboljši materijal, razne brošure ne glede na to, da so v angleškem jeziku. Odsekom bomo poslali več izvodov skupaj, tako da se bodo člani in tudi drugi čita-telji lahko poslužili z istimi, za čitanje.
Vsak izvod njegove knjige, ki so nam poslane, so z njegovim lastnoročnim podpisom. Torej to bo najbolj imenitna nagrada tako posameznikom, kakor tudi odsekom Zveze Kanadskih Slovencev, ki skupno predstavlja tako plemenito delo ter njegov cilj, kakor tudi naše skupne naloge v borbi proti sovražniku: za svobodo, demokracijo in narodno enkopravnost!
Nagrada za zmagovalca v tej kampanji, je pa še posebej!
Tam kjer so narodni interesi je naše mesto
Gotovo je slehernemu Slovencu, Hrvatu ali pa Srbu znano, da so se rodili možje, kat«ri so se borili za narod, kateremu pripadajo najsi bo tukaj v severni Ameriki ali kjer koli v starem kraju. Takih imen lahko .naštejemo veliko, katere imenujemo še danes, da so nekakšni "Očetje" v deželi v kateri so se rodili in za katero so polagali velikfl truda ter napora in ' celo tudi živlenje. Njih imena niso in tudi ne bodo pozabljena.
Enako pa vidimo, d,a je prišlo tudi veliko vtakozva-nih "narodnih borcev" s pomočjo bogastva do tako velike in fiksne slave. Seveda o teh so nam kaj radi pri-povedali za času šolske dobe, ko smo si naprezali oči proti črni ploči, zasledujoč abecedo iz prvih šolskih klopi. V otročji naivnosti smo hrepeneli po taki slavi, ne-vedoč na kakšen način so taki možje prišli do nje.
Toda ko se človek od bliž-j seznani z celo stvarjo, izgleda povsem drugačna, kakor smo bili poučeni o nji. Ko so nam razkazovali razne slike v šoli, .ali jih pa opažali sem in kje po stenah v poslopjih, so bile kajpak od bivših grofov, plemičev in takozvanih vitezov, kateri so se borili proti Turkom, ter obenem vodili borbo med seboj za večjo oblast.
Najbrž da takrat ni bilo uprašanja ali si zadovoljen ,ali pa ne, da se boriš proti označeftemu sovražniku na ukaz Grofa ali pa Barona. To je moj sovražnik je dvignil slednji krik in je zadostovalo za ukaz na mobilizacijo. Toda če primerjamo tedaj ni način borbe, okolš-čine in razmere ki so vladale s borbo današnje dobe, jaz vsaj mislim, da bi se morali zavedali kje je naša borba in tudi v naših interesih. Iz zgodovine vemo, da narod ni nikoli hrepenel po prelivanju krvi, še manj se pa udal tlačenju in zapostavljanju. Kljub temu je živel vse skozi največ svojega razvoja v zapostavljanju in tlačanstvu. Vzrok za to je v marsikaterih ozirih in med prvotnim, da so takozvani njegovi voditelji, ki so na račun svojega bogastva ali pa zvitosti zaseli oblast in jo držali v železnih rokah raznih proti narodnih zakonov.
Danes, pričamo sicer večjim in strašnejšim dogodkom, toda spričo tega tudi stopnjema preobratu v svetovnem obsegu. Narod hrepeni po osvobojenju. Hoče živeti svobodno in enakopraven gospodar, hoče postati na svojem posestvu, sicer brez onih, kateri mu so vedno ukazovali in nalagali težko breme. V bistvu njegove hrepenitve po svobodi, leži najmočnejše dejstvo njegove sile in odpora v neizmerni in dozdaj nepoznani borbi.
Sedaj na vojna nam je že pokazala in to posebno pri Ruskem narodu, kaj pomeni svoboda ! Kaj pomeni enakopravnost in kaj pomeni vlada, katera dejansko načeljuje narodnim interesom. V Rusiji je več kot sto različnih jezikov, toda njihov prapor enotne borbe pozna v bistvu svojega pomena, samo en jezik. "Braniti svojo domovino, svobodo in njeno neodvisnost, do zadnje kapi krvi". Ako bi kdo pomislil, da je to slučajnost in pa ukaz Stalina, ta se ne le moti, ampak hote ali ne hote noče spoznati dejansko resničnost — svobode!
V Jugoslaviji imamo samo tri jezika in tri večje narodnosti s izjemo narodnih manjšin. Toda vse dosedaj-ne vlade, nas niso mogle združiti. In zakaj ? To upra-šanje bomo najprej spoznali, če pomislimo na zadnjo vlado v Jugoslaviji, ki je zbežela iz Jugoslavije ter prepustila narod na milost in nemilost sovražniku. Zatem dobimo odgovor, da se je pojavil mož in narodni borec, kateri je kot vidno združil tri naj. de v močno enotno fronto, kateri se rama ob rami bore za osvobojenje svoje domovine in svoje posesti. Torej ako mu ljudstvu v Jugoslaviji zaupa, potem se mora priznati,
da je tudi on en tistih "Oče tov", katere narod čisla in jih bo v svoji povesti za na-daljno dobo.
Ta mož se imenuje po" svo jem pridodanem imenu, Tito, ali pa Josip Brozovič. On ni pohajal visokih šol, ni užival slavo na prestolju in tudi ne bogastva. Je pač eden od tistih skromnih in skoraj nepoznanih mož v narodnih zadevah o katerih se je pisalo in vodilo zlorab-no propagando z strani onih ki so si prištevali v javnosti kot narodnih predstavnikov.
Dejstvo pa je, da niso predstavljali ne naroda in ne njegovih teženj, kajti če bi, težko je verjati, da bi tak partiot napustil svoj narod in zbežal na varno.
Tito, kakor je vidno, ni zbežal iz Jugoslavije. Ostal je vred z narodom kakor tudi stotine drugih narodnih borcev, dasi so mnogi že v grobu, ki so položili svoja življenja na oltar narodnega osvobojenja.
Torej spričo te očitnosti, dvomim da je potrebno pre-mišljanja, kako se našim bratom in sestram godi v starem kraju. Enostavno lahko rečemo, da se morajo boriti proti sovražniku, če nočejo postati slepo orožje sovražnika in pobijati lastne brate in sestre. Na kateri strani torej je več koristi, ali na strani naroda, ali pa na strani sovražnika?
Slednje lahko vsak sam sodi! Toda lepše je umreti junaške smrti za narodne ideale, kakor pa postati izdajalec!
Moramo na žal temu priznati, da se dobi veliko takih ljudi, ki se še do danes niso odločili, kje je boljše in kako naj podpira eno ali pa drugo stvar. Prišel bo čas, ko bo treba povedati resnico, kaj smo storili in kako smo vneto pomagali v tem oziru.
Torej kako bo, z nami tukaj v Kanadi in Ameriki, ko nam bo naš narod postavil vprašanje: "Kje ste bili bratje in sestre"? Kaj smo storili med časom, ko so oni tam umirali strašne smrti, trpeli strašno pomanjkanje, mraz in prenašali težke rane, ko smo mi živeli svobodno in brez kakšnega trplenja?
Vsak se naj sam upraša v tem oziru, kaj je storil? Res je da kupujemo vojne bon-de, znamke in pomagamo na drugi način. Vse to pa niti senca ni trplenju in mukam, ki jih prenaša naš in drugi narodi v Evropi.
Pri tem je potrebno spoznati le golo resnico, da imamo dve vladi. Prva je vlada, katera sedaj vlada v Jugoslaviji zaprav na bojni poljani v prid ljudstva. Ta se
imenuje: "Narodna Vlada"! Na drugi strani je vlada, ki bi bila po mojem mnenju najbolj poznana: "Vlada prepirov, izkoriščanja in zapostavljanja socijalno, gospodarsko in narodno, narodov v Jugoslaviji". Hkrati povedano, je najboljše ne imeti jo niti v zamislih. Kajti pretežka je očitnost njenega ponašanja in njenega stališča napram narodnim interesom. Koliko je pomagala narodu? Ali je storila samo en korak v prid narodnih interesov ? Kaj še! Prav skrbno si je prizadevala zakriti hesnico o razmerah in borbi našega naroda ne glede na to, da je to stalo ogromne ljudske žrtve itd. Tudi številne žrtve niso zadostovale, da jih prizna; da jim da narodno priznanje. Mesto tega delila je odlikovanja proti narodnim elementom !
Večkrat je bilo rečeno, da posameznik ne more vsega vedeti ali pa narediti. To je res! Enako je tudi res, da veliko ljudi veliko ve in da vsi ljudje, vse vedo, zaeno pa lažje narede veliko delo.
Radi teh tako enostavnih vrlin praktičnega in znanstvenega pomena teh besed, organizirajmo se. Udeležimo se javnih shodov, organizacijskih sej in na takih zborovanjih povej svoja mišljenja o eni ali pa drugi zadevi. To nam bo dalo skupno dober pouk vsem in tudi lažje bomo dosegli sicer uspeh za stvari, katere nam so vsem mile in drage. Pri takih sestankih, vsaka beseda ima svoj pomen, ko ne bo ljudi, ne bo besed in tudi ne bo storjeno delo. Zato je priporočljivo, da tisti ki še niste člani Zveze Kanadskih Slovencev d a .postanete član. Tam pa kjer ni ustanovljenega odseka, ustanovite svoj odsek. Samo pet ljudi je potrebno za ustanoviti odsek. Torej nobenih težkoč in tudi ne večjih obligacij, a na drugo stran, so pa neprecenljive kulturne in narodne vrednosti, za katere deluje Zveza in njeni odseki.
Sedaj imamo v teku kampanjo za list Edinost, prvi slovenski list v Kanadi. V tej kratki' dobi, izhaja že kot tednik! Mar ni to lep in vzoren napredek? Prav lep rojaki in rojakinje! Le tako naprej delujmo na glede na težkoče in naš uspeh bo kronan z najlepšimi zaslugami na polju narodne kulture, bratske sloge in vzajemnosti.
Torej obračam se k onim rojakom, ki niso še naročeni na list, da se naroče! čitate-lje in proširite ga med sabo. Je jako zanimiv! Resnica je, da ako ga ne čitaš ga nima pomena.
J. Sheryak.
POZDRAVLJENA EDINOST
Calgary — Pozdravljam prvi Slovenski tednik v Kanadi: "Pozdravljam Edinost" ! K tem iskrenim čestitkam v imenu naše Slovenske naselbine v Calgary, vam pošiljam denarno nakaznico v znesku $36.00 na račun naše denarne kvote $30.00 in šest dolarjev za tri nove naročnine.
Druga oziroma tretja denarna pošiljatev bo sledila enkrat proti ^toncu februarja. Upam da bo še kakšna naročnina in denarna kvota za sto odstotkov izpolnjena.
Veseli nas, da smo dočakali svoj lastni tednik! Njegovi številni naročniki in tudi tekoča kampanja, je najboljši dokaz, da nam je bil potreben, da nas v bratsko demokratičnem duhu časa in tudi njegovih nalog skupno veže.
Poleg tega naj omenim tudi, da iskreno častitamo našim bratom in sestram v Vancouverju, Windsorju in tudi drugod! Kakor izgleda, Miketioev duet in kvartet, ter z pomočjo pevskih društev; odseka Zveze Kanadskih Slovencev, ter sobratov Hrvatov, se je sijajno obne-sel. Vancouver se pa drži gesla, ki ga je postavil F. Sodeč! Le tako naprej — vsa čast takemu delu!
So pač gotovi vzroki da nam drugim ni mogoče doseči enak uspeh, toda sorazmerno trudimo se tudi mi, da doprinesemo naš delež k proširjevanju kulturne in društvene zavesti kanadskih Slovencev. Uspeh naših večjih in bolj zmožnih naselbin nam daje vneto voljo do dela za skupni naš napredek. Zato ker vidimo da se zalagajo naši bratje in sestre drugod za stvari, katere vsi
čislamo in se tudi res lahko ponašamo z njimi vsled naše maloštevilnosti proti večjim in bolj zmožnim narodnim skupinam.
Bratje in sestre! Ne glede na to, kako majhen bo naš doprinos iz ene ali pa druge naselbine, storimo pač kolikor nam je mogoče v pridi kampanji tednika. Vse skozi do tega času kanadski Slovenci če tudi smo gojili sicer vročo željo za svoj časopis, nismo uspeli doseči, kar smo v zadnjih dveh letih. To nam je najboljši dokaz, da so naše zmožnosti bile ne-izčrpane in da je manjkalo le poguma za to delo. Danes vidimo uspeh! In naj bo v ponos nam vsem skupaj na naše dosedajne delo, da smo v tako kratkem času v teh burnih dnevih svetovnega vrenja in strašne vojne, si zgradili svoj tednik, ustanovili narodno kulturno in proti-fašistično organizacijo. Skupno je to ne le najboljša pomoč v prid našim vsakodnevnim potrebam v društvenih, organizacijskih in narodnih ozirih, temveč tudi v prid za one stvari, za katere naš junaški narod polaga neizmerne žrtve.
Naj zadoni močan glas kanadskih Slovencev, ne glede na versko in politično pripadnost, "da smo združeni med sabo v soglasju hočemo živeti in delat; za stvari, katere nam so skupne in nam zagotavljajo skupne interese"!
Izkrene pozdrave čitate-ljem in naročnikom Edinosti!
Matt Žalec.
ČIGAV DENAR TROŠI DR. SNOJ
Vancouver — Dasi imamo danes mnoge probleme pred seboj, vendar človeku največ krat uidejo misli na strašno kalvarijo po kateri hodi naš narod v stari domovini. To ni tudi nič čudnega — saj je to največja nesreča, ki je zadela naš narod v vsej njegovi zgodovini.
Dokaj umevno je, d.a danes gledamo s paznim očesom na vsakega kaj dela. Ali skuša pomagati svojemu narodu? Ali vrši svojo dolžnost do svojega naroda ali jo pa ne? To velja predvsem za bolj znane osebnosti.
Vsi smo slišali o izvrstnem delu, ki ga vrši v korist svojemu narodu, naš rojak in slavni pisatelj, Louis Adamič. Vemo tudi kako koristne članke piše v korist svojemu narodu. Ana Krasna v "Glas Narodu". Toda imamo v Združenih državah še neko daugo znano osebnost, to je dr. Franc Snoj.
Kaj dela dr. Snoj v Združenih Državah?
Jaz mislim da imam pra-. vico vprašati. Saj je prišel v Združene Države z držav-Podatki bodo vsebovali zločine Mihajlovioevih četnikov nim denarjem, torej na stro-
NARODNA VLADA ZBIRA PODATKE ZLOČINSTEV
in nacističnih okupatorjev.
Po velikih bitkah ki so zemlje v moštvo in vojni o-trpele več tednov, je uspelo premi. Sovražnik je prišel v
nacističnim silam zopet oku pirati pristaniščno m e st o Senj, v hrvaškem Primorju.
Vest o umiku iz Senja, naznanil je glavni stan maršala Tita, preko radio postaje "Svobodna Jugoslavija". V naznanilo se pravi: "Odstopili smo iz tega mesta potem, ko so trpele vroče bitke nekoliko tednov. Sovražnik je drago plačal vsak ped
Stanko Usenik iz Port Arthurja
mesto edino po vrhu mrtvih trupel svojega vojaštva, dokler so se naše edinice in tudi narod evakuirale v preračunanem času.
Medtem, najnovejše vesti trdijo, da so partizanski oddelki zavzeli Perušič, kakor tudi v okrajih Ogulina, Go-spiča in Gračaca, uspešno odbili sovražnikov proti-na-pad.
Glasom iste vesti, so partizanski oddelki osvobodili 70 odstotkov centralne Bosne. Južno-zapadno od Mr-konjičgrad in Livno reko.
V zapadni Hrvatski so patrioti pobili pet nacističnih častnikov, ter pri dobili važne vojaške dokumente.
Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" je ostro ožigosala sodelovanje Mihajlovi-čevih preostankov s sovražnikom. Posebno je to bilo opaziti ob priložnosti zavzetja Senja, kjer so četniški oddelki precej pomagali nacistom do zavzetja tega mesta. Zatem ne daleč Danilov-j grada v črnigori, so četniški oddelki pomešani s nacističnimi silami v borbi proti Narodne Osvobodilne armade.
To je najnovejši dokaz, da
ške jugoslovanskega ljudstva. Ali je še kdo kdaj slišal, da je dr. Snoj, kaj koristnega storil ali vsaj skušal storiti v korist naroda, čigar denar troši?
Vse kar sem jaz slišal o njemu, je bilo pojasnilo katero je dal v "Am. Slovencu" znani hujskač zoper Partizane, pater Ambrožič. V svojem pojasnilu pater Ambrožič priznava, da mu je dal dr. Snoj, nekaj denarja v obliki nagrade za njegovo delo.
Pater Ambrožič ni nič povedal, če je bila dotična nagrada kaj v zvezi z onimi "poročili" katere je on prejel navodno iz starega kraja* in s katerimi je potem hujskal zoper Partizane.
Značilno pri tem je to, da med tem ko dr. Snoj ima denar za deliti nagrade takim kot je pater Ambrožič, nima pa nič za Združeni Odbor Južnih Slovanov, kateri pod vodstvom Louisa Ada-
se Draža Mihajlovič ni oziral na kraljevski opomin iz Caira, ampak po svojih načrtih nadaljuje izdajalsko vlogo v Jugoslaviji, vred z nacističnimi okupatorji, proti narodnega osvobojenja.
miča, vrši ogromno delo v korist jugoslovanskega ljudstva. Ali je bil res dr. Snoj poslan v Združene države-samo zato, da deli nagrade takim ki s svojim hujskanjem skušajo delati neslogo med narodom?
Jaz mislim da je dr. Snoj dolžan pojasnilo naši javnosti tukaj v tem oziru. Saj si jugoslovanski izseljenci tukaj pritrgujejo od ust, d.a pomagajo narodu v stari domovini. Dočim pa dr. Snoj ter njemu podobni si privoščijo ne le tratiti čas in denar za svoje udobno živlenje in celo nagrade onim, kateri so zaslužili le prezir od vsakega poštenega Slovenca.
Zakaj dr. Snoj, ne vrši toliko vloge kot jo vrši Hrvatski Ban, šubašič, kateri gre med narod pozivajoč ga k slogi in apelira pri ameriških voditeljih za pomoč narodu v Jugoslaviji. Dr. Snoj, je nekam tajinstven in nič se ne sliši o njemu? Monda celo misli, da njemu ni treba sodelovanja z narodom ?
Kaj je prav zaprav njegov namen? Delati za narod ali pa za tisto skupino politi-čarjev in trgovcev v Kairo?
Pred vojno je govoril, da se bori proti tisti kliki v Kairo, z,a autonomijo. Danes se narod v starem kraju bori z orožjem v roki za autonomijo ! človek bi bil njegovi te-dajni izjavi naivno verjel, češ da bo dr. Snoj sto pro-centno na strani tega naroda. Izgleda'da je resničnost ravno nasprotno, če ni, tedaj naj nam dr. Snoj dokaže obratno z svojim delom in vdanostjo za narodne interese, posebno pa da ne ostane v laži, ko je govoril da se bori za autonomijo.
Glede kampanje za Edinost, moram čestitati Wind-sorju na zmagi! Prav mo-žarsko so se odrezali naši rojaki tam doli! Nekaj k tej rezervi so najbrž prispevali iz Detroita! Pa nič ne dene, saj smo tudi mi imeli močno rezervo, namreč tukajšni Hrvati i.. Srbi, ki so nas odlično podprli, za kar se jim tudi tem potom najlepše zahvaljujem. Pokazali nam so, da cene vrednost bratskega sodelovanje ne le v besedi, ampak v besedi in gmotno ne glede na to, kako velik in kako majhen je prispevek. Brez dvoma, da so jim tudi v Windsorju pomagali v tem oziru!
To je pa nam vsem najo-čitne.iši dokaz, kaj se lahko naredi v slogi!
Frank Sodeč.

ZAPISNIK KONVENCIJE VZAJEMNE POTPORNE ZVEZE BLED
( Nadaljevanje in konec )
Predsednik otvori sejo ob 10.30, v navzočnosti vseh delegatov, izvzemivši Joe Piškur, Gregorič in Mele, kateri so člani glavnega odbora v navzočnosti zastopnikov zavarovalnega Urada.
Prva točka je čitanje zapisnika včerajnega zasedanja. Zapisnik prečitan in ker je pomanjkljiv, se da zaupnico br. Marušiču in Grebencu, da ga prepišeta.
Br. Predsednik pojasni, da se odobri želji predstavnikom zavarovalnega Urada, ker bi se rada odstranila za en čas.
Br. Spehar protestira, ali ker se je prišlo na včerajš-nem zasedanju že do skoraj-šnega sporazuma, br. predsednik je mnenja, da take interupcije niso na mestu in odvzame Speharju besedo za za toliko časa, da se odobri pravila.
Br. Grebene pojasnuje nekatere točke, ki so drugačne kot so v starih pravilih.
Br. Mihelič, predlaga da naj Grebene in Marušič raz-tolmačita točko po točki, ali ker bi preveč vzelo časa in da br. Marušič ima že prepisana v slovenščino, naj jih p,a br. Grebene prepiše na pisalni stroj. Br. Grebene ugovarja, da je to delo bodočega tajnika.
Br. Kužnik želi pojasnilo za tiste člane, ki so že izčrpali vso podporo oziroma celo in polovično, dočim v starih in tudi novih pravilih se ničesar ne omenjuje v takem slučaju.
Br. Grebene pojasni, člani ki sprejmejo vso podporo za isto bolezen, niso več upravičeni do nadaljne podpore. Upravičeni so za druge bolezni ali pa da plačajo 50 (Ni označeno centov, ured), samo za posmrtninski sklad. Grebene tudi pojasni, da operacije se tudi do sedaj ni plačalo, izplačala da se je samo operacijska nagrada.
Br. Marušič pojasni stališče zavarovalnega Urada, da danes se morajo pravila sprejeti in na drugi konvenciji najse poda nadaljne zahteve, na kar bode zavarovalni Urad nam šel na roke kolikor mogoče.
Br. Pečavar zahteva, da naj bi se dodalo neko izjavo iz prvih pravil in je mišlenja da se doda načelno izjavo.
Br. Novak pravi, da ni v pravilih posmrtninskega sklada, pač pa da imamo kljub temu eno članico, ki plačuje 50 centov za posmrtninski sklad.
Br. Grebene pojasni,^ da pravila pravijo da ni član upravičen do dvakratne podpore v eni in isti bolezni, oziroma ko prejme 6 mesecev celo in 6 mesecev polovično.
Br. Račič pa je zato, da kot podporna organizacija v bratstvu naj bi se kolikor mogoče pomagalo izčrpancu ako je v sili.
Br. Grebene pojasnuje, da točka 27 o tem govori podrobno, toda br. Novak opozarja, da je ta-točka črtana v pravilih, katera je potrebno sprejeti. Nato br. Grebene pripomni, da ima zatrdilo od zav. Urada, da naj jih mi preobličimo.
Br. Račič predlaga, da naj bi Glavni Urad poslal zastopnike, ki naj bi pregledali delovanje odsekov.
Br. Predsednik da na glasovanje za odobritev pravil, na kar br. G. Mihelič predlaga, da naj Glav. Odbor pošalje od vsake redne in izredne seje zapisnik.
Predsednik prešteje glasove za sprejetje pravil z 40 glasov proti nobenega. Pravila so sprejeta enoglasno. Nato se podpišeta oba glavna predsednika in tajnik na ravnokar sprejeta pravila.
Zapisnik sprejet in konvencija prekinjena za popoldan.
Br. Predsednik odpre zasedanje ob 2.45 popoldan.
čitanje zapisnika. Zapi-
snik sprejet kakor čitan.
Preide se na volitev glavnega odbora: Br. Predsednik odpre nominacijo z,a glavnega predsednika. No-minirani so : Br. Kovač predlaga L. Pečavar, podpira J. Modec. Gorge Mihelič predlaga, T. Lavriča. Podpirata lic in Kosmrl. Ilc predlaga J. Francelj, podpira Benči-na. Račič predlaga, T. Krajca; podpira Mihelič. Pust predlaga, L. Kosmrl; podpira Sečen. Odklonili so nominacijo: Kosmrl, Kraje, Francelj in Lavrič.
Izvoljen je za glavnega predsednika, L. Pečavar z 15 proti enemu.
Račič predlaga, da naj se da 5 odbornikov v Kirkland Lake in 4 pa iz raznih drugih naselbin. Br. Marušič predlaga, da naj se izbere 4 iz vsake od spornih strank v Kirkland Lake enega pa iz odseka. Podpira Račič.
Kosmrl predlaga naj se gre naprej z nominacijami. Spehar protestira proti nominacijam.
Nominacije za podpredsednika :
Brat. Kovač predlaga, br. P a v č.e k. Kosmrl, Pusta in podpira Benčina. Troha predlaga br. Ilc.
Za podpredsednika je izvoljen br. Ilc z 15 glasov, proti noben.
Nominacija za glavnega tajnika:
Br. Pust predlaga br. Kraje. Podpira Anzeljc. Pav ček predlaga br. Kužnika; podpira E. Troha. Ilc predlaga žužeka; podpira Mihelič. Račič predlaga J. Francelj; podpira, Pust.
Nato predlaga br. Mihelič, da gre prvi predlog na glasovanje. Torej izvoljen je br. Kužnik za glavnega tajnika z deset proti osem glasov.
Nominacija za glavnega blagajnika:
Br. Lavrič, predlaga br. Pavček; podpira Modic. Mihelič, predlaga Pusta; podpira E. Troha. Kovač pred laga Krajca; podpira Ko-smrlj.
Br.F. Kraj.c, je izvoljen za glavnega blagajnika, enoglasno.
Opomba br. Mihelič, da se ni odobrilo plače.
Br. Pogorelec predlaga, da naj se izvoli vsaj tri glavna odbornika iz Kirkland Lake in to dva iz Timminsa in enega iz Norande.
Mihelič pa predlaga, da se vseh pet nadzornikov izvoli iz odseka.
Br. Kraje je mnenja, da se izvoli radi prevelikih stroškov iz društvenih odsekov št. 1. in št. 14 v Kirkland: Lake, enega pa iz Timminsa.
Sledi nominacija za Nadzorni Odbor. Nominirani so: Račič, Put, Pavček, Makše, Benčina, žužek, Modec, Hočevar, Sečen, Novak, Skube, Piškur in Lavrič.
Br. Račič se zahvali na nominaciji. Br. Grebene ovrže nominacijo za br. Piškurja, ker da je bil v spornem odboru.
Izvoljeni so sledeči člani v Nadzorni Odbor: Pavček, žužek, Hočevar, Skube in Lavrič z 17 glasov.
Glede plače, br. E. Troha predlaga, da naj ostane plača gl. odbornikom ista, kot jo je določila zadnja konvencija. Enoglasno sprejeto.
Enako je izvoljen za vrhovnega zdravnika Mr. Thompson.
Pogorelec predlaga, da naj se vzame v pretres glede stroškov delegatov.
Br. Pavček, predlaga da naj se delegatom plača vožnji in dnevnice, dočim delegati iz Kirkland Lake, naj trpe sami svoje stroške.
Br. Zobec, predlaga, naj se plača stroške iz zvezne blagajne, podpirata br. Kovač in br. Weiss.
Br. Kosmrlj predlaga naj se plača odbornkom od odsekov : Port Arthur, Pascalis, Noranda, Val D'Or, St. Sa-therines in Windsor. Podpi-
ra br. Anzeljc. Predloži, da se plača delegato miz zvezne blagajne proti predlog pa da , naj se odobri in plača odbornikom od zunaj.
G. Mihelič izjavi, da je njegov odsek zahteval, da naj vsak odsek trpi sam stroške. Glasovanje 16 za in tri proti. Torej se stroške poravna iz zvezine blagajne.
Grebene je mišlenja, da se reši vprašanje članstva, katero mora biti upravičeno do podpor ali da so suspendirani.
Otoničar pojasni svoje stališče radi ureditve knjig in je mišlenja, da naj se izvoli 4 delegate, ki naj bi pregledali uradne knjige od 1940 in naprej. Br. Grebene pojasni na vprašanje Miheliča radi izplačila njihovim bivšim bolnikom rekoč, da ni mogel za kar ima tudi potrdilo plačati, ker so imeli denar zamrznjen.
Br. Marušič predlaga, da vsak tisti član ki je bil suspendiran 30 junija, je upravičen član do vseh podpor ako plača vse zaostale ese-smente. Enoglasno sprejeto.
Predsednik je mnenja glede pregledovanja uradnih knjig, da to prevzame Nadzorni Odbor, ker tako bi se najprej končalo to delo, ter zaključi popoldansko zasedanje od 6.45 in zahteva se da prične zasedanje zvečer od 7 uri.
Br. Predsednik odpre večerno zasedanje od 7.30 minut.
Predsednik sugestira, da se vzame v pretres vprašanje glede uradnega glasila.
Brat Račič predlaga v imenu svojega odseka, da se vzame za uradno glasilo časopis Edinost, kjer naj bi glavni tajnik Zveze poročal članstvu o delovanju Zveze, dohodke in izdatke, bolniške zadeve in smrtne slučaje.
Br. Kosmrlj pravi, danaj uzame glasilo Edinost, stališče nepristransko ter da ne bode več nadalje priobče-valo dopisov, ki bi bili v škodo Zvezi.
Br. Troha, predloži glede stališča kakoršnega je imel nnjihov odsek na zadnji Konvenciji 1942.
Br. Kraje, predlaga "Glas Naroda".	• '
Br. Kovač, predlaga da se vzame za uradno glasilo Edinost.
Br. Spehar, protestira da naj bi prečitali zapisnik zadnje redne Konvencije. Kon-venčni predsednik ga zavrne rekoč, da to ne spada v okvir nominacije.
Br. Kraje pravi, da uradno glasilo se mora pošiljat uradno brezplačno naračun Zveze, kar bi preveč stalo.
Br. Francelj pa je mnenja, da ker smo v Kanadi isto tako kot je časopis, zatorej da bi se ne plačevalo kakih privilegij kot napr. v U. S. A.
Br. Tekavc protestira in pravi, da ni potrebno nobenega glasila.
Enoglasno je pa sprejeto za Uradno Glasilo Edinost. Predlog za Uradno Glasilo predlaga br. Benčina, za same Uradne zadeve. Torej E-dinost ostane Uradno Glasilo. Glasovanje vsi za, proti nobenega.
Br. Kosmrlj protestira proti nabavi doma. Br. Mihelič je istega mnenja. Torej ni predloga za Dom.
Na vprašanje br. Kraje, zakaj se je razkopal odsek št. 13 in ker nihče ne pojasni, poda pojasnilo br. Novak. On pravi, da ni bil odan v potrdilo glavnemu odboru.
Nato pride debata radi vstanovljanja odsekov.
Br. Pečavar pravi, da je v pravilih, kdo hoče ustanoviti novi odsek, mora biti vsaj 6 mesecev član že ustanovljenega odseka.
Konvenčni predsednik priporoča, da naj se pozabi mržnjo ter osebno sovraštvo. Br. Kraje, se osebno zahvali konvenčnemu predsedniku v imenu svojega članstva odseka št. 14, za iskreni govor ki ga je podal v prid Zvezi. Priporoča, da naj se pridobi na kak način nazaj v Zvezo odsek št. 13.
Konvenčni predsednik pravi, da je^ mislil o tem v tej debati.
Br. Pavček pa predlaga, da naj se vzame v pretres
zadeva glede društvenega odseka št. 14, namreč ali je potrjen po zavarovalnem Uradu.
Br. Kovač želi pojasnilo glede ustanovitve zasebnega odseka v Val D'Orrju. Br. Mihelič poseže v debato v tej zadevi ter se sklicuje, da je njegova dolžnost se pritožiti za krivico, ki se godi njemu in njegovim bratom v odseku št. 2 Val D'Or-ju.
Konvenčni predsednik pojasnuje, da je tako stališče brez podlage.
Br. Grebene raztolmači, da ni vse v redu glede stroškov, kateri so nastali ob zborovaju Glavnega razsodišča. Br. Marušič odgovarja, da ni bilo pravilno sklicano po točki 90 v starih pravilih, sklicuje se, da le predsednik gl. razsodišča ima pravico sklicati obtožence ne pa tajnik istega.
Nato sledi debata med raznimi člani.
Nato sedi debata daHmm
Br. Mihelič vpraša, kaj bode z stroški ki so nastali radi sklicanja gl. odbora z dne 21 maja. Mr. Tinline, sugestra, da naj se vendar enkrat neha, ker ako bo šlo tako naprej smo lahko tukaj cel teden.
Br. Pavček predlaga, da naj se ne izplača stroškov, ki so nastali zaradi nepravilnega sklicanja.
Br. Mihelič spet pojasnuje celo situacijo, na kar br. Pavček predlaga, da naj se gre naprej z dnevnim redom, podpira E. Troha.
Glasovanje radi dnevnic glavnega razsodišča od 13. 3., 15 proti 3. Torej se ne izplača dnevnice.*
Zapisnikar resignira od 10.00 p. m. Pogorelec Zapisnikar.
Pripomba: Br. Otoničar zahteva, da le tista izjava katero bo podala komisija za pregledovanje knjig, bode merodajna*
Br. Lavrič, se pritožuje zaradi odklonitve plače članom zveznega razsodišča.
Br. predsednik pokliče gospodarski odbor (5 članov), da se pregleda knjige, na kar sugestira, da se radi utrujenosti zaključi večerno zasedanje in se določi drugo ob 10 uri zjutraj dne 14 decembra. Enoglasno sprejeto.
Zapisnik sprejet in podpisan po zapisnikarjih. Večerno zasedanje je zaključeno ob 10 uri zvečer. Četrto zasedanje Konvencije V. P. Z. Bled, 14 dec. 1943.
Konvenčni predsednik odpre zasedanje ob 10 uri 30 minut zjutraj s pozdravom. V kratkih besedah pojasni kakšen utisak je napravilo zasedanje konvencije prej-šnega dne. Zopet opominja na ponovni nesporazum. Sledi predlog od br. Sečena, da se ponovno vzame v pretres vprašanje glede plač za-veznega razsodišča. Razvije se debata in več delegatov debatira to in druga vprašanja.
Predlog br. Sečen je, da za v korist Zveze in njenega napredka; za boljšo slogo in delovanje, da se plača stroške zadnjega razsodišča, kakor tudi stroške gl. odbornikom te konvecije in to z tem namenom, da se izognemo drugim nepotrebnim stroškom. Podpira br. Zobec.
Br. Perušič stavi proti predlog, namreč da se strinja s predlogom samo pod pogojem, če br. Mihelič, tajnik gl. razsodišča, dokaže da je bilo pravilno sklicano. Br. Kosmrlj pojasnuje, da se ostane pri tem, ker smo že včeraj glasovali o tej zadevi.
Sledi glasovanje glede izplačila dnevnic. Da se izplača 10 proti 7 glasov, svoto $265.00.
Na sugestijo br. Grebenca glede dnevnic, br. Pavček predlaga $5.00 dnevnico. Podpira br. Mihelič. Glasovanje 18 proti za nobenega.
Sledi predlog, da se vsako leto pregleda knjige po enem članu od odseka izven Kirkland Lake. Za predlog br. Kovmrlj iz Sudbury, enoglasno sprejet.
Z tem je zaključeno pred-
dopoldansko zasedanje in določeno drugo ob 2 uri popoldne.
Konvenčni predsednik odpre zasedanje s pozdravom in z apelom, da s sporazumom nadaljujemo naše delo, katero nam bo omogočilo k uspežnejšemu zaključku. Sugestira se, da se vzame delo pregledovanja knjig.
Br. Anzeljc predlaga, da tih pet Direktorjev kateri so bili izvoljeni v Nadz. Odbor, naj pregledajo knjige. Enoglasno sprejeto.
Konvenčni predsednik sugestira, da se razpiše šest mesečno kampanjo za pridobivanje novih članov v odra-stli in mladinski odsek. Sugestija enoglasno sprejeta. Dalje opominja glede prihodnje Konvencije v letu 1044.
Br. Račič predlaga, da bi se vršila v Kirkland Lake in sicer enkrat v septembru mesecu. Podpira br. Pogorelec.
Br. Anzeljc stavi proti predlog, da se vrši mesto v Kirkland Lake, v Timminsu, meseca septembra. Za proti predlog 10 in preeflog 7 glasov. Torej prihodnja konvencija se vrši v Timminsu.
Br. Otoničar sugestira, slučajno da se zopet kupuje vojne bonde, kakšni koraki se naj podvzamejo v tem pogledu.
Br. Kovač predlaga, da se v prihodnji kampanji vojnih bondov, kupi na račun V. P. Z. Bled, ne manj kot $2.000. 00 (Dva tisoč dolarjev). Podpira br. Zobec. Enoglasno sprejeto.
Konvenčni predsednik sugestira glede članskih Certifikatov (Zavarovalna polica). Odobreno je, da se bodoči odbor potrudi in nabavi potrebne certifikate; ravno tako da preskrbi odsekom kateri še nimajo potrebne društvene pečate.
Mr. Tinline sugestira, da gresta oba to je stari in novi odbor urediti bančne knjige.
Nato se Konvencijo zaključi za čas, dokler se te določene osebe ne povrnejo nazaj. Po preteku tega časa, se nadaljuje s konvencijom.
Sklenjeno je bilo na konvenciji pred zaključkom, da noben član Zveze, ne sme po časopisih ruvati in razširje-vatj propagando, katera je na škodo in ugledu Zveze. Kdor se ne bo pokoril temu sklepu, bo izključen iz Zveze.
Nato Nadzorni Odbor poda poročilo o pregledu knjig. Poroča o tem br. Grebene, da celokupna bančna vloga znaša $14,564.02.
Knjige so najdene v redu. Br. Kosmrlj predlaga, da se da zaupnico obema glavnim odborom za njih točno delo. Sledi govor raznih prisotnih in nato eno minuto molka v počast umrlim bratom in sestram. S pozdravnim govorom zaključi konvenčni predsednik konvencijo in nato sledi zaključek s petjem: "Hej Slovani" !
Finančno poročilo:
Brat Matija Otoničar poroča o dohodkih naslednje:
NAŠA REZERVA ŠE NI DOTAKNJENA
Timmins — Kampanja za tednik prav dobro napreduje. Slovenci v Kanadi, so že izrazili svojo željo za tednik!
Kako pa Timmins in okolica? Mismo na severu! Mogoče bo kdo mislil, da nas je v letošnji kampanji "burja vzela". Ker smo že kot navadno rečeno vajeni burji in večkrat nevihti sredi zime, se seveda še manj ustrašimo južne sape, katera nekam leno povleče včasih skozi.
Tako naprimer dobimo sicer nepotrjene vesti, da Windsor ima prav lepo vreme ta mesec. Potrjene vest vsekakor je, da imajo precej sposobnih maršalov v kampanji za Edinost, čestitam jim na sposobnosti in obenem predlagam uredništvu, da pokloni odlikovanje najboljšemu štabu, če prav bi bil ta recimo v Windsorju.
Seveda kdo bo prvi, to je še vprašanje? Timmins se zaenkrat ne ustraši močnega pritiska z juga. Kajti navadno se zgodi, da kadar se sever oglasi po južnih krajih nastane tarnanje zoper hri-pavost, glavobol in celo vrsto takih manjših občutnih bolezni, če bodo torej naši Windsorčani vzdržali severno neurje, tedaj jim pa res moramo vsi čestitati.
Naj omenim da naša rezerva zaenkrat ni dotaknje-na. V Timminsu smo naredili lovsko veselico dne 16 januarja. Naši lovci so "o-stro-strelci" in v prvih naskokih navadno le skusijo kako nese puška. Posebno se v tem odlikuje Ed. Schaffer, kateri je tudi prinesel lovski plen za veselico. Snega imamo letošnjo zimo obilo in hrane za divjačino je kaj malo. Kljub temu so zajci precej veliki in pa še kako okusni. $46.24, je prenesel plen, nevem pa če je bil zajec ali pa zajka. Kot za na-
grado je dobil ta plen, A. Doplihar!
Poslali smo od veselice $80.00 na račun kampanje. Nevem kako bi pa bilo recimo ida so naši lovci, naleteli na "komsatinca". Ker navadno čez zimo slednji spi in ne pride iz svojega brloga na dan, se je našim lovcem zaenkrat izmaknil. Ni pa izključeno da ga ne za-slede v bodoče!
J. Župančič, nam je ob tej priložnosti kot navadno za-, igral poskočno polko. Vrteli smo se skoraj vsi! V veseli družbi naših Timminških rojakov, pa tudi iz South Porcupine in Shumacher so se udeležili v lepem število. Tem potem izrekam najlepšo zahvalo vsem, ki so nas podprli v kampanji za tednik.
Naj omenim še to, da skupno Timmins, Shumaher in South Porcupine, imamo priložnost da pokažemo drugim naselbinam, kaj se pravi iskreni Slovenci! Imamo tudi lep naraščaj in kaj pa naša mladina, ki nas tako naglo dohaja v društvenih in organizacijskih ozirih. Tudi sposobnih mož in žena nam ne manjka! Vse kar nam še delno manjka, je sloga in bratski sporazum v vsih zadevah, ki se tičejo našega skupnega napredka. Torej delujmo na polju bratske sloge in vzajemnosti za močnejšo Zvezo Kanadskih Slovencev in tudi Vzajemno Podpornu Zvezo Bled, ter za edini slovenski časopis v Kanadi — Edinost. Ponovimo sicer nam znano pesem, kakor smo jo zapeli na lovski veselici tudi pri drugih prireditvah ki se glasi: "Bratje mi stojimo trdno, kakor zidi grada — Črna zemlja naj pogreza tega kdor odpada"!
Martin Bayuk.
ODGOVOR SUDBURY IZ TORONTA
Odsek št.		1	$787.10
ii	tt	2	$348.00
tt	tt	3	$892.63
tt	tt	4	$533.16
tt	tt	5	$164.50
tt	tt	6	$200.00
tt	tt	7	$331.50
tt	tt	8	$183.50
tt	tt	10	$248.00
tt	tt	11	$132.50
SKUPAJ:			$3.820.89.
Izdatki	znašajo		$218.65
Poda poročilo br. Frank Grebenca, kot sledi:
DOHODKI:
July ........	............... $176.00
	............... 171.50
	................. 175.00
Okt.......	................ 173.00
Nov.......	................. 188.00
	................. $873.50
Izdatki	znašajo pa:
July ........	.............. $668.75
Aug.......	................. 200.00
Skupaj:	............ $868.75
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
Kakor je razvidno iz dopis v Edinosti, sta se Sudbur-čani res odločili da pozovete Toronto za svojo tekmovalko v prid. kampanji Edinosti. Poziv smo kajpa sprejeli na znanje in naj vam pri tem omenimo:
Prvič, da ste napravili napako ko ste izbrali ravno Toronto z a tekmovanje! Kajti zdi se, da nam kar vnaprej že lahko pošljete tisto darilo ki ste ga napovedali v svojem pozivu. Omenimo naj še to, da nam ga bi slučajno ne poslali C. O. D.
Drugič, pa vam častitamo ko imate tako hrabro srce da si drznete napovedati ve-likano kot je Toronto — dvoboj! Mogoče da vam ni znano kako je veliko Toronto in tudj kako so naši rojaki bili pripravni prej ter bodo tudi v bodoče, kadar se gre za koristne in narodne stvari, če smo slučajno nekoliko zaostali s denarnimi zbirkami — vedite, da se kampanja nadaljuje! Neki naš stari pregovor tudi pravi, da celo majhna "žaba" včasih daleč skoči! Kako daleč in kako visoko, se navadno dožene na zadnje.
Vi ste res zbrali divizijon, batalijon in ne mara tudi korpus čaka nekje v zaledju. Mi smo pa posneli z-vgledni primer naših partizanskih grup, katere so dostikrat zapodili nacistične batalijone in divizijone v beg. Ne mislimo naravnost z tem primerom vas prestrašiti, toda le deloma opomniti, da se včasih lahko prenaglimo v računanju moči svojega "nasprotnika".
Pravite: "Toronto, molči in da se raajbrž nekaj kuha" ! To vam moramo pritrditi, da se res nekaj kuha in
v	slučaju ako ne bo shlapelo, vas lahko iznenadimo.
Radi prednosti ki da jo uživamo v Torontu z tem, ker ste tukaj naši obe centrali, namreč Edinosti in Zveze Kanadskih Slovencev, smatramo to res za častni položaj. Toda zavedajoč se dejstva, da je to naša čast in ponos nas vseh skupno. Mi si nemoremo lastiti več pravice kakor drugi po drugih naselbinah. Skupno podpiramo eno centralo in skupno tudi hočemo da služite našim narodnim, društvenim in delavskim interesom.
Torej upamo da se tudi
vi	enako zavedate te vrednosti. In to dokazuje vaše -res vzorno in hvale vredno delo v Sudbury, kakor tudi
drugod posebno Vancouver-ju, Windsorju, St. Catheri-nes, Timmins, Kirkland Lake itd., še druge naselbine.
Vedite da so naši partizanski bojevniki imeli precej trdega opravka v pričetku proti bolj oboroženega in številčno močnejšega sovražnika. Tiste sicer majhne skupine so pa stopnjema postale ne le organizacija v vojaških in civilnih potrebah, ampak narodna osvobodilna fronta, katera danes se drzne bojevati proti nad 20 nacističnih divizij v starem kraju.
To pa enako velja tudi za nas v Torontu, da se res pokažemo na poziv Sudburča-nov, da smo zmožni in pripravni dostojno stati ob strani naši naselbini ne glede, kdaj in s kom v tekmovanju.
Pripravili smo se za igro ki se imenuje "Viharna Noč na Balkanu". Zatem bo tudi nastopilo Slovensko Neodvisno Pevsko društvo 'Zvon', ter naše pevke v duetih, solisti na harmoniko idt. Vse to skupaj bo prvič lep program v kulturnem in društvenem oziru, povrh tega pa lahko zmaga nad Sudburča-ni!
Kličemo vam na svidenje, ko nam boste morali prirediti "banket"!
Referre za Toronto — J. Sheryak.
RAZNE VESTI
V ameriškem časopisu "Look" so priobčena predvidevanja uglednih Amerikancev za leto 1944. Znani žurnalist in književnik John Gnuther, katerega knjiga "Inside Europe" je ena najbolj popularnih v Ameriki, z svojem predvidevanju pravi, da "ne bi dal niti 'centa' za prestol jugoslovanskega Petra in grškega Jurija". Tako misli tudi večina kom-petentnih poznavalcev Evrope.
Odbor svobodnih Jugoslovanov v Meksiki je glasoval, da podpre maršala Tita in partizansko provizorično vla do, medtem ko je tamkajšnje češfeo združenje sklenilo, da ne sodeluje z anti-ruskimi poljskimi organizacijami.
Naši izseljenci širom sveta se vedno bolj opredeljujejo za narodna gibanja in odvračajo .od pro-fašistične klike. Svet koraka naprej in prijetno je beležiti, da naši Slovani korakajo časom naprej . . .
Zapisnik seje Izvršnega Odbora 4 Dec. 1945
Seja se je pričela ob 9.30 dopoldne v hotelu Sherma-nu, Chicago, Illinois. Navzoči so bili naslednji izvršni odbornik. Predsednik Etbin Kristan, prva podpredsednica Marie Prisland drugi podpredsednik Janko N. Rogelj, pomožni tajnik zapisnikar Mirko G. Kuhel, odbornika Vincet Cankar in Leo Jurjevc ter odbornica Zlatka Zupančič.
Brat Kuhel sporoči, da so poslali pismena opravičila dr. Kern, Joseph Zalar in John E. Lokar, Fr. Zaitz pa se je oprosti po telefonu. Opravičila so yzeta na znanje.
Brat Kristan pojasni, da je seja bila sklicana na priporočilo sestre Prisland in brata Zalara, ki sta oba izrazila željo, da se čim preje vrši seja širšega odbora. Ker je smatral zadevo za važno in odgovorno, zlasti še, da se odloči glede stroškov voznine članov širšega odbora, je pooblastil pomožnega tajnika, da skliče sejo izvršnega odbora 4 decembra. Vprašanje stroškov zahteva previdnih zaključkov in velike važnosti je tudi vprašanje, kdo naj bo na bodoči skupni seji navzoč. Priporoča, da se razprava posveti le temu predmetu, kasneje pa lahko vzamemo na dnevni red še druge predmete.
Brat Cankar poroča,' da je o nameravni seji govoril z bratom Zalarjem. Ta misli, da bi se seja vršila še enkrat ta mesec, da se razčistijo gotove zadeve, ki delajo nesporazum med našimi člani in podružnicami. Nekateri člani širšega odbora se baje smatrajo zapostavljeni, ker ni bilo še nobene seje in radi tega tudi niso toliko aktivni, kolikor se je pričakovalo od njih. Govoriti je treba tudi glede drugih SANSovih delavcev, ki so odborniki le v podružnicah, ki pa resnično vršijo organizatorično delo.
Predsednik Kristan meni, da o kakem zapostavljanju ni govora. Vsi na kongresu izvoljeni čani imajo priliko za veliko in važno delo, če so pripravljeni delo vršiti. Ta odbor je že meseca julija zaključil, dabi se skupna seje vršila prvo soboto v septembru. Toda radi že pojasnjenih vzrokov je bila odgodena. Tajnik Kuhel in on sta preobložena z delom. Taka važna seja bi ne imela nobenega pomena, ako bi ne bila predložena obsežna poročila o dosedanjem delu in to storiti tedaj ni bilo mogoče. To je eno. Drugič, poudarjali smo tudi potrebo povabiti na tako sejo zastopnike naših podružnic. Pred letom dni nismo vedeli o obsegu našega razvoja, radi tega je kongres določil le seje odbornikov. Danes se vse delo vrši od podružnic in nekaterih članov širšega in izvršnega odbora. Bilo bi tedaj kritično ignorirati one, ki delajo, upoštevati pa le one, ki so bili izvoljeni. Ne pričakujem, da bi taka seja bila uspešna in reprezentativna. Nadalje nastaja vprašanje, koliko odbornikov se je bo udeležilo. Priča temu je odsotnost na tej seji (4 člani izmed 11). če vsf* povabimo, od ene do druge obali, in zahtevamo, da se ob kratkem času pripravijo, tedaj bi bil odziv slab in sej a ne bi reprezentirala, kar bi morala. December je tudi najslabši mesec za potovanje. Strinja se, da je skupna seja važna in potrebna, toda skliče se naj kasneje, če hočemo uspeha.
Brat Kuhel meni, da ni smisla govoriti o kaki decembrski seji. Radi praznikov bodo velike ovire v potovanju, niti bi povabljeni odborniki ne imeli dosti času za potrebne priprave. Ljudje danes delajo in imajo težkoče dobiti dopust. Seja se naj vrši enkrat meseca januarja. V smislu SANSovih pravil je upravni urad pripravil seznam aktivnih delavcev in delavk, katere priporoča za SAN-Sove zastopnike ali zaupnike. Obenem smo prejeli od-stopnici iz širšega odbora od rev. Albina Gnidovca iz Rocks Springsa, Wyo., in od Franka Velikana iz Indiana-polisa, Indiana. Določiti je treba glede voznih stroškov in dnevnic in sploh zaključiti, katere odbore pozovemo na sejo.
Brat Rogelj priporoča, da bi se seja vršila meseca februarja. Naše podporne organizacije bi lahko sklicale svoje letne seje ob istem času in ker je mnogo gl. odbornikov vsake organizacije tudi v SANSovih odborih, bi prihranili veliko voznini in času.
Zatem sledi še daljša razprava, v katero posežejo vsi navzoči. Končno je predlagano, podpirano in soglasno sprejeto, da se seja vrši v soboto 8 januarja 1944 v hotelu Shermanu. Chicago, Ilinois, pričenši ob 9 dopoldne. Na sejo se povabijo člani izvršnega, širšega in častnega odbora. Voznina in ena dnevnica se plača iz SANSove blagajne.
Brat Kuhel nato prečita imena članov širšega odbora in namestnikov.
Resignaciji rev Gnidovca in Fr. Velikana sta sprejeti. Na njuna mesta sta soglasno potrjeni Helena Ku-šar, 1936 Keni/worth Avenue, Berwyn, 111., in Ema Pla-ninšek, 1314 Elizabeth Str., Joliet, III. Omenjeni dve sta najbljižnji v okolici, ki sta jo zastopala odstopla člana, širši odbor torej šteje štirdeset članov, nadomestnih članov pa je še sedem.
Zaključeno je nadalje, da predsednik in tajnik pripravita poslovnik in dnevni red za sejo. Zapisnikar, ki je obenem pomožni tajnik, bo odgovoren za zapisnik seje. Ker bo pa zaposlen s tajniškim poslom, mu ekse-kutiv da polno moč preskrbeti si pomožnega zapisnikarja.
( Se nadaljuje prihodnjič ) iiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
JUBILEJNA PROSLAVA V KIRKLAND LAKE
VABILO NA KONCERT IN BANKET
Katerega priredi ob svoji proslavi desetletnega Jubileja, Slovensko Pevsko Dramsko društvo "Triglav" v Kirkland Lake v nedeljo dne 13 februarja 1944, v Francoski cerkveni dvorani.
Začetek velikega programa, ki ga poda ob tej priložnosti pevsko dramsko društvo, bo ob 8 uri zvečer.
Zato uljudno vabimo Slovence in Slovenke iz Kirkland Lake, kakor tudi bližnje okolice, da se udeleže jubilejne proslave deset-letnic Slovenskega pevskega dramskega društva "Triglav"! Enako vabimo sobrate Hrvate in Srbe ter druge Slovane!
Program je bogat in bo na zadovoljstvo udeležencev v splošnem!
Torej pridite rojaki od blizu in od daleč, da skupno proslavimo deset-letnico kulturnega in društvene olepša-nosti z priljubljeno slovensko pesnijo in nam z tem pomagate k nadaljnemu razvoju!
Na veselo svidenje dne 13 februarja 1944.
Uljudno vas vabi !
ODBOR
.IIIIIIIIHIIIIIMUIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.
PREGLED V KAMPANJI ZA EDINOST
Začetek našega dela za prvi slovenski list v Kanadi, je hvale vredno in tudi deloma organiziramo prav po partizanski. Kako se bomo držali do zadnjega, težko je reči vnaprej. Izgleda pa, da vsak vodi več skrbi z "starem" Windsorjem, kakor pa mi sami!
Po večini iz naselbin se sliši, pri zaključku bomo računali. Nekateri pa pravijo, češ potrpimo malo pri prvih sunkih, nazadnje bomo pa dobili škarje in rezali platno. še uredništvo pravi, da bo pri koncu trd oreh za Windsor! Vsem skupaj bi priporočil, da ne jokajte nad Windsorjem, ampak nad svojimi naselbinami.
"Ali veste kaj pravi Sv. Pismo, da ko je Jezus v tretjič padel pod križem, so ga objokovale Jeruzalemske žene in on jim dejal: "Jeruzalemske žene ne jokajte nad menoj, pač nad svojimi grehi"!
Mi v Windsorju, niti najmanj skrbi nimamo radi tega, da bi nas kdo spravil s prvega mesta. Toda kljub temu da bi res se kaj takega zgodilo, smo priravni prirediti "banket" zmagovalcu, brez solza tembolj s nasmehom in veselega srca. Pripravljeni smo prav dobro pogostiti zmagovalca in mu dati priložnost, da bodo njegovi gosti lepo sedeli za polno mizo. mi bomo pa vsi skupaj le posluževali jih! O tem naj zadostuje, poglejmo raje kaj smo storili in kaj se še lahko stori.
Prvič.' Prijatelji iz Van-
couverja so kar potihoma zbrali večjo vsoto in jo najbrž poslali zračnom poštom. Hvale vredno delo! Naredili so po partizansko. Mislili so se takoj v pričetku vta-boriti na vrhu in tako nadaljevati ofenzivo na vse strani.
Drugič: Sudbury pravi, organizirali smo divizijone, batalijone in kdo naj ve, kaj skrivajo v svojih taboriščih ? Imenitno! Toda če bodo di-vizijoni in batalijoni delali na dogodi, da bi ostali pa-prav po partizanski in če se sivni kot v pasivnosti zamišlja zmago "Mihajlovič", bi bilo dobro, da že zdaj se odrečejo pasivnosti in prično z ofenzivo.
Tretjič: Timmins pa kriči o svojih "lovcih", namreč da so že izurjeni strelci tam in 'Thy do not mis their aims'! Priznavajo pa sicer nekoliko iz bojazni, da se je izsdlilo nekoliko partizanov v druge kraje. Najbrž da so pozabili, da letošnje leto prestopno leto in potem takem žensko! Torej zajcev ne bo za loviti, lisice so pa preveč modre in od njih meso ni dobro za jesti, kaj pa še na javni dražbi, bi bil pičel dobiček ! Musov pa tudi ni dosti in se držijo svoje navade v prestopnem letu. Torej po mojem mišlenju so Timminščani zadeli slabo srečo z lovom !
četrtič: St. Catherines je pa najbolj nevaren. Tam je dosti starih partizanov in imajo polne zidance tistega orožja. In teh se jaz bojim
bolj kakor pa Sudburskih brigad in batalijonov, ali pa Timminsških lovcev.
Ostale naselbine bodo pokazale kaj so zmožne storiti v času kampanje. Prav dobro bi bilo recimo to, da vsaka izpolni svojo kvoto, kar tako bi vsaj deloma skupno trpeli vzdrževanje tednika.
Prav z ponosom konstan-tiramo, da je dosedajni uspeh res izvenreden in hvale vreden! Le tako naprej z delom za dober obstoj tednika!
Jože Miketič.
NAZNANILO
Redna seja odseka Zveze K. Slovencev'v Torontu, se vrši v nedeljo dne 6 feb. ob 2 uri popoldan v Bolgarsko-Macedonski dvorani 386 Ontario St. East Toronto.
Poživljamo vse člane in članice, da se zagotovo udeleže seje in vabimo tudi o-stale Slovence in Slovenke v Torontu, da se odzovejo vabilu ne glede če so člani ali pa ne.
Na dnevnem redu bo med drugimi posli odseka vprašanje zbiranja pomoči našim bratom in sestram v starem kraju. Pridite bratje in sestre, da se skupno sporazu-memo in posvetujemo ter pripravimo načrt za zbiranje pomoč i našim trpečim bratom in sestram v stari domovini!
Zatorej ne pozabite v nedeljo dne 6 februarja ob 2 uri popoldan!
Tajnik.
Junaška obramba Sevastopola
MLADINSKI KONCERT V SUDBURY
Mladinski Klub "Donovan" priredi veliki Koncert v nedeljo dne 13 februarja zvečer v Hrvatskem Narodnem Domu. Pričetak ob 8 uri zvečer.
To je prvi Koncert, kjer bo združena slovenska, hrvatska, srbska, ukrajinska in poljska Mladina nastopila, to večer s-bogatim programom.
Na sliki Mladinke z leva na desno: R. Repar, K. Sekulič, R. Knaus, A. Kolibaš, A. Horyat, M. Mičel, O. Burnac, K. Sekulič, A. Rubič, in A. Perkovič. Mladinci z leve na desno: M. Radič, A. Kovaček, L. Kovavačič, M. Bastašič, O. Savchuk, S Valic, D. Rajin (tenorist), I. Primorac, I. Vali in M. Primorac.
Tem potom uljudno vabimo tako Slovence, Hrvate, Srbe, kakor tudi druge Slovane
v Sudbury in okolici, da se udeleže te večeri kar v največjem številu. Podprite nas dragi rojaki in prijatelji, kot svojo mladino, katera enako stremi za društvenem in narodnem napredkom, ter vam bo v bodočnosti glavna opora v društvenih in tudi drugih zadevah!
Zato na veselo svidenje dne 13 februarja vam kliče Mladinski Klub "Donovan"!
VABILO NA IGRO IN KONCERT
KATEREGA PRIREDI ODSEK ZVEZE KANADSKIH SLOVENCEV V TORONTU, DNE 6 FEBRUARJA V BOLGARSKO-MACEDONSKI DVORANI
386 ONTARIO ST. EAST TORONTO.
PRIČETEK OB 8 URI ZVEČER —V Z P O R E D—
1.	Himna: "O Canada", zaigra Miss G. Muhvič, na Klavir.
2.	Zapoje moški Zbor Slov. Neod. Pev. Društva, "ZVON"
3.	Vprizoritev dvo-dejanke: "Viharna Noč na Balkanu".
4.	Sledi kratek govor urednika Edinosti.
5.	Zapojete duet sestri, Miss Mery Kosmrl in Milja Muc.
6.	Nastopi br. Sheryak s harmoniko.
7.	Zapoje moški Zbor Pevskega Društva "ZVON".
8.	Zaigra solo na harmoniko, John Šeme, ml.
9.	Zapoje moški Zbor, S. N. P. D. "ZVON".
Ker je to prva prireditev odseka Zveze Kanadskih Slovencev, kakor razvidno s bogatim programom, uljudno vabimo Slovence iz Toronta in bližnje okolice, za obilno udeležbo. Enako vabimo brate Hrvate, Srbe, kakor tudi druge Slovane, da se udeleže.
Naši igralci so se pridno učili svoje vloge in jih bodo izvedli v zadovoljstvo gledalcev. Tudi Slovensko Neodvisno Pevsko Društvo "ZVON", bo nastopilo s izbranimi pesmi!
Torej pridite v čim večjem število! Uljudno vas vabi prireditveni
ODBOR:
RDEČA ARMADA NAD 70 MILJ V ZAPADNI UKRAJINI
London 3 feb. — Oddelki Rdeče Armade so zavzeli v zapadni Ukrajini, Rovno in železniški spoj, Luck. Slednje mesto Luck, je bila odvratna glavnjača za času proti narodnega režima v Poljski, posebno za Ukrajince in Beloruse.
POZOR
NANAIMO
TukajŠni rodoljubi prire-de skupno zabavo (Dance) dne 12 feb. v St. John dvorani. Vstopnica je 50 centov po osebi in za ples bo igral dobro znani Mladinski Zbor "Pomladanska Roža".
Čisti dobiček je namenjen v prid Združenemu Odboru Južnih Slovanov Ameriških, kateremu načeljuje pisatelj in narodnjak, Louis Adamič.
Zato uljudno vabimo skupno Slovane iz Nanaimo, kakor tudi okolice, da se udeleže omenjene zabave, katera je v prid plemenite stvari.
Za dobro postrežbo skrbi prireditveni odbor. Pričetek ob 8 uri zvečer.
ODBOR.
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J. Smrke )
Fašistično glavno poveljstvo je izgubilo svoje najboljše divizije, skrpucane skupaj s tako velikimi težavami. Po prvih štirih dneh bojevanja so pripeljali četrto rumunsko divizijo z Krimskega južnega obrežja in z Iverč polotoka, še prestala dva polka od 46 nemške pehotne divizije. Poleg tega še en polk od 97 divizije; en od 213; en polk od divizije katere številka ni bila ugotovljena in en polk od SS čet več manjših ojačanj, je bilo z naglico premeščeno z južne fronte pred Sevasto-pol.
Skozi drugi teden ofenzive, fašisti so vrgli v boj celo 22 tankovsko divizijo, močno ojačeno z 8-mim zračnim korom, kateri je izgubil nekako okrog 200 letal v prvi 10 dnevih.
Imenovane "sveže" sile so napadale Sevestopol brez prestanka, ampak junaški branilci naše morske baze, so kosile fašistična ojačanja s prejšno vztrajnostjo. Navdušenje nemškega vojaka, je bilo precej poparjeno s pogumom in vstrajnostjo našega rdečega armejca in mornarja.
Nemci, kateri so se podali so izjavili: "Ko smo bili premeščeni pred Sevestopol, smo bili navdušeni. Naši častniki so nas prepričali rekoč, mi bomo vzeli Sevastopol v treh dneh. In mi smo verjeli! Sevestopol se je pa pokazal, da je pogrebna pot za večino nas. Kaj kmalu smo spoznali, da to ni Belgija ali pa Francija!"
Na 20 maja so Nemci v pripravah za napad se poslu-žili svoje zračne sile, katera je neprestano napdala. Med 2 in 7 junijem, je bil Sevastopol napadan iz zraka. Na stotine letal, namreč cel zračni kor, se je prikazal nad prvimi zakopi naše obrambne črte in nad mestom. Fašisti so vrgli 2.500 do 6000 bomb dnevno. In skozi mesec dni zračnih napadov, sovražnik je vrgel v 25.000 poletov, 125.000 bomb na Sevestopol. Teža bomb je bila od 100 klg. in na več. Kar se pa tiče lažjih in posebno zažigalnih, njih število je bilo na legije.
Nato so Nemci pripeljali težke in oblegovane topove, vključno 24 centimetrov promerne velikosti in povrh bomb, več tisoč granat je pokalo nad našimi četami. Samo v prvih dneh zračnega ter topniškega napada, so izstrelili nič manj kot 37.000 granat. To je bilo 2 in 3 junija 1942.
Nemci so bili trdno prepričani, da njihov zračni in topniški ogenj, je pobil vsako živo bitje v Sevastopolu. Nastalo pa je presenečenje in zmešnjava!
Ko so "mrtvi" (kakor so mislili Nemci) zakopi oživeli in odgovorili nemškemu udarcu s smrtonosnim ognjem !
Fašisti niso vkorakali v Sevastopol 10 junija, kot so imeli načrt. Niso celo napredovali za en palec iz njihovih prvotnih postojank.
Prej ... v vsaki državi (kjer sem aktivno služil ie izjavil telefonist, ki ga smo zajeli) : "Jaz sem imel delo da sem razvil zadosti telefonske žice, katera je potrebna za telefonsko zvezo s četami. Toda, tukaj jo nisem rabil niti en meter po cele dneve. In tako smo dobili ukaz da gremo telefonisti na postojanke, ker ni bilo drugega dela za nas".
Eden drugi vojni vjetnik je povedal pogovor ki ga je slišal od stotnijskega poveljnika in polkovnika. Dejal je: "Jaz nimam zadosti mož za napad! Moja cela moč je samo 12 mož! Zberi vse skupaj kar je ostalo od razbitih stotnij, napravi eno stotnijo in drži naprej", "je ukazal polkovnik. S časom ko pridem v Sevastopol, "ne bosta ostala celo dva moža, je godrnjaje odvrnil" stotnijski poveljnik.
Do 15 junija so Nemci izgubili polovico svojih divizij ! V celoti in napram primeru borbe, mi nismo imeli niti eno petino številčne moči, katero je sovražnik imel na razpoloženju, celo če bi mi računali moštvo iz ladij ter druge skupine katere so se več ali manj udeleževale obrambe mesta.
Posadka Sevastopola — to srčno in pogumno mesto — je izvršila svojo dolžnost do svojega naroda in do svoje domovine, do zadnjega dne. Kakor je sovjetski informacijski Urad naznanil, 22-ta; 24-ta; 28-ta 50-ta; 132-ta in 170-ta nemška pehptna divizija in seperatna mehanizirana brigada, štiri seperatni polki 22 tankovska divizija; 1-va, 4-ta in 18-ta rumunska divizija in številni drugi oddelki,, so bili popolnoma strti zadnjih 25 dni napadanjem na Sevastopol. V celoti fašistične izgube za času objega-nja so znašale, 150.000 častnikov in mož, ne manj kot 60.000 je bilo ubitih od teh.
Akoravno smo se morali umakniti iz Sevastopola, cena zmage pripada nam. Kaj nam je dalo moč in kaj je bil vzrok splošnega uničenja Nemcev pred Sevasto-polom?
Kljub resnici da smo bili blokirani, odrezani od morja in zveze na suhem z našim zaledjem; zaprti na manjh-nem pasu sovjetskega teritorija; majhen celo v primeri s Krimom, mi se nismo počutili sami in niti zapuščeni za sekundo. Odrezani od Očetnjave, mi smo se vedno zavedali, da imamo podporo cele države; zavedali smo se tudi, da naš sodrug Stalin, pazi in vodi račun o nas.
Naši bratje v orožju z Baltika, severnega morja. Tihega oceana; z Amurja; Kaspiški delavci in z eno ' besedo z vseh okrožij in pokrajin Sovjetske Unije, dajejo nam moralno podporo. In to je podžigalo našo moč! Po-večavalo jo deset krat proti vsim naporom in težkočam.
( Se nadaljuje prihodnjič )
Zborovanje Južnih Slovanov v Windsorju
Odbor Južnih Slovanov v Windsorju sklicuje veliko javno zborovanje v nedeljo dne 13 februarja ob drugi uri popoldan. Zborovanje se bo vršilo v —
TEMPLE THEATRE
Glavni govornik bo prav dobro znan narodni borec
MIRKO MARKOVIČ
urednik uglednega srbskega lista "Slobodna Reč", ter eden od članov Združenega Odbora Južnih Amerikancev. Predmet njegovega govora bo:
"Situacija v Jugoslaviji in naloge Južnih Slovanov na tem kontinentu".
Odbor Južnih Slovanov v Windsorju, poživlja na zborovanje vse Slovence, Hrvate, Srbe, Bolgare in Mace-donce!
Odbor Južnih Slovanov.