152. številka. Ljubljana, v petek 5. julija 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan sveder, isimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogersko dežele ca vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mrmte 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za V8e leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr,, za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. r.a četrt leta — Za t nje dežel« toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če te dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki ran — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u pravni M v o je na Kongresnem trgu 6t. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne utvari. Na tlako ne gredo. Mnogo se je pisalo in govorilo o tem, da Mladočehi zaradi njih odločne politike ne dobe nobenih zaveznikov, da ostanejo na veke osamljeni v državnem zboru na škodo češkemu naroda. Mi nismo tako sodili in kaže se, da se nismo motili. Od več stranij se sedaj skuša pridobiti češko zavezništvo. Nič manj se ne poganjajo sedaj za mladočesko prijateljstvo, ko so se o svojem času za vstop Hoherjvvarta in drugih Slovencev v koalicijo. Prezgodaj bi bilo še danes govoriti o tem, kak uspeh bodo imela ta pogajanja. Mladočehi se kažejo baš sedaj jako previdne politike. Izučila jih je skušnja Staročehov in pa tistih Slovencev, ki so se bili obesili koaliciji. Staro-čehi so se pod Taaffejem popolnoma obrabili, zgubili popularnost, ne da bi bili za svoj narod kaj zdat-nega dosegli. Ravno tako pa tudi Slovenci pod koalicijsko vlado niso ničesar dosegli. Čehi so pod Taaffejem vsaj sprva nekaj dobili, naši slovenski poslanci so pa koaliciji popolnoma zastonj tlačanili. Mladočehi pa tega nočejo, temveč hočejo, da se jim že pri vstopu v kako politično zvezo zagotovi kaj, kar je vredno njih podpore. To je tudi prav, kajti prevelika zmernost v politiki ni dobra in posebno Slovani v Avstriji so že bili večkrat goljufani. Zatorej kdor hoče slovansko podporo, zagotoviti ima primerno protiuslugo. To mora vedeti vlada, pa tudi druge stranke, katere bodo iskale kedaj slovanske pomoči. Za prijazen nasmeh grofa Hohenvvarta in kako častitanje po govoru kacega mladočeškega govornika se pa mlado'eška stranka ne bode dala pridobiti. Vodjam mladoČeŠke stranke ni na tem, da bi jih nekateri časopisi dunajski povzdigovali za velike državnike, kakor so liberalna glasila o svojem času grofa Hobemvarta, temveč da s svojo politiko dosežejo dejanski kaj za svoj narod. Kaj je imel grof Hohmvvart od tega, da je bil iznašel, da več stvarij veže konservativce in liberalce, dočim v resnici ni bilo tacih vezij in skupnih koristij. Njegova državniška politika je napravila popolni fiasko in liberalna glasila ga obirajo. Ravno tako bi se Doktor Strnad. (Spisal Fr. Govokar ) III. (Dalje.) Strnad je ostal, vsaj navidezno, popolnoma hladen in miren; zdelo se mi je celo, da je nevoljen in da mu le šiloma prihajajo iz ust redke laskave besede. A kadar ga je naglo, z odprtim očesom pogledala, tedaj je hipno pobledel in vztrepetal. Dasi je sicer veljal za dobrega biljardista, ven-der je igral nocoj zelo slabo, morda iz galantnosti, ali pa mu je v resnici izginila poleg Marte iz rok vsaka gotovost. Marta pa se je zvonko smejala in porogljivo so se jej vsikdar zakrožile bujne ustnice, kadar se je oglasil stotnik K., ki se je bil naveličal kibicirat pri kartačih in šabistih, s hreščečim glasom : »Hej, krasno! — Klegantna buzara je bila to!" Stotnik, ki je popil v naglici pet konjakov, se je že komaj vzdrževal na nogah; stekleno je gledal in 8e topo smejal butajoč s sabljo ob tla ter kričal in hre&čal kakor sita doga v jeseni. Prisede I je k meni ter govoričil: „Ej, to Vam godilo Miadočehom, ko bi se sedaj kaki stranki kar obesili. Nova zveza bi se utegnila razdreti in sramoto bi naposled imeli. Poleg tega so pa razmere za Mladočehe še težje, nego za grofa Hohenwatta. Poslednji ima okraj, kjer volilci vse za pametno in modro najdejo, kar on ukrene. Zadovoljni so, da jim nikdar ni poročal o svojem delovanji, zadovoljni, če tudi se visokorodni gospod grof nanje redkokdaj spomni. Pripravljeni so mu poslati zaupnico, naj se grof sprijazni ali pa skrega z liberalci. Zadovoljni so bili, ko je z liberalci vred porival vladne gare, zadovoljni so sedaj, ko se je izneveril tisti politiki, katere se je bil poprijel po odstopu grofa Taaffeja. Nobeden ga ne kliče na odgovor, da je pri sklepanju koalicije bil popolnoma pozabil na slovenske težnje in potrebe. Mladočehi pa niso tako srečni. Oni pa imajo volilce, ki slede za vsacim njih korakom, katerim morajo redno poročati o svojem delovanju Hitro bi zgubili svoj upliv, ko bi volilci videli, da ne zastopajo tako odločno čeških koristij, kakor se je to od njih pričakovalo. Ti volilci so postavili Staro-čthe na cesto, ko so viden, da je njih politika premlacna in jednako bi se godilo Miadočehom, da bi ne branili interesov češkega naroda. Že iz interesov za svoj obstanek morajo Mladočehi jako previdno postopati pri sklepanju političnih zvez. Vstopiti morejo le v tako zvezo, ki bode Cehom zares v kako korist. Ker bi stranke morda sedaj rade Cehe brez obveznih obljub vjele, je vsekako mogoče, da Mlado čehi še ne bodo mogli podpirati bodoče vlade. Zaradi tega pa ni treba se Cehom bati. Govori se tudi o zvezi mej Poljaki in levičarji. Poljaki se sedaj te zveze še ne vesele, a izključena pa le ni. Češki narod je pa preživel že hujše čase, in se torej tudi take vlade nima bati. Levica že pod Windi.schgriitzora ni imela posebne moči, tem manj jo bode še sedaj, ko se v njeni sredi kaže že jasen razpor in razpad. Obdržala bi se taka zveza še tako dolgo ne, kot sm je koalicija, kajti zadela bi zopet na volilno reformo. Naposled bi pa le bili ravno tam, kot smo sedaj. Brez češkega naroda je žensku, da bi se hotel za njo tri dni mrcvariti na dnu pekla! — Poglejte jo, divna, kaj? — In močna Vam je, ta igralka . . - tu, švrk! — in dobil sem jo po črepinji, da sem menil, da igra godba paradni marš; — kvarta, elegantna, visoka kvarta, --pobila bi me oila kot vola, da jej nisem vsaj s sabljinim koncem odbil vdarea!" In zopet je zahreščal : „Izvrstno, divno, — to je bila kvarta, to!w — Potem pa je nadaljeval: „Bili smo ie v hotelu . . , ej, pili smo trojno vino, — pa le poglejte, igra Vam, kot bi bila baš vstala iz pernic . . . brez sledu I — Divna ženska to, a nevarna kot nabita puška. Moj Bog . . . !u Menda se je nečesa spomnil; vstal je, stopical k blagajničarki in zapored spil še dva konjaka. Marta in Strnad, ki je partijo zgubil, sta končala. »Steklenico šampanjca!" — ukazala je Marta ter prisedla k mojej mizi. Tudi stotnik K. se je približal; sedaj pa ježe trobil samo: „H6, ho. ..!" Častniki pri taroku in šahu so postali zelo glasni in prepirljivi. Prižgali smo si cigarete ter pili. „Gospoda doktorja, nadejam se, da me tudi kmalu posetita v mojej vili", — je dejala buršikozno. „Čast nama bode, gospica!" — odgovoril sem za oba. ^Pridruživa se o prvi priliki . . „Gospod doktor, ali jahate?u ali pa proti njemu se trajno ne bode dalo vladati v Avstriji. Tega se bode kmalu preverila vsaka vlada in prej ali slej bode morala se s Čehi narediti sprava. Skušalo se je zatajiti in na razne načine udušiti češko vprašanje, a z vedno večjo silo zahteva rešitve. Dokler se to vprašanje ne reši, ne bode nobene stalnosti v Avstriji. Rešitev pride tem prej, čim odločneje bodo branili češki zastopniki svoje koristi in zatorej je le prav, če Mladočehi nikomur ne pojdejo na tlako. Državni zbor. Na Diinaji. 1. julija. Poslanska zbornica je danes nadaljevala proračunsko razpravo, in sicer se je bavila s proračunom ministerstva notranjih del. Posl. dr. Dvofak je govoril o sanitarnih in veterinarnih rečeh in takisto posl. Pless. Posl. S p i n č i č je tožil o političnem sistemu na Primorskem in ostro grajal Slovanom neprijazno postopanje koalicijske vlade. Koalicijska vlada je bila tako slabotna, da niti nekega uradnika ni mogla odpraviti s Primorskega, ker je prijatelj Lahov in laških poslancev in ker se je nemška levica vedno za Lahe potegovala. Govornik je zahteval ravnopravnost hrvatskega jezika z laškim v isterskem deželnem zboru in koustafoval, da so slovanski poslanci v Poreču izpostavljeni osobnim napadom, katerih je mestna policija neče varovati. Končno je govornik predlagal resolucijo, s katero se vlada pozivlje, naj da po nepristrauskih osebah preiskati isterske razmere in stori, kar treba, da se tem nedostojnim razmeram konec naredi. Posl, Promber je govoril o uradniških razmerah pri politični upravi, posl. Gessmanu o zavarovalnih stvareh, posl. Ciani o nemškem ura-dovanju pri namestniskeni oddelku v Tridentu. Posl. dr. Šamanek je ostro napadal namestnika grofa Thuna in svetoval, naj se nikar ne imenuje marki Bactpiehem češkim namestnikom. Minister grof Kielmausegg je stvarno pojasnjeval nekatere, stvari in izjavil, da želi vlada, čim bodo to razmere dopustile, odpraviti izjpmno „Jaham", — udgovord je Strnad. rln Vi?" „Neu, — sem odgovoril. „ Skoda. A vozite se pač na biciklju?" „Tudi ne, a prijatelj se vozi . . u „Oh, to je lepo! Delali bomo skupno izlete!" „Čast mi bode!" — odvrnil je Strnad, a videlo sh mu je, da mu je nevšečno to povabilo, ter da nekako zavida mene, ki ne znam ničesar. ,Pa gotovo pridita, gospoda!" — je dejala, potem pa pristavila: „Izvestno me obsojata radi moje obleke in mojega nastopa ob tej uri . . . toda obljubila sem storiti to gospodu nadporočniku pl. Z8 . . ., ki mi je podaril čisto belega, komaj dva decimetra dolgega pinčau. ,N<*>, kdo Vam more kaj očitati! Prosti ste!" — odvrnil je Strnad nekam cinično pristavivši: „ Odkar se je neka ruska kujeginja vozila v gigerlski opravi na strehi pariškega omnibusa, je postalo tako kostumiranje itak ukoro modno pri damah, ki se hote pri jednakih odnošajih zabavati; igralke so začele, aristokratke pa jih seve posnemajo i v tem!u Govoril je z malomarnim glasom, kakor bi jo hotel tako še bolj užaliti. — Marta je najprej osupnila in lahno se zardela; stisnila je dolge trepalnice ter ga hipno pomerila od nog do glave, v kotu ust stanje v Pragi ter nneto branil češkega namestnika Thuna. Ko je še govoril posl. Demel , seje razprava zaključila. Prihodnja seja bo jutri. V I Juliljlfciil, 5. julija Plener je odložil svoj mandat, to je novica, 8 katero se bavi vse avstrijsko časopisje. Povodov je ta vodja zjedinjene levice imel več. On ni mogel nastopiti kot vodja opozicije, ker ga ni vrgla nasprotna stranka, temveč lastni pristaši. Nadejal se je, da g a bode levica podpirala vsaj tako dolgo, da reši davčno predlogo. Ž njo bi bil Plener proslavil svoje ime v državno-gospodarskem in političnem ozira, Desničarji bi bili prisiljeni potem privoliti v volilno reformo po želji levite, ker sicer bi bili pe-takarji popolnoma zgubili volilno pravico. Plener je bil že precej blizu svojemu smotru. To so posebno vedeli Mladočehi, ki so zaradi tfga bili začeli najhujšo obstrukcijo. Vzlic vsemu uporu opozicije bi bil Plener morda le še dosegel svoj namen, da ga je levica podpirala kot jeden mož. Dipauli je res pretil, da desničarji glasujejo v tretjem branju proti davčnemu zakonu, a prav vsi bi gotovo tega ne bili storili, ker je nov davčni zakon za malega kmetovalca imel nekatere ugodnosti. Veleposestniki, Coro-niuijevci, in del Poljakov bi pa bili podpirali vlado v tej zadevi. Levico sta pa pododsekov načrt volilne reforme in pa celjsko vprašanje bila tako zmedla, da se ni dalo več ž njo govoriti. Posebno se iz strahu pred nemškimi nacijonalci ni dala pridobiti, da bi glasovala za Celje. Plener je vsled tega bil v največji zadregi. Kakor se je izvedelo, sta pri prvem posvetovanju v mluisterskem svetu za celjsko postavko glasovala Plener in \Vurmbraud, pri drugem pa grofa Wurmbranda ni bilo, Plener je pa še velno glasoval z drugimi ministri za dvojezično gimnazijo. Celo cesarju se je Plener izrazil, da ni misliti, da bi levičarji glasovali zoper celjsko postavko. Ko ga je pa levica tako postavila na laž, Plener ne more drugače, da se umakne političnemu delovanju Zgubil je vso veljavo, nikdo ga ne smatra več za dobrega politika, vse zaupanje v njegove velike liuančne zmožnosti so zginile, ko niti v pol leta po novem letu ni mogel dognati rešitve budgeta v državnem zboru, ki je vender podlaga rednega gospodarstva. Plener je v levici imel več nasprotnikov, zlasti dr. Ruas in dr. Menger sta rovala proti njemu, k t bi bila rada ministra. S Plenerjem levica mnogo Zgubi. On jh bil jedini, ki je še v kupe držal različne elemente. Sedaj se bodo pa jeli cepiti. Liberalnejši življi ne bodo hoteli hoditi z veleposestniki in morda prestopijo k nemškim nacijonalcem. Sploh je to začetek razpadu nekdaj mogočne zjedinjene levice, ki je že drugič pokazala, da ni zmožna za vladanja. Davčna reforma. Levičarji hoteli so posebno z davčno reformo delati za-se reklamo. Trdili so, da je to vse delo Plenerjevo, ki ostane nepozab-Ijivo. Ce Pleuer ni reforme izvel, bode pa kilo drugi stvar dovršil, ki jo je vodja levice sprožil. Mi smo že stvar pojasnili, da Plener nima drugih zaslug, da je Steinbachov načrt davčne reforme ne- koliko pokvaril. Pri budgetni debati je pa levičar dvorni svetnik Beer sam priznal, da 'je davčna reforma delo Steinbachovo, kateremu sta pomagala sedanji finančni minister Bohm-Bawerk in policijski načelni Maver. Beer sam je tako levičarje pripravil ob dobro reklamo. Civilni zakon na Ogerskem se npelje s 1. dnem oktobra in ob jed nem se upeljejo civilne matrike in stopi v veljavo zakon o verski odgoji otrok iz mešanih zakonov. Dotične izvrševalne naredbe so se že razglasile. Pri poročanja bode moral stanovski uradnik opomniti ženina in nevesto, da s civilno poroko še nista zadostila cerkveni dolžnosti. V gotovih slučajih hode poroka tudi lahko tajna, če bi morda se imeli ljudje vzgledovati nad starostjo, pohabljenostjo ženina ali neveste ali pa nud njuju preveliko razliko v starosti. Ravno tako se bodeta lahko tajno poročila, če so ženina in nevesto ljudje že poprej imeli za poročena. Poroka se bode vršila v madjarščini. Če ženin in nevesta ne znata madjar-ski, bode se privzel zaprisežen tolmač, kajti poročajoči uradnik ne bode smel govoriti pri poročanju druzega jezika kot madjarskega. Na Reki bode pa poroka v italijanščini. Iz vsega se vidi, da ima civilni zakon na Ogerskem biti nekako sredstvo za madjarizacijo. Ogerska vlada proti srbskemu patrijarhu. Sedanji srbski patrijarh Brankovic je prišel na to mesto le s pomočjo ogerske vlade Ogerska vlada pa zaradi tega tudi zahteva, da patrijarh jo v vsem podpira. Brankovic je pa glasoval proti cerkveno-političntm predlogam in se zameril vladi. Zato sedaj premišljajo v Budimpešti, da bi ga odstranili in zamenili s kakim možem, ki bi brezpogojno vsemu ustregel, kar bi v Budimpešti želeli. l 'staja v Makedoniji in Rusiji. V Busiji se jako malo brigajo za dogodke v Makedoniji. Rusija posebno ustaje ne misli podpirati, ker si jo hočejo Bolgari izkoristiti. Za tiste kroge, ki sedaj vladajo v Bolgariji, pa v Rusiji ne kažejo nobenih simpatij, če bi Rusija se umešala v makedonske zadeve, bi v prvi vrsti podpirala srbske in morda tudi grške težnje. Novi položaj. V generalno razpravo o državnem proračunu je posegel tudi posl. dr. Ferjančič. Njegov govor sin ve : Visoka zbornica! Uovoril bom kratko, da se ne potrati preveč časa; sicer pa bo letošnja proračunska razprava vsa drugačna, kakor v normalnih političnih razmerah. To so voditelji strank povedali že včeraj pri dovolitvi budgetnega provizorija. V svoji skromnosti se nočemo usiljevati velikim strankam in hočemo zategadelj danes pojasniti svoje mnenje o položaju. Vladno izjavo, da je vlada provizorna in da je nje poglavitna, skoro jedina naloga s pomočjo visoke zbornice dognati drž. proračun, smo vzeli na znanje. To in pa okolnost, da se vlada ni predstavila kot nositeljica političnih principov, bo tako pri drugih strankah, kakor pri nas prouzročilo, da bomo opustili politična razmotrivanja, nanašajoča se na vlado, in se držali samo stvarnih vprašanj, zakaj ministri so pač provizorni, miuisterstva in uradniki pa so delinitivni. Če bom izrekel nekatere politične misli, ne bodo merile na vlado, nego na stranke v tej zbornici, zlasti na velike stranke. Če pogledam v mi-nolost. moram reči, da stojimo na konci politične perijode, katero zmatramo in smo vedno zmatrali za politično zmoto. Pred nekaj dnevi se je razbila politična formacija, kateri se nismo pridružili in za katero nismo imeli nagnjenja vseh dvajset mesecev njenega obstanka. Koalicija strank ni nič nenavadnega, in pogostoma se primeri, da se ustanovi vlada v zmislu te koalicije in teh strank; toda naša koalicija je stopila v svet s posebnimi nameni, naša koalicija je hotela velika politična, narodna in verska vprašanja v kot potisniti, hotela je izvršiti volilno reformo, storiti gospodarska dela ter velike legisla-torne reforme. Tu tiči zmota. Motila se je, ker je mislila, da bo izhajala, ne da bi se ozirala na tista vprašanja, katera je postavila v kot. Pri vsakem koraku, naj se je posvetovala o tej ali oni stvari, povsod je videla, da so te stvari v zvezi z vprašanji, katera je hotela zapostaviti. Pokazalo se je, da so mogle koalirane stranke ostati združene le na ta način, da so zatajevale najvažnejše svoje principe. Vrh tega se okoli teh vprašanj, katere je b lo zapostaviti, suka vse naše duševno življenje, ona no gonilna sila v našem življenju in težko si je misliti, da bi se ta vprašanja dala odpraviti na navaden ukaz. Žalostni razpad koalicije in okolnost, da ni dognala nobene tistih nalog, za katerih rešitev se je odločila, svedoči nasprotje. Toda o mrličih nečem slabo govoriti. Dovolite mi, da pogledam nekoliko v bodočnost. Obračam se na strank * Usoda koalicije je pokazala, da političnih narodnih in verskih vprašanj ni mogoče zapostavljati. Ne vem, kaj se bo poskusilo, a prepričan sem, da se ravnokar ponesrečeni poskus ne bo obnovil. Morda brez koalicije v Avstriji sploh ni mogoče izhajati, in če se uvažujejo sile posamičnih strank, bi človek skoro verjel, da je res tako: Nobena stranka ni močna dovolj, da bi mogla zavladati nad drugimi. Sodim, da je to od konca sedemdesetih let za vse čase v Avstriji nemogoče. Stranke so torej vezane druga na drugo in tako je koalicija sama po sebi potrebna. Toda bodočnost in trajni obstanek bo imela v Avstriji samo tista koalicija, ki se ho brez zadržka odkrito in jasno postavila na podlago ustave in drž. osnovnih zakonov. (Jako res!) Kaj pa je bila razpadla koalicija, če ne umeten poskus, po združitvi nekaterih strank vladati ne po zakonskih določbah nad drugimi. Dovolj je uzrokov, da se v Avstriji vender že postavimo na stališče zakona, na stališče ustave in drž. osnovnih zakonov. Narodi avstrijski se iz drž. osnovnih zakonov izvirajočih pravic tako zavedajo, da ni pričakovati, da bi se jim odpovedali. Narodi avstrijski pa so se tudi tako izobrazili, da bodo preprečili onem«:-gočenje njih narodnega razvoja. Z nasprotovanjem se da nadalnji narodni razvoj posammh narodov pač zadržati, ne pa trajno preprečiti« Na koalicijskih tleh se je vzrodila gobica, imenovana posestno stanje. Ta pojem je starejši od koalicije; toda koalicija je že prej obstajala, dne 28, novembra 1803. 1. se je le slovesno instalirala. Ta zveza je bila že prej vidna, seveda ne tako jasno, a čim se je ustanovila, je prišla na dnevni red tudi posest. Naglašanje posesti, zahtevanje, naj se vzdržuje, to je po moji sudbi zadnja etapa, s katere se je hotelo naravno, v zakonu utemeljeno napredovanje narodov zadržati. Posest se je proglasila za princip in tako tudi umevala. Tako se je, kar je bila največja smešnost, celo zahtevalo, če je kak uradnik umrl ali bil premeščen, da mora biti njegov naslednik istega mišljenja, kakor on. Tako je zahtevala posest. Slovenci nismo take posesti nikdar priznavali. Tisti, ki nismo bili v koaliciji, smo neoziraje se na to politično kaprico, v odsekih in v zbornici oglašali svoje želje in pritožbe. Oglašali smo jih in extenso in skušali v javnosti kolikor mogoče razširiti. Pa tudi naši tovarni v koaliciji niso mogli drugače, kakor da so zahtevali celjsko gimnazijo, zoper katero se je z nasprotne strani navajala posest Ne o/.iraje se pa na posest smo naglašali ic kazali, kako ce v šolah vseh vrni prikrajšuje pravica našega jezika. Kazali smo, kako težko in dolgo že se mora naš narod boriti, da dobi za svoje otroke ljudske šole v materinem jeziku od pristojnih faktorjev- Kazali smo , kako majhne pravice se našemu jeziku priznavajo v uradih, kazali na to, kar je za pravno državo tudi če bi ne bilo pozitivnih zakonov, naravnost sramotno, da se z našimi rojaki, naj se zaslišijo kot priče ali kot obtoženci, občuje v deželah, kjer so v manjšini, kakor na p: na Koroškem s pomočjo tolmačev, tudi v najtežji:, kriminalnih slučajih. Nadalje smo kazali tudi na to, da vlada na Primorskem sistem, kateri je prouzročil upor in ustanek, da ga je bilo treba z oborožeuo silo udu-šiti. Opozarjali smo ua to, v kako nevarnost spravlja pa se jej je zopet zazibal tisti porogljivi nasmeh, kakor bi hotela reči: „TiV — ti?!11 A le za trenotje; potem pa se je ozrla molče na cigareto, ki jej je bila ugasnila. Brzo se je nag-nda k Strnadu ter prižigala svalčico ob njegovej, pri t*-m je pa globoko upi lila svoje žarke oči v nje- i gove; — črni njeni kodri, ki so gledali izpod gra-cijosno nazaj pomaknjene čepice, so mu pobožali čelo. Stotnik K. je potihnil tudi s svojim h6!*l)6! i in sedaj je že smrčal z vsemi registri. Marta je potegnila iz svojega žepa uro: „I)ve že, — treba iti ,u In vstala je, šla k blagajničarki ter vrnivši se dejala glasno: »Lahko noč, gospodje!" Častniki so planili na noge. „Gospića, že odhajate?" „Vas li čaka voz?w „Ali ste ga naročili?« — zarogala se je ona. — nKo pridete do kart, pozabite celo na svojo ka-v 'lirsko . . .u „Pardon, pardon I" — In vsi so hiteli opasovat Sablje, da bi šli iskat voza za njo. „Hvala, gospodje] Voz me čaka pred liotelom in gospod nadporočnik pl. Zs. bo tako uljuđen, da,, 1 „ Takoj, gospica!" — odgovoril je nadporočnik ter zginil v temi. Častniki so jo obdali ter se poslavljali od nje vse vpre.k. „Nadejam se, da me kmalu posetite; sicer pa se vidimo pri regati na jezeru; na svidenje!- — je »bjala nudeč posamezniku svojo ozko ročico, katero so poljubljali. Potem se je obrnila k nama: „ Torej do svidenja v mojej vili!" — še jedenkrat je ponudila prijatelju desnico, njen pogled pa se mi je zdel fascinujoč nalik gadovemu pogledu, s katerim omami svojo žitvo. „Gospića, Vaš ukaz sem izvršil", — sporočil je tedaj nadporočnik pl. Zs., ki se je bil vrnil z vozom. „Hvala!" — koketno je pokimala z glavo na vse strani, poklonila se in zavrtivši se na desni peti brzo odšla iz kavarne. Častniki no drli k vratom in še ondi vikali: „Klanjamo se! Poljubljam roko!u Odpeljala se je. Tudi midva sva se poslovila i d tovarišev ter šla. „Interesantna ženska!" — zinil sem, ko sva stopala že par minut nemo roka v roki. „ Nesramna Kirka!a — siknil je prijatelj. ,Ti ne pojdes?" „ Nikdar! — Moj Bog, kak razloček mej to zapeljivo koketo in mojo nedolžno, blago Reziko I Ona je angelj! — Lahko noč!" „Lahko noč I" Ločila sva se vsak na svoj dom. (Daje prlli,) državo popuščanje v teh deželah. Kazali smo na to, da koalicija, polna notranjih naspretstev, ni bila v stanu, te razmere odpraviti, in kazali smo na to, da je vlado in koalicijo zadel tam ponižujoč poraz, ker so razgrajalci in ustaAi triumfovali. Tudi glede Koroške smo opozarjali, da tam naši rojaki težko čutijo roko lokalne vlade, da imajo tu v vsakem oziru še manj pravice, kakor drugod. To so stvari, katere je pred vsem odpraviti, če se za bodoče računa na našo pomoč pri političnem delu. Morda so poraz koalici e prouzročile še druge stvari, mej njimi tudi take, katere se ne priznavajo. Za nas je tolažljivo in nekako zadoščenje, da smo prav Slovenci v tej koaliciji bili središče situvacije, in da je prav slovensko vprašanje prouzročilo razpad koalicije. Omenjam to zategadelj ker bodemo v bodoče, ako bi se skušalo zopet naše želje, naše po zakonu opravičene zahteve zapostavljati, skrbeli, tla se bo javna vest za to zanimala. Sedaj nimamo povoda, premeniti svoje parlamentarno stališče. Če nastanejo stalne razmere, si jih bodemo ogledali in sicer s stališča, katero sem tu opisal ter se odločili. Po tej svoji sodbi bomo iskali zveze in približevanja, o tem pa more biti tista parlamentarna zveza, kateri smo dolgo let pripadali, biti prepričana, da bodemo skušali, gojiti ž njo najbolje razmerje. Rešitve državnega proračuna ne bomo ovirali, opustili — kakor rečeno — na vlado naslovljena politična razmotrivanja in se bavili samo s stvarnimi vprašanji. Dnevne vesti. V Ljubljani, 5, julija. — (Napad) imenuje .Slovenec" nase pojasnilo o zavarovalnici „Unio Catholica". Očita nam torej, da smo tej zavarovalnici storili krivico. Naše pojasnilo je bilo podprto z neovržnimi številkami, dokazali smo, da stoji ta zavarovalnica na jako slabih nog*h, a ker „Slovenec" stvarno ni mogel ničesar ovreči, pravi, da je bilo naše pojasnilo „napad". Tu gre za tisoče slovenskega denarja, interesi slovenskih zavarovancev so v nevarnosti, a mesto da bi nas „Slovenec" podpiral, govori o „napadih". Slovenčevci so za to zavarovalnico agitovali z vso unemo, oni so krivi, da se je pri njej mnogo domačinov zavarovalo in Slovenčevci bodo tudi krivi, če bodo slovenski zavarovanci prišli pri tej katoliški zavarovalnici ob svoj denar. Kadarkoli so Slovenčevci. prejšnji in sedanji, lotili se kakega gospodarskega podjetja, vselej so — od banke „Slovenije" pa do „Unio Catholica" — naš narod oškodovali za veliko tisočakov. Kakor banka „Slovenija", tako je bila tudi „Unio Catholica" nekaterim Slovenčevcem molzna kravica. Dok iz : Neki duhovnik je bil poslan cenit neko škodo. V račun je postavil mej drugim: „Besteigung des Kirchthur-mes" 16 gld. Urez strahu torej rečemo: K o r i s t o-lovstvo je povod, da „Slovenec" obupnega položaja duhovniške zavarovalnice neče priznati in da se drzne ta zavod še zagovarjati. Kadar bo nastala katastrofa, ga bomo na to še spomnili. — („Slovensko planinsko društvo".) Zanimanje za izlet na Sv. Višarje dne 7. t. m., katerega se bodo tudi dame udeležile, je veliko. Pri povratu iz Sv. Višanj si bodo izletniki ogledali krasna Be-lopeška jezera. 0 slabem vremenu preloži se izlet za 8 dni. — (Prememba posesti) Grajščino Rakovnik v mestni okolici ljubljanski, do sedaj last gospe Duffejeve, kupil je gospod Ferdinand S c h m i 11, posestnik in trgovec v Ljubljani. — (Tatvina.) Klepar v tukajšnji glavni tobačni tovarni Janez Bizjak iz Udmata bil je predvčerajšnjim aretovan in deželnemu sodišču izročen, ker je že delj časa v tovarni kradel pločevino in je skrivaj dal voziti iz tovarne. Pri hišui preiskavi našel se je znaten kvantum pločevine. — (Potopljenec.) Kakor smo že poročali, zadela je rodbino Bayer-l)ečman nesreča, da je sin g Baverja, 20letni absolvirani gojenec infauterijske kadet ne šole v Maribou Mihael Bayer pri kopanju v Savi blizu stacije Save dne *J. t. m. utonil. Truplo ponesrečencevo se je danes popoludne našlo pri postaji Save in bo najbrž v nedeljo pogreb, in eicer v Ljubljani. — (Nesreče ) Včeraj zjutraj sta se splašila konja trgovca Urbanca, ko je hlapec peljal iz Šiške. Konja sta dirjala od Koliseja, kjer je hlapec padel z voza, naprej po Marije Terezje cesti proti Gradišču, kjer sta zadela ob tramove s katerimi so podprte hiše, in se zgrudila. Jeden konj je baje hudo poškodovan. — Pri streljanju s topiči je ponesti I v Ratečah Iti let ni M ar ti U Klobčič. Pri nabijanju topiča se je unel smodnik in mu odtrgal paleo leve roke. — Posestnika Jalena 47letna dekla Katra Kristan v Hlrbiti je padla dne 30. t. m. tako , nesrečno s črešnje na spodaj ležeča dva velika kamenja na glavo, da je mrtva obležala. — Pri Bujah v postojinskem okraju je utonil v Reki dne 1. t. m. lSletni posestnikov sin Fran Požar iz Gornje Košane. — (Osobne vesti.) Okr. šolski svet v Kranju je imenoval v poslednji seji gosp. Frana Mi kuša, okr. sodnika v Škofji Loki, krajnim šolskim nadzornikom za Škofjo Loko. — Avskultant Rudolf Laz ar teh je imenovan pristavom okrajnega sodišča v Poreču. — (Velik požar.) Iz Dobrave pri Ljubljani se nam piše 4. t. m.. Včeraj dopoludne okolu 11. ure nastal je v Vasi Švica pri Dobrovi požar, ki je skoraj celo vas upepelil. Kolika je škoda, se danes še ne ve, vendar se ceni približno na 17.000 do 20 000 gld. Zgorela so 12 posestnikom vsa hišna in gospodarska poslopja in jednemu vsa gospodarska poslopja. Koliko živine in orodja je pogorelo, se tudi še ni moglo konštatovati, ker so ljudje vsi zbegani in obupani. Klementarna sila končala je tudi življenje nadebudnega mladeniča, ko je hotel rešiti živino domače hiše. Sesul se je goreč pod nanj. Izvlekli so ga popoludne okoli 3. ure iz razvalin. Vzrok temu, da se je ogenj tako razširil, je ta, da so bili odrasli ljudje oh tem času še vsi na polji in da so hiše izključno s slamo krite. Pri tem vel je še močan sever. Požarna brambe nimamo. Prišla nam je na pomoč polhograjska, katera je s svojim neumornim m požrtvovalnim delom omejila ogenj na hiše, ki so že gorele. Čudno se nam zdi, da so se naši možje še le ob 9. zvečer spomnili, c'a bi bilo dobro, ako bi se Viška požarna hramba prosila za pomoč. Ob tem času bila je namreč velika nevarnost, da se vnamejo še ostala poslopja, ker je začel pihati jug. Viški gasilci so okolu 11. ure na večer prišli m stopili na mesto polhograjskih_ ter gasili celo noč goreče kuj)e sesulih se pošlo.ij. Čast in hvala obem, posebno prvim na pomoči. Posestniki so večinoma .a male svote zavarovani. Kaj hode z njimi, ako se jim ne priskoči z izdatuimi sredstvi na pomoč! Kar jim ni potres vniČil, vničil jim je ogenj rešili so si le golo življenje. okolu 12. ure ponoči zapazili smo žar ognja v smeri Stranska vas-Št.Vid. — (Vihar.) Včeraj malo pred 7. uro zvečer je razsajal na Gorenjskem zlasti nad Kranjem hud vihar in je nastal s len naliv. Voda je prodrla v nižje ležeče kleti iu proJajalnice ter prouzročila veliko škodo. Ljudje so morali s šk.ifi zajemati vodo, da ni nastala še večja škrejme)o (871-1) na Mestnem trgu it. 9, I. nadstropje. Vzprejme se kot <»«.(« t h u i U vinograda v Halozah oženjen mož, ki je vešč zimskega in zelenega cepljevanja ter sploh vseh opravil pri nasajevanji vinogradov z ameriškimi trtami. Pogoji se izvedo pri Antonu 4. re«« r i «-n. tajniku posojilnice in posestniku v Ptuju. (861—3) takoi Otroški vozički v veliki izberi, nova pošiljka došla. Cent <>d r» griči« naprej pri (863—4) Fr. Stampfel-u v Ljubljani na Kongresnem trgu, Tonhalle. •ec Srajce za gospode za koje M garantiije, da so dobro prilegajo, iS najboljšega materijala, z gladkimi prsi po gld. 97*ft0, L v gube nabranimi prui po gld. 29' — 1'J komadov, prodaja pioinptuo i/. Mloge ali pa narejene po meri, kakor tudi najfinejšo in najpolidtiuje (824—14) v ovratnikih in manšetah. Henrik Kenda, Ljubljana. Umrli so: 2. i rili j a : Feliks Knific, duhovnik, 57 let, Nnnske ulice st. 4. 3. julija: Albin Ulč.ar, paznikov sin, 6 mesecev, Dunajska cesta St. 35. V deželni bolnici: 30. junija t Helena Stok, gostija, 68 let 2. julija : France Hiti, črev-Ijar, 18 let. V vojaški bolnici: 8. julija : Matija Osihode-rer, pešec, 22 let. Cesarsko-jubilejske cerkveno-1 zgradbene srečke a 1 gld. Žrebanje že v četrtek! (762—12) | e „Leykam-Josefsthalu in tovarnarja v Trstu, kot zastopnika zavarovancev gospoda Harola Kiitliig-a faktorja tiskarne Kleinmavr & Baiuberg v Ljubljani. V Ljubljani, dne 1. julija 1895. (871) "\7~o llln.1 cdbor: Ivan Perdan M. Ambrož ič predsednik trg. in obrtniške zbornice v Ljubljani- Ivan Baumgartner t< s.irn.tr v LjuMjaui. Kari Ritter c. in kr. poslovodja v pomorskem arzenalu v Pulju. lastnik žage, mlina in opekarne v Novi Sušici. Gustav Dietrich ravnatelj papirnice v Medvodah. Ivan Murnik ces. svetnik v Ljubljani. ,111 ^♦1° °>I° ojlfo J>IC 3 4 vseli mladih dam se umiva s slovpč.im Doeringovim mibun s sovo in vse priznavajo, da jo to milo za polt nsjboljie In da JI najbolje prlja. Ce bi mej mladimi damami bilo takih, kater«; Se niso upo-rabljevalc Doerlngovo milo s sovo M svojo toileto, naj ne opusti'-, napraviti poskušnjo s tem mibun Pristno Doe-ringOVO milo s sovo stane povsod samo 80 kr. 3 (61—4) Generalno za*topnivo: A. MOTSCfl & Os., Dunaj, L, Lugeck Nr. B« ',. v,, jiavno ravaaieljsivo amr. m. V&uu Izvod iz voznega reda Naetopno omenjeni prihajal"! tn oabajalnl uael oanaoeni ■<> v t»»li^Ki'rotilfc»wi r«vrM. Sr«duJf«rrop«kl 6m j« krajcema čkia t l.jnli-IJanl aa I mlnati naprej. Odkod ls LJubljane (jul. kol.) Ob IU. mri B m4n, po noM otabnl vlak v Trbta, Pont*b«lt Beljak, Gelova«, Franaenafeate, bjabno, Selathal v Anirea, Iiohl, O nuni deu, Solnegmd, Lend-Oattein, Zeli na jeieru, Inomual, Curiti, Htayr, Lino, Budejevire, VlaaoJ, Marijine Tare, Kge«, Karluve vere, Kron cove vere. Prago, Llpaijo, I)un»J Tla Aniitettco. CM S. uri tO mir*, tjvtrtij raeeanl »lak t Noto meeto, KoAerie. Oh 7. mri IO m*in. ^^mtr«^ oeebnl vlak v Trbli, Poutabel, Beljak, Oe-loTeo, Kranaenafeate, Lijubtio, Dunaj, 6ea Helathal t Soloograd, Duna rla Amstetten. 0» 11. mri »O mite. đopolrnđn* oeebn! Tlak t Trbli, Pontabel. Beljak, GeloTeo, Franienafeile, Ldabno, Belathal, Holnograd. Ot> IU. mri /IS min. poj>olMlnu«rrad, Lend - Oettein, Zali na Jaieru, i m« muit, Bregnlo, Onrih, Genovo, Paria, čea Klein Beifling, 8teyr, Liiuo, Omunden, laclil, Budejevioe, PlaenJ, Marijine Tare, KJrer, Pranoo*« Tare, KarlOTe Tare, Prago, Liplko, Dunaj Tla Amatetten, Oh 7, uri U0 tnlt*. trti-'-r meeani Tlak t Noto meato, Kin-nvle Basun tega ob nedeljati in praanlkih ob O. uri mlrii«( jiopoludnc oaobni Tlak t Leace-ltled. Prihod v LJubljano (juž. kol.). CM> S. uri S3t mfta. nfutnO oaebm Tlak ■ Dunaja ria ArnateUen, Lip-■IJ«, Prag«, FrancoTlh TaroT, Karlorih Tarov, Kgre, Marijinih Tkrur, Plrnja, Bodefevio, Bolnograida, Idnoa, Btejrra, Omundana, Iiohla, Aua-*aea, Zella na jeaeru, Lend Oaatefna, lijabnaga, Oelovoa, Beljaka, Pranaenafeete, Trbtaa. Oe 8. uri 19 min. iJutrvO meianl Tlak ta KooctJ«, NoTega meata. O6 11. uri V« u%in. «fot>ofiMfM* oaebnl Tlak a Dunaja rim Amitetten, Lipaljo, Prac«, Pranoorih »arot, Karlorih Tarov, KgTa, Marijinih TaroT, Plinja, Badejerie, Bolnograde, Llnca, Htojra, Pariaa, Oenove, Onrlha, Brogntoe, Inomoata, ZeUa na jeaeru, l>end-Oaateina, Ldubnoitn, Oelovoa, Pontabla, TrbUa CM V. uri SU min. pofotuitn* meianl vlak la Kočevja, Novega moita, Ob 4. uri SS min. jKifM>*M«ifae ntobul Tlak a Dunaja, Ljnhanga, HeUttiala, Beljaka, Oeloeoa, Pranaenefoete, Puutabla, Trbiia. Oh S. uri 4 min. rtn-rr-r oaehui vlek a Dunaja preko Amatettena Id fji.5r.1i",.- v. Beljaka, OeloTca. Pontabla, Trliiia Oe 9. uri US min. r«w»r meiani Tlak Iv Kooerie, Nov.«* Mnata. Kamu tega ob nedeljah in praznikih ob tO. uri 40 minut uvečer oaobul Tlak iz Leeec-Hleda. Oh 7. . 9. . «-.. to. Oh n. , ii. •» e. - 9. va on to uri BO n I* „ »O . 50 Odhod ls LJubljane (dr*., kol.; m«n «Jufr»0 T K.n.i -a. B po]>otu«»/«<**n^ . ,, vlak le II nr umikih., (ft—14(>; »h-.li.il vlak la ob 1.« -h.' ■ ■• '1 In praatiiklh. Dobiva m«9 povMod. Učenec star 12—14 let, ki je obiskoval saj prvi razred srednje '•!>■. »/.prejii««' Mt* lwUo| v hpiierl | nh o iu ^nlitn-tcriluko pr«tilMJMlnleo ura .1«*. II. — Več se IsVi pri upravnistvu BSlovenskega Naroda". (807 — 5») Razprodaja! Nikdar več v življenji se ne nudi redka priložnost, za samo 2 gld. "W dobiti nastopne prekrasne in koristne predmete. — 35 komadov /a 2 gld. in sicer: 1 jako elegantna pozlačena ura R lepo verižno, ki točno gre, s 31etno garancijo; I prekrasna kravata za gospodo od pristne svile; 1 jako lep:i igla z* kravate R umetnim briljantnm; 1 prekrasen čast niski portemonnaie od usnja, ličen in trpežen: 1 jukn lupa broia za goBpe, Pariška bujona; 1 prekrasen prstan od imi-tovantga zlata z lepim kamenom; 1 prekrasen suiodkovnik ; 1 prekrasen ustnik za smodko; 3 komade gumb za prsa od double-slata z simili-briljanti; 2 komada ptimb za vratnike od imitovanega zlata ■ mehaniko; 2 komada mehaničnih man&etnih gumbov; 10 Komadov finega angleškega papirju za pisma in 10 komadov finih angleških zavitkov za pisma. Vseh teh 3fi prelepih predtiietov sem primoran oddati za smešno nizko ceno a gld., kateri doslej se ni bilo primere. Da se vsnk dvom izključuje, izjavljam, da sem pripravljen javno potrditi, da ima ura sama dvojno vrednost. Če bi komu roba ne ugajala, se denar draga volje vrne, tako da je za kupca izključen vsak risiko. Pošilja dokler uloga traja, s postnim povzetjem Krakovska razpošiljalnica ur F. VVINDISCH Krakov, Mlodowa Nr. 11 B. (830-2) gggj Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. ^ * ho se vselej Bijajno osvedočile pri /.iiliasan\i eluveMkeitn t«'len», Nkairncui >.«l«Mlei, IMiiimnj k nuj I nlautl du JeUlJ Ud. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja ikatljica sanoi '21 Ur., jeden zavoj h t> Skat-Ijicami I K>d. r> kr. Dobiva He pri (821-27 > t liahlu pl. Vriikoe%y-Ju lekarnarju v LJubljani. l*i»ialljw m« m ubratnu puNtu. Lekarna Trnk6czy v Gradci. §£r$|i8el^^ si H.' U h Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 93