I St. 32; V Gorici, 9. avgusta 1888. „Soca" izb&ja vsak petek in velja popostiprejematia ali v ftorici na dotn po&Ijana: V8e lcto . . ... . f. 4.40 Pol leta . ... . „ ->.2( (fectvrt leta . . . . „ 1 m Pri oznanilih in tako tudi pvi ,,po. lanicah" Be placuje ssa navadno triatop- no vrsto: 8 kr. fie se tiska 1 krat L » »» " » ; •• 6 » ,t i: » 3 Gov or poslanca dr. Ferjancifta (Y drzavnem zboru dn6 23. mtfja 1888.) (Dalje.) Id kako je z avskultanii ? Izmej 17 zoa jeden slovenski (Cujte 1 Cujte! na desnici.); in ta ironija: ta jedini je pri okrajnem Bodi§6i v Gorenji Beii, ki jo 6isto nem&ki okraj. Kakor se ka&e, hocejo, da bi slovenski pozabii. (Veselost na desnici. — Poslanec Suklje: Najbri, da bi poslovenil Gorenje Belane!) Lani sem atavil resolucijo, naj vlada dela na to, da se pri imenovanji avskultantov gleda na zuanje slovenS5ine in da se pruiobi toliko proailcev, kolikor je tieba sloven§cmo zmoznih uradaikov po razmerji prebivalatva. To resolucijo sem utemoljil s posjebnim ozirom na razmere avskultantov na Spodnjem Stajer-skem. In sedaj sliSito, kako znajo slovensfiino koroski avskultantje. Vcndar se je budgetnerau odaeku zdelo potrebno zavreci to resolucijo. Takoj konstatujem5, da se na& rojak v budgetnera odaeku zaradi boleztit ni mogel vdeleziti dotiine seje. Ce izmej 17 avskulsan-tov na KoroSkom zna samo jeden slovenski. milim vendor, da jo moja resolucija utemoljeua. (Tako je na deanici) Spomnim se izroka gospoda nauonega miniatra, ki je pri zagovarjanji dislokacijskega ukaza trdil, da je povsod p*enapolnjono, posebno pa v onih resortih, kjer je pogoj pravoznaoatvo. Sklicujetn se to, na gospoda pravosodnega ininistra, Se ni v zadregi zaradi jezikovnega znanja pri imenovanjih za slovouako kraje na Stajerskcm, Koroskem in Primorskom. Res je prenapolnjenotv enera resortu, pa ta je le resort naucnega ministra; cel tako zadoituje minwterski jaaredbj, Ce pa «t» to Posamezno gteviike se dobivajo p0 8 kr. v tobakarnicah' na'S^feik' t'r^'u in v Munski u'iici W y prodajalnionJP. Likarja v Semeniskih ullcatiVil;46t. 10^ Dopisi naj se pogiljajo uredhiStva, ;Via. Mercato 12, aarocaiiaa pa oprov-niStvu „So88<', Via Setoinaric^lti. TO/fr : Rokopisi se.ne vraiJajo; dopisi uaj so blagovoljno fraiikujejo, — Delalcea In drugim uepremognim se uaroflnina 2iiiza, akr.se oghiac pri opravjjifitvu, ' godi — jnz ne vem — prosil bi pravosodno mini-sterstvo, da pribiti ca pomoC atiskanemu dr^avnemn pravdnistvu in vec ne trpi, da bi moralo drzavno pravdniStvo gradivo za slovensko zatoJbo in uteme-Ijevanie iakati se le iz nemSkih aktov. Ce pa vpraSaS, odkod ta mrinja, kako se goj( in razsirja v uradniske kroge, ne morem druga^e od-govoriti vpraianja, da ima postopanje okro2nega so-disca take posledice. Fravijo sicer na videz: MUra-dujte slovenski*; pa ne le to, da postopajo proti takemu uradovanju, tudi za razna sredstva niao v zadregi, da hocejo ravno nasprotno. Mehki znadaji se ndajo ia lahko recem, da vse slovensko uradovanje v celjskcm okrozji opira se le na trdne znacaje posameztilh uradnikov (Prav ces! na deanier), ki se ne dajo odvmiti od tega, kar je dobro in pravo. (Dobro! Dobro! na desnici.) A ne skugajo samo v Celji ovirati naravai raz-voj slovenskega uradovanja, temved prihajajo taki migjjaji tudi z viijih mesk in porabi se \r to vaaka prilika. Ze lani sem govoril o neprilikab pri nadso-di§ci v Gradci, in tudi letos hocem opozoriti ua-nje pravosodno ministerstvo. Takrat sem se prito2il; da v onih slu^ajih, ko prvi sodnik razsodi slovenski, drtigi sodnik razsodi nomSki in nemsko razsedbo odpollje oodi§6u prve stopinje z nalogoni, da jo izda v obeh jozikih. ltvkel sem, da to nasprotnje sodnijskim instrok-cijam, kar je tudi res; dalje jotakb postopanjekazon dotic.ictnu ,prvt?rau sodniku, ki je slovenski razsodil, ker Bcdnj mora imeti trud Se s prevodom razsodbe drugo instance. (Cujte! ua desnici.) Upam, da se bo v kratkom casi odpravila ta neprilika. (Dobro! na desnici) Co se je poaredilb odpraviti enako postopa-njo s 6ea6ino in pop&no pri najviSjem sodisgi, bode to raogoSe tudi pri dveh nadsodisSih glede slcven§5ine. Kakor sem rekel, poiabijo vse priloztiosti inpo-vo.le, da poka^ejo, kako malo bo nakldnjeni na naj* viSjfm mestu nasemu jeziku, ki ga tako ljubimo, kakor Vi svojega. (Dobro! na desnici.) No morcm mol^ati o neki napitnici W}. eksce-lencije gospoda predsednika nadsodiSSu v Gradci. (Cujte 1 Cujte! na desnici.) Govoril ne bom o vsej uapitnici, omeniti hoLem le nekatera mesta. Nj. okscelenc ja tniali v napitnici -pri slavnosti pravoslovncga drustva v Gradci — mislim v marci t.. I. — Bdri ni mo«o6e ve.6 jezikov rabiti v uradu". (Cujte j Oujte! na desnici.) Torej vidite, gospoda ra-vja, da Nj. ekscelencija ho6o nemski drzavni jezik v ve-liko vecjem obsegu, kakor to navadno zahtevajo. Nj. ok^celencija boce, da bi se nem§5ina rabila kot izkljuoni uradoi jezik v notruyVin in vnanjem uradaem postovanjt, kaj takega nam no vsiljuje niti ^astita nasprotaa stranka. Nj. eksceleac'ja iniali dalje, ko bi so vsi jeztki proglasili spo3obni aa s.)di§cu in dvor — karje, per parenthesin, 2e cesar Josip prfznal v svojem sodnem redu pred 107 leti — bi se bistvo 2rtvovaio obliki. Mncgojezi^nost pri sodiscih morala bi navduscvati uaras6uj, da bi se izobrazeval za dobre jezikozoancc, ne pa za dobre juiisto. Gospoda moja! Oatrina te napitnice jo razvrstitor sodnikov v jezikozoanco in juriste. Ni mi treba opomiiiti, da jezikoznanci stno mi, ki se potegujemo za slovecscino v uradu, in jurist! ac oni, ki tega ne store. Tudi mi ni treba opomniti — to se jasno vidi iz napitnice — da imajojozikoznanci manjso veljavo od juristf'V. Rosnico te tiditve ho6em pokazati na dveh slu2 ijih, ki sta se nedavno prigodila pri okroinem sodiafii v Celji. (6ujte! na desnici.) V nekem kazeu-skem 8lu6aji je bila zasliSana pri6a, in zapisuik se ja zapisal nemiki. Ta prUia je pri glavai obravnavi po-vedala biatveno diugaco, jkakor je bilo v zapisniku prve prei'-kave, in sicer v bistvu toliko druga^e, da je bil driavni pravduik pnmoran nasvetovati, da se priene preiakava zaradi krivega pricevanja. Ta nasvet ni obveljal in aicor zato ne, ker nemski zapisnik o slovenski izpov?dbi ni popolno za-gotovilo ccsni6no6ti in ni popolnoma zanesljiv. (Prav res! ua desmd) Zapisnik se ni prebral prici in se ni mogel pro* brati, ker ni znala nemski. ( ^ Drugi slufiaj! Spisal se je pri zasliSanji sloven« ske price slovenski zapisnik. Ta prida jer -zopet pri glavni obravnavi drugace povedala, kakor pri prvi preiskavi, in driavni pravdnik je zopet Btavil; predlog, da se priene preiskava zaradi krivega pricantat : Ta predlog je obveljal in sicer «atojT,fker je slovenski zapisnik o slovenski izpovedbT zagtitovilo resnicnosti. (Prav res! na desnici.) Gospvfid4 ^dJa-'l-W je bil jezikoznanec oni, ki slovenski zapisuje1, ^jurist oni, ki nemski zapisuje. (Veselost na deanici.) Vpra-fiam sedaj, kdo je bolje storil, jezikoznanec*!! Jurist? (Dobro! Dobro I na desnici.) Neveliavtoost tes tWitv^ gosp6da moja, bi lahko dokazal Se na mnogth drUgih ^ slufiajih. Ali kdo bo Se danes resno trdil, 'dfcja'jprV vilneje, v drugem jezikn zapisavati izpovoube, fill je pravilneje, v drugem jeziku izredi razsodbo,' kako^aW' je iskala? <<'- • O Toda, gospdda moja, tu ne gre le za reanicno trditev, ta trditev je posebnega pomena. Nj. eksoelen-cija go.spod piedsednik graSkemu nadspdiStiu je to trditev izgovoiil med juiiati svojega dkrozja, kjer se slovenski narod bojuje za pravico svojega jezika v uradu. (Dobro! Dobro! na desnici.) Svojo napiinico je govoril skozi okno (Tako je! tin desnici.); ta uapitnica imels je Solo {(Pritrjevanje na desnici.) in gospod pcslanec, ki je vceraj govoril, jo to dokazal. Skrbeli so, da so po beeedi objavili to napitnico. (Tako jf! na desnici.) To sostvaii, kidajo veljavo tej napacni trditvi. Sedaj veste, kako je s sIoveus6ino pri gospodu predsedniku, mi vemo, kako nas jezikoznance coni Nj. ekscelenoija. (Dalje prib.) Dopisi IZ gOriSke OkOlice, dne 3. avgusta 1888. — Goapod urodnik! gotovo veste, kaj: je hektograf. Meni je zver ta poznana le iz njenih ucinkov. (Stroj, s katerim se napravi od kateregi piama po vecod-tiao\, da ga ni treba prepisovati.) Leio je menda uze prct?klo, odkar sem bil dobil hektografirauo okroznico, v katerrj je nekdo na vse protege na to doloval, da bi se on in priporocenci njegovi volili V odbor uciteljskega drustva. Ujiitelji so le v manjSini posnemali ono pripo»-o6ilo, kajti goriSki uSitclji ifioadd gotovo toliko samo-westi, da jib v njih p'ostopanji ne premakne strankarska okroSnica. Kedor je bil tattf srecen in mu je bila doposlana okro2nica, gotovo riobio pamti, koliko brezpotrebnega peaka se je si-palo v oci. Pa, temu"*naj si danes bode kakor drago, toliko je gotovo, da se v odbor uciteljskega drustva niao izvolili vsi po okroznici nasvetovani mozj6, am-pak da se je le manjSina vspela na fiastno mesto in to po neneLnej agitaeiji. Odbor je bil sestavljen de-Ioma iz novih, doloina iz atarih udov. Med druStve-nim Ietom se je pokazalo, kakSno je bilo delovanje hvalisanih odbormkov in kako lehko bi bili prav ti druStvo zapeljali so svojo prenagljeubstijo. Kedor je odborovemu delovanju veatno sledil, se je lehko preprical, kateri odborniki so bili iatinito delavni in vztrajm, a nasprotno kateri s6 se vestn6 odtegovali druStvenim obravoavam. Ziv kiSsl ni mogel vedeti, zakaj so imeli nekatori tajniki in vodje plav toliko izgovorov, kolikor je imel odbor aejf In ravno takSni izgovorjenci so v svojem 6asu tako praSili in toliko kokodakali, da bi si bil kdo "lehki dottmeval zadnjo uro hirajo^emu druitvu. Po bidzmeifneni; de-lovanji nekaterih udov bi ne bilo nikaksuo 'Cudo, ako bi se bilo druStvo razatavilo; le po2rtovalnost „8ta-rodobnikov* je to prepregila. Gopoda ufiitelji, dragi kolegi! Ako se bodemo tako smeutano uialo brinoti za nase druStvo, od!oLon mu bode gotovo kratak ob-stanek I Uciteljsko druStvo za naS okraj moralo bi biti drugim jednakim druStvom v dezeli pravi nzor; » tako je tudi uzor, pa le poeasnega hiranja. Ne be-•ede, $mpik dejaoaka poirtoviliiost bodi dok»z, da u«m» ^.Jfiiifo mari za pravo ufiiteljsko kolegijalnost, da se vseswansko brinemo za vse, kar nosi pridevek „u5iteljsko*. Lehko jo, * gospoda, obaojati delovanje kaoega druBtva in je obrekovati, a delovati za nje-gov prospeh, in razovit je pa tezko, in to tim b- eni zbor nditeljskega drustva za goriSki okraj je bil, kakor je bilo objavljeno, v Sempetru due 2. avguata. Drnatvo Stejo blizu polatotiue udov, a navzotih ni bilo nad — 13. Nearecno stevilo jo trinajst, ee ne v drugem vsaj v tem, da kaze nemarnoat mnogih dru-Stvenikov za drustvo avoje. Tako poredkoma zboruje nase u&teljako drustvo, da je bii marsikateri drustvenik uie v strahu, da ne bi zopet zaspalo; a pri vaej redkoati je ae tako slabo obiskovan obcni zbor, ~ . edini v lctu, —. da nam ne aloft, v poaebno cast. Yjemamo se tedaj povsem z opazko g. predsednika, da se cudi, video" takomajhno §tevilo,iu da ae z od-sotnostjo odlikujejo poaebno nekateri najbliznji aoae-dje. Pristavljamo, da iz Brd ni bilo nikogar, in da nekatere gg. ucifcelje smo videli v mestu, ki ae niao potrudili k zborovanja. Prihodnjid pric.ikujemo vc6 zanimanja. Iz predaednikovegu porocila o druStvenera do-lovanji smo se prepricali, da dtu§tvea odbor je vest-no spolnoval svojo nalogo, Zasluit tcdaj zaupanje in zabvalo, katero ma je predlagal gospod Fr. Vodopi-vec, ljabljeni nas c. kr. okr. §o!s^i nadzorcik. Predsednik g. T. Jog, nidu&teij iz Solkana, poroca o raznih peticijah io prosojah, katere je odbor poSiljal na razne strani v dosego boljSih razraor ueiteljakega stanu — seveda zastonj. Znano je oze, da je via. dez. zbor preset ob pro§nji vseh treh n^iteljakih drua:;v za zboljSanje uCiteljskih pla5 na doevni red. Taka reditev je najhitrejfia, a ne pomoie ucite'jstvu. Oa smo na Goriskem ucite^ji naJBlabSe placani} da je zive2 v ve&ni drazji, nego v mnogih drugih deielah; da so naSe sple prenapolnjene z ucenci, da zabtevajo vecjdga napora od afitteljatva; — vae to in vefi tacega bode menda vendar prioravilo vis. dei. zbor, da po mogocnosti zboljsa naSe razmere nsIiSa^si pooovljene proSnje nasib druStev. Vis. ministerstvo za uk in bog:castje tudi ni nsliSalo page in drugih ufiiteljskih drustev prosaje za podaljSanje velikib po5itnio na dva rae-aeca. — Menili smo, da velja ta enakopravnost, a zastonj je bil na§ up. V mesto, kjer imajo uiitelji boijse pla6e, mauj ufiencev in manj ur — naj imajo tudi vece poCitnice, kakor po dezeli. Tako ostane Se dalje. Profinja za znizanje eluzbeaiii let od 40 na 35 ni ie reSena. Mprda zadene tudi to pro5ojot kakor prejSaji dve, osoda, da ne b>de uslisana, do tretje-ga gre uze povsod rado. Napredek moremo zaznamovati vsaj v torn, da se je tudi naSe uSiteljsko dru&tvo ptidruiilo sZavezi vseh ufiiteljskih druStev slove.jskih." S tem drufitvom smo atovenski aditelji o^ivili v dejanji zedinjeno S!o-venijo. »Zvezatt bode meseca aept. t. I. prvid zboro-vala v beli Ljubljani in kofc delegate /a njo je voli-lo nage drugtvo sledece gospode: Pr. Vodopivca, c. kr. okr. Solskega nadzornika j Ant. Bajca, nadugitelja v Benfiah; T. Juga, nadu6itelja v Solkana; Amb. Poniia, naduCitelja v Eibembergu; M. Lovren«i5a, ucitelja v Sempetru, in M. Zego, nada«iteJja v Ka^ Po volitvi novega odbora in po nekatetih po-sameisnih nasvetih razsli smo se upajofi, da bode v SrihodDje veoje zanimanje za uase druSivo io da bo-o tudi njega uspehi povoijnej§i. — Koncem pripo* rodam novemu odboru, naj bi v prihodnje bolj po-gostoma. skliceval obcne zbore, ki isvestno pripomo-rojo k vecjctnu zanimanja za nase druStvo. Iz Bilj, dnc 5. avguata 1883. — Danes pred* poldne je tu predaval potovalni ucitelj kmetijstva g. \ckoslav 0 o t i c. Razlagal je aedem in trideset doalim poaluSalcotn o jieronospori. Toluaafiil je nje nastanek, ra«vij:*nje, 2ivenje in akodo, ki jo prouzro<5uje. Pripo-rodil jo, naj ae rab'jo aredstva v njono unifienje. Go-voril je tudi o izlofovanji gro^dja, o kipenji in ua» p.-avljaaji vin. Polagal je poslusaloem na srce poaebno anaicnje vinskih posod ter osibito pripoio^al Stirikratno protakanje. Navzoci vdelezonci so pnzno aledili predavanju ter pokazali zanimanje avoje za predm8r. 2alt da ao naie Ijudsfcvo v spln§!»em zelo tnalo zanima za kme-tijska predavanja, in da vso pozornoat obiaa6a le bla-tarstvu, o'l katorega prihnja mnogim ob^isarjem najizdatnojai zaaluzt-k. V Uiljab jo namrcfi razvito opekaratvo. — Ko je g. ufiitelj dovrail predavanjo v aolakej sobi, ogledal si je blizij • na^:ido trt ter tudi o njib i«razil svoje tnnetijo. Njerau m nauk, a viso-k'j vladi pa, da .gi je som lo poslala, bodi izrefieoa zabvaia. • iZnOd Kma, 8. avg. (Izv. dop ) — Zadnjifi je objavila nSo5V' tiizno veat, d:i je utor.il med Ider-akim in Ladri 23 letni kose« Peter Skofiir z Vrsna. Danea pa naj sporoiim, da so kuplo nesteCuega mla-denda §3 le vceraj ob 10. uri predpollue naali pod kanaiskirn pokopaliaSem-av. Ano. Ziglelal je je ka-nalski gfobokop in naznaoil stvai* 2up uistvu, ktero je koj a hvalevi-ednt) aijudnostjo priakrbelo, da se jo tuji mrlifi §e na vecer iatega dna na nijdoatojoiai na-6in pokopat. Druiina ranjkegi *in domovna obfiina njegova sti kanalskemu ^upanstvu prav hvaleXai za blago, Clovekoljuboo ravnanje. Let08 nede biti v ua§e gore pravega poletja; vremo je obce vlafoo in bladu> in zato se aetvo le prav keano razvijajo. Pogoato de2ev|e z velikimi plo-hami vmes prizadolo je rauogo §kode na poljih, se-nozetih, cestah in poteh; to dni nam je col6 aneg pobelil vrhove naSih velikanov ter zalegel delonm tudi planinske paSnike. To je nasi zivinoieji v ail no veliko kvar in piolizrofiiije plaiisa>jem nezaosne nad-leznosti. Co pojde tako naprcj bati ae nam jo v obce slabo letine; zito se ni posebno spone.slo, Bona bo po malem in ne veliko prida, ker poapravljeao v neu-godncm vremenu, jeaenaki pridelki no b>do m>gli popolnoma dozoreti in cujte! — Peronoapora napada tudi na§e trte in su§i jim list*, da so ne more bogati zarod razviti. — Culao ao Vam zdi doli v dolini, ko govoiimo Podkrnoi o svojib trfcah, in ven^ dar jib imamo in ai iirimo doti6;ie zasade vsako leto bolj. Lani je n. pr. tu pa tain kak knietovalec pri-delal uze toiiko vina in prav posteno kapljice, da mu je zadoatovalo z% caaa poletnega dola za doma^o potrebo. Nikar ne mialiti, da nun je Gorjnnom kme-tijake napredek deveta brigi! Mi uze akibimo in de-lamo, kjer in kolikor moromo, da bi nam le nebo bilo milcjc ________ SV. VlSarje, SI. julija. — S toga eaatUljive-ga kraja, kjer stoji ataroalavnn rotnu-aka cerkov Ma-tere Bo2jo, pozdi-avljnm in bla«oj>lavljam te danes , milt moj narod alovenski, z besedami: Blagoslovi to vsemoge^ni Bog 06e, 3in in aveti Duhl Blagoslovi te tudi preblazena Device Marija in pomagaj ti stre-ti scvraSni ka5i glavo I Ta roraarska cerkev spada k slovenski fari. v Zabnicah ter je oskrbovana od caatite duhovacme iz te fare. Hvalevreden je trud teh dusnih paatirjev, ki vsako duSo pasejo s podukom v doma^em jeziku; hvalevredna je tudi skrb colovSkega Skofijatva, da poSilja sem duhovnike, ki so zmozm ve6 jezikov, da so pcaluzeni romarji razlicSnih narodoosti. Tako bi moralo biti priskrbljeno tudi drugod, na primer na nafii Barbani, kamor gori§ki Slovenci trumoma roraa-jo. (ifa B.irbani je Ietos duhovnik Slovenec, ki bo zadosceval 2eljam Slovencev, kolikor bo mogel. Ur.) Toliko romsrskih cerkev je dala milostna Mati na-praviti na slovenskih tleh ! Slovonci, obiskujte jih; eaj Oiia kliCo: Ne branite Slovencem k ni6ni priti! Sv. ViSarje na visoki gori (1721 m.) atojeCe i majo krasen razgled. Spodaj lepa dolina z vasmi, vo-dami, Leleznioo; krog in krog pa visoke gore razliL-nih oblik in raznih visav (od 2000 do 3951 motrov) vso to ozivlja blage 6ute v romarji sloveaskera. mm,^mmmmm Briski. Trbiz, 31. julija, — Danes smo bili briski ro-doljubi in drugi mnogi na Sv. ViSujih ; zaatopali smo vai skiiji io tri narodnosti; slovoii8ko; netnSko in las-ko. Laiijanov ni bilo; v*aj tnni so se predstavlja-le samo to tri narodnosti (6o smom Laiio Ijudcm, o-ziromA oarodom priitorati; - Btiei imajo namrei navado redi: Bilo jo na bozji poti toliko ljudi in toliko Lahov.) Imeli smo se prav dobro v dusevnem, narodnem in teleanem oziru. PostreLba v vseh treh obzirih bila je i>rav izvratna. Mod Slovenci, nasimi brati, nam jo bilo prav kratkotiaano in na§i nemfiki 8oaedjo so so nam izkazali prav priljudne. Navdu^e-vali smo se tukaj za bratovsko ljubezen; in neka dru-Lina iz katoli§ko-nemakih Tirolov, ki je ie potovala po slovenakih deLelah, hvalila je postopanje primor-skih Slovenoev ter mladim svojim udom priporoCala uiienje slovanakih jezikw. — Pri M. B. na Sv. Vi-Sarjih molili emo za bratovsko ljubezen med vsemi Slovani in med vaemi narodi naaib sosedujih de^el, a po dokonc'tneni cerkvenem opcavilu napivaii smo bratovski alogi vaeh Slovencov in Slovanov. Po 2ele-znici, po cestah in stezah vod'li smo govor na na-rodno stran ter iz pogovorov spozaali, da prosfco Ijud-atvo nima sovraatva, kakerSno kaSojo voditelji, na$i naaprotniki. Trbiz lep, prijeten tig; Skoda, da ni slovenskega jezika zmozen 1 Trbi^anje u^ite se! _____ A. t IZ Vidma, 1. avguata. >- S Trbiza do tukaj smo ae vozili z naglifiem, kor smo zimudili uavadni poStui vlak, Na Pontobi 8mo zapuatili avstrijsko vo-zove tor ptcsolili ae na italijanako. Velik razlo6okje med na§iini in tomi, kakor tudi med postajo naSo in italijanako, v Pontaflu in v Pontebi. JIa italijunski atraui ka?,o se neka v:trfoiost v vaaketn obziruj; vidi se pa tudi velik razlocek v vede-iji naaib in onih u« radnikov. Avatrijci se odlikujejo z uljudno prijaznoatjo i>i snaznostjo, pri onih pa ni to odl»ke. Od Pontebo do Vidma siljona jo zelezoica zahajaii v prodore (ka-kih 30krat), ker B^.Ia v>da (Pelah) goapodari po ee-li pusti dolini od gore do gore d->l di izliv.t avoj^g.i v Taljament. T.i avjt ae ponaSa z »iako naravno stra-boto; tukaj ni dobro dolati Sotore. Colo vlaki so ku-jajo ditjati po tej pmtoti ter se zviv.ijo, zibljejo iu akrivajo. ko jih iukam.itija vlafii tod ! Videm nam jo dal ponodni pocitek. Ob 11. uri jo vse potihnilo po ulioah, polieijska ura ao strogo drzi. Poaneraajtel Tiato uljudne poatrezb s 8 katero ae nam je prikupil nemSki Tibiz, ni^ino na&li v Vid-mu, Tukaj 8e fiujojo pritozbe o piilih dohodkih in uboStvu; 2ivahn>'.8ti ni nikake, dad jo s.ed See mnogih zeleznic. Vae drugnoe jo bilo, duklar so tukaj avstrijski uradi atauovali. Ni toroj Cuda, co se po javnih prostorih gov.iri z veaelo uadojo, da se v krat-kom raztegne lialija d> Sofie ali celo do Savo. No-ki,Vileiu6an jo postal v takom p)^ovoru taka nav-du§en, da naa je pofiastil z naslovora Bconfratelli* (aobratje) tor ius hofcol poljubiti. Skusali am> ohladiti mu navdugenjo; a on je zatrdil, da potovanjo pruakoga ceaarja no bo br.?z do-b in uspehov za Italijo. No, bom) videli. .Mi ao pa nvdejamo, da n;is, ki odpiramo vrata do mirja trza-Skegi, Avafctiji in pusti izpod svojega .ojcrilja. Briski. Politidni razgled. Govori se Se vedno o tem, da naucni minister vitez Gauo odstopi, se predno se snide dr2avni zbor. Koliko je na tem resnice, ne ve-mo; sicer pa je malo razlike, naj bo naudni minister Gauo ali Sclionborn, ako se vladni sistem ne premeoi. Sedan}i ministri vladajo ab-aolutao, oisirajo5 se na narodne zastopnike ie tam, kjer morajo; druga6e pa so v svojih slui-bah in v svojem poslovanji v resnici neodvisni od drZavnega zbora, fie tudi so mu navidezno odgovomi, ali pa bi mu morali biti. Vlada dobiva svojo zadafioi od krogov, ki so zunaj driavnega zbora. Ministerstvo je izdalo naredbo, po kateri jo ustavljeno delovauje porotnih sodnij na Ni2-jem A,vstrijskem, na 6e§kem, Moravskem, Sfca-jerskem in KoroSkenj gled6 nekaterih vecjih zlo6inov, izvirajoCih iz anarhistifinih teSenj, to je takih, ki so profci obstojefiemu redu v dr2A-vah. Take zlo6iue bodo sodili ufieni sodniki; a vlada bo morala opravifiiti to naredbo pred bodoSim drzavnim zborom. Za tako naredbo so moledovali bogati Xidovski tovamarjt; njih Hatt se pa na videz hudujejo nad naredbo, ^^^ vanskim pokrajmam, osobito nasproti Hrvat,ki, ^miatrijotigniaii sIaVn08^ra{, ne dvomimo, da .lobi a zdaj so naenkrat pnsli do prepncanja, da tJebno poraog tudi 0d one stran?, kateri jo dolzoost Hrvatska se ne vlada, temveS strahuje, in da p^pirau V3e, kar je v kotist d^avi ia dr2avljanom. temu mora priti konec. Od kod to? Ali ne Nadejamo so tedaj lepe slovesnosti, kakersne ni se odtod, ker Prus je zavarovan. na vzhddu in ne videla Gorica se svojimi dosedanj'mi zabavam.. potrebuje voc pomofii madjarskih sanjaSev ? Italijansko podporno druStvo v Gorici je Italiia dela veHkanske priprave, da bi ko- dobilo dovolje.ije, di blagoslovi sv^MftawlS^sept. uauja aem vb,iKdii»K« pi F , vzporeda, k sma ga pnobcili v zadnji Ste- likor mogoce slovesno sprejela pruskega kralja, P5{kY. Kainioa zastavi b> Angiolina baroniciRit oziroma nemskega cesarja v Eimu. Yeselje tot ak0 g3 Ue motimo, teta vzvisenemu gospodu uradne Italije in framasonstva po vsej Evropi sisiniju baronu Pretisu, 0. k. namestniku ;za Trst in (tudi na Dunaji in v Primorji) je neizmerno, lMmorjo. da pojde Viljem II v Rim obiskat kralja Hum- jfrisiaSi drustva, kateremu se jo bil lota 18S2 berto ker sploh se razlaga ta pohod kot urad- praV ^^^ aiog zlomil, ko je priSel prosvotli cesar no DOtrienie sedanjih italijanskih razmer na- T Gorico, da ni moglo razobositi svoje zastave, be- no potrienje sedanjih italijanskih *»«— ~- ,-------,--------- « - -. An^nnn J- «a«« TroforJVi ni 5p tinben vladar 1)0- sniio zdaj, ko namerava slovensko bralao 111 podporno sproti papezu, katenh ni se noben vioou po mj j . .{ . za8tay ter 2ahtevajo, naj trdil na ta naSm. Listi pi§ejo, da sv. 05e se JJJ^J k%lada 8toriJi da hl) moi.aia ostati vedno je mnogo prizadel, da bi Viljelm II ne pozdra- zaf.to za5tavai na kateri je pripct crnc-rumoni trak. vil Humberta v Rimu, ampak kje drugo.d; ali ^oe kot! pravi6no sodi, so mara Cudlti takemu zah- Bismark si hofie zagotoviti hvaleznost in prija- tevanjuj a Se bolj se bo morda 6u4iti vspehu tog* teljstvo fremasonstva, zato se bo godilo, kar se zahtovanja. ni Se Avstrijski nalogi je to sevSda mo5no Hujskanje proti Slovenoom, katoro so si sta-nasprotno; a kaj to briga naSe zaveznike. ! vili kot nalogo nekateri goriSW "J^f1" *J|»» u»»piviiiw, j & uasnroti gori§kemu mcSfianetvu brez zazo- Francija se nahaja na predveceru nove J««J' -» ^ M^ani vcd0l kolik-i Skode in ait- ustaje in nemogoce ni, da se bo stoletnica pr- *ostj g0 ime|i prQd nekaterimi leti, ko so se bili ve ustaje p^aznovala z novo. Nemiri in neredi dajj ujeti po znanih agitatorjib, da so podpbovali v Parizu in drujrih mestih so na dnevnem redu proti Slovencera, in so zdij popolnoma mirni. Hj»;.- y ranzu m urugiu wb i.....^ ^ ^ ^ ^ upaJQ pi,|govai.jat( tt kaki javni iz- iavi ker jim jo znano, da bi so osmeSih. N'ti tistiU --„„---------...„- „ t . . me86anov si ne upajo imenovati, o katerih trdijo, d.i ustavljajo svoje delo, se zbirajo in razsajajo. 80 bi(i iVl v zadevi slov. podporjiega drustva k 2u- Po nckaterih krajih so razbili prodajalnice, dru- god oropali tovarno in za2gali jo, sploh pa se proslavlja komuna in nje junaki. To je zalostno pa tudi pomenljivo. Notranji nemiri bodo tirali zastave. V drugem delu ponizuje „Sloveiuko br.llno in podporno druStvo*, izraga bojazen, da bi se lahko godili neredi, ako bi se mu dalo enako dovoljenie^ ter pravi, da Bni tie'providno no koristoo v interestt javnega reda in miru dovoliti, du bi se v tako krat-kem cn^i ponavljali dve slavnositi eaake vrste": Kak vspeh bo imel ta prijateljski na^jvet iz pere«a spret-nega intriganta bomo vidoli. Dr^avno pravdni^tvo je saplenilo Stevilko 93. tukajSnjega „Corriera" zarad filanka 0 zastavi nSlov. bralnega in podporaegadruStva." Kak je moral biti tisti Bestavek, spozna se nekoliko iz drngega clanka v St. 92. kateri ni bil zase^en in ki se tako glasi: „Z a s t a v a „Bralnega in podpornega druStva" po5iva Stiri leta zavita. Kor Slovenci je niso mogli blagosloviti s tistimi pripravamt ia s tisto obilico slovenskih zastav in sokolcev, kakor so nanieravali, opustili so blagoslovljenje zastave svojega podpornega druStva. AH odkar so izvedeli, da goriSko druStvo BMutuo soccorsc fra gli artigiani" ima dovoljenje od vlade, da sme blagosloviti svojo zastavo due 10. sept, z veliko slovesnoatjo, uie so spet pri naskoku; in ker so vedno skromui, nameravali bi imeti svojo sveaanost eelo pred Goricaui namreS 9. sept. — Ni nam treba pojaSnjevati svojim tttatoljem zna-6aja te zabteve, ki je toliko bolj izzivljiva ali pro-vokatorifina, ker izreono pravi, naj bi Ila alovenaka zastava po mesta z godbami, zastopi, drugimi zasta-vami, z udelczho zunanjih druieb in enakimi re^mi. Naj pomislijo nasi titatelji, kaj se razumeva pod to zah-fovo in naj vidijo zatopuike iz trSaSke okolice, s K*>ro* Skega itd. se slovanskimi narodcimi noSami in barvami itd.— Nikdo izmed nas ni pozabil namer, katere so izra-zili Slovenci 6. julija 1884, niti soglasnega odloJSne* ga protesta Goricanov, ki je sledil. Zastooj si devi-jo Slovenci v glavo, da Gorica je slovenska in da morejo tukaj delati, kar delajo goriSki ltalijani, ki so v svoji hiSi. Y tuji hiSi ni nikoli dovo> Ijen.o dojati to, kar se more pros to delati v svoji his i. — NaSe italijansko podp. druStvo . . je ua vsak natSiu goriSko in meSfantiko in L9 blagoalovi tukaj v mestu svojo zastavo, izvrsuje pravico, katere mu ne more nikce odrekati. Pri nje-govem sprevodu bo morda malo navduSenja, pa go* tovo ne be se bati prizorov radi izzivljajoSib klioev, radi bnrv naroda, ki ima svoje hiSe ob Prutu in Dojepru, ali radi baharije, da so se izpolnile srSne 2elje. Svefiano blagoslovljenje zastave drustva go ri-Skega gotovo ne da povoda neredom in javni rair se nikako tie bo kali!, med tem ko bi se godilo vse ravno nasprotno pri s^ecanosti, ki hi itnela slovensk! narodni znafiaj. — To so razlogi (Bcoo perche), radi katerih oblastnije morejo dovoliti prvo slavnost, ne da bi iz tega sledilo, da bi morale dovoliti tudi to, kar so pred Stirimi leti mjdro, v zaveati svoje od-govornosti, prepovedale in zapreSile. Med tedaj in zdaj se nic" ni pr emeniio y dej an jj, iu oblasti, ki to vejo, bodo znale dobili spostovanje prepovedi, takrat izreCeni. — 0 tem se se bo-lje prepricajo, ko zvejo, da komaj se jeraznesel glas 0 tem, kar Slovenci nameravajo, priSla jo deputaoija megdrtnov k iupanu prosit, naj porabi ves svoj vpliv, da BSiov. bralno in podporno druStvo" ne dobi dru-gafinega odgovork od Onega pred 4 leti. Takrat so si piidobile meSuanske in politicae oblasti sploSno pri-zuanje. Tudi zdaj se ne bodo mogle stvari drugace vrsiti in to tem bolj, ker menimo, da oblasti se bodo dutile vznemirjene (diagustato) radi vzttajnoati^ a katero Slovenci porabijo vsako priliko, da grenijo mirne svefianosti mesta, katero jih je sprejelo kot go-ste, ki daje njih reveSem kruha, jemajofi ga svojim in ki v zahvalo more zahtevati, da njegova radodar-nost ne sme biti orozje, katero bi gosti obracali proti njeinr 0 vsaki priliki." in^bs^dase zatir^jo le z veliko po- 5«L^^5!^.i^ ' licijsko in vojaSko mocjo. Delavci raznih strok Jmeg'6att0VJai nJe upaj0 imenovati, o kateril «birairt in razsaiaio. g0 ^ jjj v zadevi slov. podpor:iega dru------ panu. Morda sta bila gg h\ in M., znana po znanih dogodkih, ali kateri njih voditclj ? Oorrierett je princsel v svoji stovilki od 7. avgusta t. 1. uvodni cianek, kiteremu se vidi na Francijo'do vojne na zuna] in tedaj zacne ve- 6oiUi da bi rafl sluiil kot navod ali viaj kot priloga litoski etropaki plea, ki premeni marsikaj. .' ^^^t*? lC ''-•-¦ — =......—•-« ki naj bi s» Samomori postali so jako navadai, odkar se sirijo krivi pojmi 0 sedanjem in prihodnjem zivljenji, 0 nalogi dlovekovi na zemlji ia 0 odgovornosti, katero ima clovek nisproti Boga 0 svojem zivljenji, kakor o vseai svoj am dejanji in nehanji. Sin spoSto-vane gorigke druzino, ki je sluzil v Pulji kot vojak pri mornarici, ustrelil se je vpri8o svojega predstoj-nika, da je koj mrtev ostal, ker bi bil moral n&sto-piti kazen radi nekoga vojaSkega pregreSka. Dvain-tridesetletna sestra nekega brambovskega 5astntka w R.ibatisci ustrelila so je s piStoio, ker jo raeuila, da ne more vefi prenaSati gorja, katero je teftk njeno srce. Oeklina mladih let, hfier ob8e znanega Stacu* nana v Gorici, kate/a se ni dobro zula otroSkih 5ev-Ijov, se je zastrepih', ker je naSla ovira arojtm >r$ nira zeljam. Re§ili so jo 0 pravem &isu; ah reSi-teljom ne zna hvale. Taki dogodki ponavljajo se vedno bolj feosto in kaiejo -danaSnje razmere v Cud-nem svitu, kakerSon je 2arol pri nekdanjih narodih na'predvofier njih pjgina. V vodo je skodil nadpoiofinik Franc Perva-nie s Tolmio.ikegi tisti dan in tisto. Uro, ko -je domaCi polk odhajal iz Gorice. Denarne zadrege dale so baje povod nesrecnemu sklepu. Trttplo^zwkli sd se tisti dan iz Soce ter prenesli je v vojaSko bol-oiSuico. ' . ... . V Podgori bode praznovalo, kakor je ouo ze objiUjLno, fLat. vol tod™ druStvag 40Ietiuco 0a* sanWz veliko Ifcsedo na prostem. Stare§instvo pa ni hotelo zagslatkin aklenilo je v spomin 401etnwe cesarjeye napravit? nova zvonove. Z veselico se paca* ka/da bodo tudi ie nbvj zvonovi aliti, 3a se bode na dan veseHce 2e z novimi, zvonovi zvonilc. mn zvpnovi bodo nosili deloma imena cerkvenik patronov, delopia imena udov najviSe cesarske rodovine. Veteranskega druStva podruznica t Tol-minu proslavljala bo 18. t. m. cesarjev rojatni dan zjatraj ae sloveano sveto maSo; in ;popoludae ob 3. mi ytidako yeseiico in plesbm na planem. V Tolminu, 8. avgusta 1888. PREDSTOJNlSTVO KoroSci, naSi bl&nji sosedje in btatje po kr-vi, bodo slavili Stiridesetletnico ceaaijevo « lazmrni lepimi svefianostimi. Do zdaj smo dnbili naslednjt poziv: Yabilo k, shodu v alavnost Stiridesettetnega vladanjaoaSega preavitlega oeaarja Franca Joiefa L, kterega priredi podruznica av. Cirila in Metoda za Bejjak in okolico, v octfeljo due 12. avgnsta t.. 1. qa Biuci v proatbrib goatilne g. pi. Kleinmayr-a, pri \& pem vremenu na vrtu, sioer v sobanah. Spored: 1. Nagovor predsednika. 2. Slavnoatul govor; govori poaeatnik Julij pi Kleinraayr. 3. Deklamac»ja:.*Poz-di«iv %ga. Velicanstvu cesarju." Oda po Sf Gregor-cicevi prirejena za to alavnost; deklauiuje g. Jos. Trciber, atud. raed. 4. Priaega Rozanke; deklamuje deklica Reg. Koman. 5. PouLni„govor o ft vjoozdr^v-: stvu; govori zdavnik Dalar. 6. Saljivi govor; govori poseatnik Wuheier. Med poaamezninii tockami poje domaft pevaki zbcr in igra domaCa godba. Shod ae priine po blagoslovu ob %l. uri popoludne in je vstop dovoljen aamo udom in onim, ki hofiejo k po-druznici pristopiti. Po dokoncanem f poredu bo do-niafo zabava. Ker je ahod jako vaz\*n, vabi k prav cbilni udeleiitvi za podru2m5ni odbor: PREDSEDNISTVO. KoroSkih Slovencev sodnijske vazmere opi-auje jako zivo drzavui poalauec Feijanfticy govoru, katerega odlomek amo prineali v da'naSnjem listu, katerega radi tega pripordcamo avojim Citateljem, naj ga pazljivo berejo. Dopolnilna volitev v dezelni zbor koroSki v Wlikovskem-okraji bo 14. t. m. Narodni kamlidat je 6. g. Gi-egor Einspieler, znputk v Podklostru in urednik vrlemu „Miru* Zdi ae, da zinaga je naSiin bratom gotova, ako Oblanejo trdni. St. 490. Y tern okraji se s tern razpisujc: a) mesto u&telja-voditelja dvorazrednice. na Ser-peDici; b) mesto uditelja-voditelja enorazrednice v Pod-brdn; c) mesto ucitelja v Kobaridu; d) mesto potovalnega udlteJja za Eeko-Police, e) mesti podufiiteljev v Kobaridu in v Bovci; f) mesto podufotelja ali podn5ite)jice v Vol^ah. Prosilci za mesto pod a) in b) morajo bi-ti sposobni nLiti tudi verstvo; oni za' mesto pod c) pa dobro izurjeni v godbi na gosli, ker je uciti gosli gojence c. k. pripravjjavnice. Bohodki prvih 4 mest so III. plaSilne vrste. Potovalni u6itelj dobival bcde 100 gl. od-skodnine za poti. Prosoje s postavnimi spri^evali naj se u-Me pri podpisanem y dobi 6 tednov po raz-gla§enji razpisa v dasnika „Osscrya(ore Triesti-nott po predstavljenih oblastnijah. C. k. okrajni golski svet v Tolminu, dne 27. julija 1888. Zelodcnc bolczni hitro in gotovo ozdravi i balzam ivo ielodiSno zdravilo. Izbrati ˇ raznih iolod&iih boleznib. zdravilo, katero bi t resnici odgovarjalo namenu, ni lahka strar dandanea, ko so prodajajo vsakovratna taka zdravila. Ve8ji del onih kupljio. izbfikov itd itd., ki «e oznanjajo in priporofinjo, obfiinstvu z visoko leteSimi .boaodamt, ni druzega ko prevart*. pogoato So Skcdljiva. Bamb jeruzalemski balzam, uze 'A&rao znan po avoji priprosti aeatavi in po ozirljajofii svoji mofii na ielodcao iivec, si je pridobil. prodnoat prod vaemi dru* gimi do zdnj znanum pomo^ki, kar potrjaje njegova rasprodaja. ki vodno rasfco. Ta balzam, bogat kropfajot^e rao6i kineSkega ra-barbara, korenikc, ki jo sploh annua po svojem pre-bavnem uapohb, dajo.gotOYO arodatvo proti ielodcnim Blabostim, izvirajoCim iz noredaoga probnvljanja. Zato se priporofia, ko jesti nc dtei, pro« r.«prijotni aapi, giijusu, riganju, zabaaanju, h&mofojdalnim teiavam; pooiaga tudi proti zlatonio^ glistam in boleznim t drobu. Stokleaica 8 podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni G. B. PontOlli v Gorici. V TRSTU pri G. B. Rovls. t KORMINU pri A. Franzoni, v TOLMINU pri C Palisca. „SLOVANSBI SVET," slovenski casopis, ki izhaja drio 10. in 25. vsakega medeca na 16. relikih strnrieh, objavlja politi6ne (lanke in spise kuUarno vsebine, kakorSni so za ne§<* in .sedanjo dobo, zlasti av8trij-zkim Slovanoro, jako potrobni in va2ni. Priobcuje prevode alo* Vanskihdel, dopiae iz slcanskih dazel in drzav, vesti, dogodko in alovanako knjizcvnost. Gene jo nonavadno nizke. „Slovanslii Svet" »toji: zo do leto s gU., za pol leta 1 gld. bO kr;, za Cetrfc leta 75 kr. NaroCnina se posilja upravniStvu BNarodne Tro'*rnQtf v I^jubljani. Izdajatelj: Fran Podgorill.k ZiVAROVALNICA Ogersko - Francoska v Bfu.cla.-I?esti z Tistanovno glavnico 10.000.000 fran-kov v zlatu popolnoma vplaCano in nalozeno deloma pri prvih kreditnih zavodih, deloma v drLavoih papirjih in deloma v velikanskih poscatvih Peatu in na Dunaji — in r reservnim zalogom okoli 5,000.009 goldiuarjev 8prejema zavarovaoje proti ] placilu prav zmer-nih preuij: 1. proti skodam prizadetim po pozatu, atreli in razpoku na jnvuih in privatnib po-alopjih. cerkvab, gledisdib, gosposkih in kraef-kih hiSah, obrtaiiskih capravah, prodnjalni-cah, mlinih, delavntcab, hssni opravi, posodi, orodji, obleki, perilu, dragocenostih, blugu, petroleji, etrojih, rokodolski opravi, kmctij-skem orodji, hlevih, aonikih, skednjih, vozo-vih, zivini, kleteh, poljskih pridelkih itd. 2. proti skodi, kedar se ubijojo kristalno velike aipe in zrcala v prodajalnicuh, biaah itd. 3. proti Skodam in nezgodam, ki so pri-petujejo blagn na potu, kedar so poftilj* iz enega kraja v drugi; 4. proti nasledkoiu siuCajiiih neareS. ka-korsoe zadevajo lahko vsako delajodo, spre-hajajudo ae in potujo^o osebo itd. in sicer za tri slu^aje: za amrt, onemoglost iu zafiasno nespoaobnost za delo; 5 na clovrSko iivljecje za slud-j smrti ali proiivljeuja, na zadusbine dohodke, pokoj-nme, pre^krbovanje za atarost, dcdiS6:ne za otroke; slufcaji namrtjenja v dvoboji ali vsled •amoumora tudi niao izkl.ufioai. DruStvo je povrailo Skodc, od kar je ustanovljeuo, za vi§e od 30,000.000 goldiuarjev. Glavni zaatop v Gorici VfiHBMAlIB CAHDI1VTI. Okrajno agene jo v Kaualu ima gospod •Josip Honigf. o Foiilja vsako bl&go dobro spraTljeno in poitaine praslo! J ae vljudno podptaani pnporofiam za Dapravo cerkvenih posod in orodij najndvejSe oblike, kot: mon§tranc, keliliov, svetU* nic, sve6nikov, itd. itd. po nnjaizji eeni. Zadovolim gotovo vsakoga narocnika, bodiai da je delo prepuSc'eno mojeinu ukuau, bodtai da ae mi je predloSil nadrt.' ^ Stare reft popravim tor jih v ognji pozlatim in poarebrim. 66. gg. narodoiki uaj mi blngovolijo posiljati take reoi nefranko- vane. '' ' ¦. - -. ¦ ^ Teodor Slabanja. srebrar v GORICI, uliea Morehi St. 17. 9« * Foiilja Tiik: blagj dobro spravljsao in postniae proita I ZBIRKA DOHAUB 2BBAVIL, kakoi* jih rabi slovenski narod. ? S poljudnim opisom clovelkega telesa, Izdal in z\lozil Dragotin Hribar. Odobril dr. Edvard Benedidid, nadzdrav* nik uamiljenili b:atov v S>. Vidu na KoroSkem. Tu slovenskemu. narodn zolo koriatna j knj 2ica dobiti je v ,NARODNI TISKARNI" v Ljubljatu, Go.«poddke ulico St. 12. — Stane j 40 kr., po poSti 45 kr. Cudovite kapljice sv. Anton a Pntlovanskega To priprosto in naravno zdrarilo jo prava dobrodejna pomoc in ni troba inno-gili bc^edi, da se dokaze njihovn cudovita inoC. Co ae le rabijo nckoliko dni, olajSajo in prezcnejo prav kinatn najtrdovratuiSe ie-todcne bolesti. Prav izvrstno rstroznjo zo-per hemorojdo, proti boleznim na jetrlh in na vranlcl, profi crevcaniiu boleznim in proti glistam, pri zonskih meseinih nadloinostih, zopcr beli tok, bozjast, zoper bitje area ter fiiatijo pokvarjeno kri. One no pregnjajo aamo omunjenih bolezni, ampak naa obvarnjejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se r rseh glavnih lokarnioah na aretu; za naro&bo in poSiltatvo pa edino r lokar-nici Cristofolotti V Gorici, v Trata v lekarni C. Zanetti in Q. B. Rovia in v lekarni Alia Ma-donna v Korminu. Ena steklonica stano 80 novoev. Razpisana je slu2ba obfeinskega tajnika v Bovcu. Letna pla^a znaSa 400 gl.; vrhu trga dobi tajnik za male stroSke (pau§al) 30 gl. Prosilci imajo vlo^iti svoje pro§nje nar daljd do konec avgusta t. 1. Obc. urad v Bovcu, dne 6. avgusta 1888, JOISfJK.0 gupau. Oznanilo. ^upanstvo v Smarjah pri Ajdov§6ini ima na prodaj orgle v sre^jjem stano proti pri-merni ceni. Podrobno vefc se izve pri iupanstvu. Utmteli m odforpr^ ar^mti M. KMB510 — Hi)ari|an^k« Ti*kwm * 00fiti»