Posamezna Številka 40 vinarjev.
Slev. 143.
■»»»• vmmnmt;«
K Limmam, i sredo, doe 25. fnnfia raisi
Leio m
»SLOVENEC« velja
po pošti na vsa strani Jugoslavije ln v Ljubljani: n oolo leto naprej.. K 84*—
" 5°1 " • • » A2'~
ia četrt leti „ u cn mesec „
Za Inozemstvo celoletno K95-— B Sobotna izdaja: s
Za oelo leto.....K 15 —
la Inozemstvo .... „ 20 —
Uredništvo je v Kopitarjevi allol štev. 8/in. Hoaoplil se ne vračajo; netrankirana pisma se ae sprejemajo. Uredn. telet. štr. SO, npravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Inseratl:
Enostolpna petttvrata (M ms široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) ta enkrat ... po * 1'tO nradnl razglasi . no K 1*80 Pri naročlln nad 10 objav popust. Najmanjši oglas 5 9/9 mm K
Caostolpna petltvrsta K 3-— lakaja vsak dan tzvzemil ponedeljek ln dan po praznika, ob S. nrl zjutraj.
Uprava je T Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 6S0 sa naročnino ln št 349 za oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 23.511, bo<m.-tero. 7563.
Nemčifa podpiSe.
LDU. Lyon, 24. junija. (Brezžično.) Predsednik mirovne konference je prejel ponoči od 22. na 23. junija novo nemško noto, kjer prosi Nemčija za 48 urno podaljšanje roka, ki ji je bil odmerjen za podpisanje mirovne pogodbe. Potem, ko ae je svet četverico posvetoval o tem predmetu, je poslal Cleir.enceaj načelniku nemške delegacije nastopno pismo: Gospod predsednik! Aliirane in asociirane vlade imajo čast, potrditi sprejem Vašega dopisa z dne 23. junija. Potem ko so temeljito proučile Vašo prošnjo, obžalujejo, da jim ni mogoče podaljšati roka, ki je bil odmerjen Vaši ekscelenci za obvešče-nje aliiranih in asociiranih vlad o tem, kako ste se odločili glede brezoogojnega podpisanja mirovne pogodbe. Sprejmite, gospod predsednik, zagotovilo mojega visokega spoštovanja. — Clemenceau.
LDU. Berlin, 23. junija. (ČTU.) V današnji seji narodne skupščine se je kazala velika žalost, V zbornici je vladala velikanska razburjenost. Vse tribune so bile polne. Globoko užaloščen je ministrski predsednik izjavil, da nemškemu narodu ne preostane nič drugega, kakor podpisati mirovne pogoje, »Sicer se priporočamo varstvu Usmiljenega.« Nepopisno razburjenje je zavladalo po vsej zbornici. Ženske so zaihtele, tudi mnogo ženskih poslancev se je bridko jokalo.
LDU. Lyon, 24. junija. (Brezžično.) V ponedeljek sta dospela s kolnskim eks-presnim vlakom v Versailles dva nemška legacijska svetnika v spremstvu dveh kurirjev, Pripeljala sta iz Nemčije velik kovček, poln diplomatskih spisov.
LDU. Lyon, 24. junija. (Brezžično.) »Journal des Debats« javlja iz Ženeve: »Journal de Gcneve« je prejel iz Berlina brzojavko, po kateri je nemška narodna skupščina pozvala bivšega nemškega poslanika Haniela, naj nemudoma podpiše mirovno pogodbo, ter mu dala vsa za to potrebna pooblastila. J
LDU. Berlin, 23. junija. (ČTU.) Iz Pariza poročajo: Nova delegacija z Erzber-gerjem se pričakuje v torek v Parizu, Podpis mirovnih pogojev se pričakuje v sredo.
V Parizu grme topovi.
LDU. Dunaj, 23. junija. (ČTU.) »Neue Freie Presse« poroča iz Versaillesa: Topovi pariških trdnjav oznanjujejo od devetih s svojim grmenjem mir, Prvih sto zmagoslavnih strelov z Mont Valerien je izvabilo vse prebivalstvo na ulice. Otroci tekajo sem in tja z zastavami. Vojaki so jako srečni. Na boulevardih se poslušajo govori. Pojoča množica se pomika po Parizu. Pod milim nebom svirajo godbe,
listek.
Dr, Janez B€r©k.
SVeč. Vinko Brajevič: Dr. Janez Krek. Spomen-siovo, izrečeno u Foyer-u Opčinskoga Kazališta u Splitu dne 8. li-stopada 1918. Izdao »Zadružni Savez« u Splitu.
To je najnovejše delo, ki je izšlo o Kreku. Nikomur, ki je poznal pokojnika ali se vsaj zanima za našega voditelja, ne bo žal, če prebere to 28 strani obsegajočo knjižico. Slika Krekove osebnosti kot človeka, kulturnega delavca in politika je podana prav tako s strogo objektivnostjo kakor z zasluženim občudovanjem in hvaležnostjo do našega velikega dobrotnika. Ako to knjigo preberemo, nam postane šele povsem jasen ogromni vpliv Krekov na Hrvate, razumemo šele, kako je bilo mogoi c, da so se hrvatski visokošolci o počitnicah kar nastanili na Sv, Jo-štu in obiskovali Kreka tako na Prtovcu kakor v Ljubljani. Iz knjige uvidimo, da so Hrvatje, ki so vendar videli in slišali Kreka neprimerno manjkrat nego mi, vendar doumeli njegovo veličino popolnoma. Brajevičeva slika o Kreku je sicer majh-
Uradniško upralanfe.
Naša država je po kakovosti zemlje, obilici voda, bogastvu rud in svoji legi v zavidljivem položaju. Nobena izmed novo-nastalih držav se ne more v tem pogledu z njo meriti. To priznavajo Čehi, Nemci in Ogri, to je naglavni vzrok, da gledajo Italijani s takim nemirom na naš državni organizem.
Naša izvečine poljedelska dežela je — kakor vse take dežele — v stanu, da svoje gospodarske razmere v prav kratkem času zopet okrepi in izravna tako eni strašni upadek, ki ga je povzročila vojna našemu državnemu življenju. Vsi naravni predpogoji za brzi povzdig so dani in zato je vprašanje naše utrditve zgolj vprašanje gladko in krepko delujoče uprave. Trdimo lahko, da ga ni problema v našem javnem življenju, ki bi bil bolj pereč, bolj važen in odločilen kakor problem uprave.
Zadostuje pa, da se na to vprašanje le zmislimo, da nas popade na mah žgoča zavest, da je ureditev tega vprašanja pri nas naravnost usodno nedostatna. Če navedemo, da ima v teh časih pri naši upravi uradnik X. čin, razreda z vsemi mogočimi dokladami vred 505 kron mesečne plače, smo povedali vse, Obleka, ki stane danes 1000 kron, čevlji, ki stanejo 320 kron, so za takega človeka stvari, ki se jih sme le v fantaziji dotekniti. Naravnost skrivnostno in mistično se nam zdi, da more tak uradnik z družino štirih ali petih otrok sploh še živeti.
Posledica teh razmer je ta, da pada socialni ugled tega sloja v nič, da ga država sili k podkupljivosti, k protidržavnemu mišljenju in k splošni nezanesljivosti, Tako demoralizira država svoje lastne organe in reže vejo, na kateri sloni njen ugled in vse plodovito poslovanje njenega ustroja. Če to zadržanje centralne vlade ni proti-državno, potem sploh ne vemo, kaj se pravi majati temelje državnega reda in državne discipline. Danes uradništvo ni več eksponent tujega, narodu sovražnega sestava, ki naj duši in tepta naš kulturni lazvoj. Uradništvo je ali bi vsaj moralo biti zraščeno z ljudstvom, je del nas samih, izraz naše državne samostojnosti. Zato je cincavo in nepravilno zadržanje centralne oblasti temebolj zmotno in lahkomiselno. Vemo dobro za stari izgovor o financielnih težkočah države, ta razlog nas niti izdaleka ne more prepričati. Kajti izdatki, ki so za obstoj in trdnost države neobhodni, ne morejo nikdar biti ncoko-nomični. Obstojajo tudi izdatki, ki so, če do kraja prevdarimo, pravzaprav dohodki za državno življenje. Če so države tekom vojne v dosego svojih ciljev brez vsakega pomisleka pognale polovico svojega premoženja za topove in strojne puške, se je to zgodilo iz prepričanja, da zahteva to
na, a — da se tako izrazim — dobro za- | deta.
Naj nam bo dovoljeno, da na nekatera mesta v knjigi posebe opozorimo!
Balkanska vojna v letih 1912/13 je v Kreku zbudila eno prepričanje: da bodo zmage Jugoslovanov nad Turki mogočno dvignile narodno zavest naših obmejnih Slovencev. Ljudje bodo uvideli: Slovani vendar nismo tako zadnji na svetu, kakor bi nam to nasprotniki radi dopovedali! Poglejte: ti ljudje, ki so sedaj tako obračunali s Turkom, ki jih sedaj občuduje ves svet, so isti narod, kakor mi, so naši bratje!
Tako mi je razlagal nekoč Krek v slavni kuhinji svojega bivališča v Prisojni ulici in skoro isto berem v našem slavnostnem govoru na str. 6. Balkanska vojna proti Turkom je dokaz idealizma, ki pravi: »Makar da umrem, da mc ubiju, idem za spas svoje brače, idemi dajem svoju krv.«
»To je snaga (moč) idealizma, moralna snaga naroda našega. I jer s velevla-stima vlada puki (goli) materijaiizem, one doživljuju blamažu za blamažom, a ovi maleni narodi, koji vjeruju u ideal svoj, pobjedu (zmago) za pobjedom.«
»Ovaj ideal, za kojim su oni išli« —
obstanek države. Kdor bi se bil upiral tem izdatkom, bi bil veleizdajalec. Danes, po končani vojni, je reorganizacija našega javnega življenja, ki se brez dobre uprave ne da izvesti, pri obstoječem kaosu prav gotovo najvažnejše eksistenčno vprašanje naše države.
Dobra uprava rabi inteligente, odločne uradnike, rabi človeški materijal, ki je izobražen, iniciativen in ima široko obzorje. Toda ta upravna politika je kakor nalašč ustvarjena, da odbija od uprave nadarjene, samostojne in častiželjne ljudi. To odrivanje mladega, sposobnega naraščaja od državnih poslov je javna, splošno narodna zadeva, na kateri so interesirani naši kmetje, naši delavci in naše obrtništvo. Nikakor ni več dopustno, da bi bilo ljudstvo še nadalje izročeno taki slepi, kratkovidni politiki. V. L. S. kot zastopnica delavskih stanov ne more več dopustiti, da bi se ta zadeva zavlačevala. Nočemo doživeti, da bo pograbilo uradništvo po sredstvu organiziranega boja, to se pravi po stavki. Vprašamo vodilne može v Belgradu, če se zavedajo, kam to zadržanje končno vodi in kako se ustvarja s tem ozračje, ki bo onemogočilo nekega dne sploh vsako poslovanje države.
Dr. A. Gosar:
OtiiModnina pri agrarni reformi*
Javna razprava, ki se vrši po listih o agrarni reformi, se jc zlasti zadnji čas osredotočila v vprašanju odškodnine, ki naj bi se plačala razlaščenim veleposestnikom. Da se že sedaj ravno o tej točki agrarne reforme toliko in tako prodrobno razpravlja, to dejstvo je nad vse značilno zato, kako pojmujejo gospodarsko-socijal-na vprašanja tisti krogi, ki imajo v javnem življenju potom časopisja, če nc prvo, pa vsaj važno besedo. To je fakt, ki je vreden, da se v zgodovini agrarne reforme pri nas posebej zabeleži.
O stalnih kmečkih domovih smo slišali dosedaj komaj toliko, da za silo vemo kaj ta izraz pomeni. O maksimalnih mejah za nanovo nastajajoča posestva pa se je menda enkrat govorilo. Zemljiška renta je pri nas v širših krogih nepoznan pojem, o hipotekah in razbremenitvi kmečkih posestev pa je bilo tudi morda komaj citati besedo itd. Sama vprašanja, ki se morajo rešiti istočasno, ker sicer razdelitev veleposestev tudi brez odškodnine nc bi za trajno zboljšala položaja malega človeka na deželi.
Tudi vprašanje odškodnine ima sicer svoj pomen, ki pa je drugoten in manj važen. Za rešitev agrarnega vprašanja samega na sebi pa je ta točka sploh brez bistvenega pomena. Kolikor spada ta točka v
nastavio je Krek i ono živo oko njegovo | zasjalo je kao žerjavica — »ovaj ideal, gospodo, ima na sebi svijetlo večnosti, a to je vjera, da ima pravde, da žive Onaj, koji sudi ne samo pojedince, nego i narode.«
Kako je bil takrat prepričan o pravičnosti stvari, za katero so šli balkanski zavezniki v boj, na mkažejo besede, ki jih je rekel med štirimi očmi ob času, ko je zavezniki v boj, nam kažejo besede, ki jih bila zapletena v boj s Turčijo: »Jaz nisem za kako papirnato kampanjo proti državi; bil bi pa za svojo osebo pripravljen za revolucijo!«
A čas, ko bi bili mi mogli v resnici pritisniti na bivšo monarhijo, da nam da to, kar je on vedno zahteval: lastno državo, takrat še ni bil prišel. In tu pridemo do druge vrlo zanimive točke v naši knjigi, do Krekove taktike v politiki. Dr. Krek je hotel najprej narod dvigniti gmotno in moralno ter je bil prepričan, da potem posledice na političnem polju tudi nc bodo izostale. Od vlade ni pričakoval ničesar, ampak vse od lastnega narodovega dela. »Gdjc je narod jak i organiziran, tu ne treba da on ide za vladom, vlada mora narod (str. 26), ne da bi se bila vlada benemu narodu ne more vlada toliko koristiti ali škodovali, kolikor si lahko ko:
okvir ograrne reforme, gre le za to, da s« načelno določi: 1. ali naj se za razlaščena! in razdeljena posestva sploh plača; 2. kakol velika bodi na splošno ta odškodnina.
S strogo socijalnega stališča bi morali veleposestnikom pravico do odškodnine dosledno odreči in to zlasti še radi tega, ker je zemlja še po svojem bistvu namenjena predvsem le tistim, ki jo sami obdelujejo. Zemljiška lastnina ustvarja neke vrste monopol, ki daje veleposestnikom na ško-dc drugih neutemeljene predpravice.
Ker se pa socijalizacija splošno gotovo še dolgo ne bo dosledno izvedla v vsib njenih posledicah, zato moramo priznati tudi veleposestnikom pravico do primerne odškodnine, ker bi bili sicer nasproti kapitalistom oškodovani. Tudi uči izkušnja zlasti iz držav, kjer sc je v agrarnem vprašanju razmeroma veliko storilo, da brezplačna oddaja zemlje malemu člove" ku sama na sebi malo ali prav nič ne koristi. Največkrat je to le povod k lahko-mišljenemu in brezskrbnemu gospodarjenju, ki vodi do propasti.
Na drugi strani pa je nujno potrebno, da odškodnina za zemljo, ki jo dobi mali človek ni tako velika, da bi je nc mogel v vsakem slučaju ob vestnem in skrbnem gospodarstvu brez prevelikega truda v do-gledni dobi v celi višini odplačati. Ako bi bila odškodnina vsaj približno enaka običajni prodajalni oziroma odkupni ceni za posamezno zemljišče, potem agrarne re-forme sploh ni treba, kajti v tem slučaju se ne bi zgodilo nič drugega, kot, da bi veleposestniki svoja zemljišča razprodali po normalnih cenah. To pa se lahko doseže brez velikega uradnega aparata z enim sa mim zakonitim stavkom, ki bi določal, da mora vsakdo tekom gotove dobe razprodati svoje zemljišče, kolikor to presega določeno velikost.
Zato je javna dražba, ki se je zlasti glede veleposestniških gozdov pričela po naših listih popolnoma odveč. Odveč je po" sebno tudi še radi tega, ker se glede vrednosti gezdov celo strokovnjaška mnenja ta" ko zelo med seboj razlikujejo, da more tudi nestrokovnjak iz tega sklepati, da so številke, ki se navajajo po raznih člankih prccej dvomljive vrednosti.
Ravno vsled tega jc še tembolj petreb" no, da se vprašanje odškodnine — kadar bomo z agrarno reformo tako daleč, da bo treba tudi o tej točki razpravljati — reši načelno tako, kot zahtevato socijalna pravičnost. Dejstvo pa je, da je vprašanje odškodnine za socijalno mislečega človeka t. j. za takega, ki smatra agrarno reformo kot postulat socijalne pravičnosti, ne pa kot neljubo in žal neizogibno novotarijo, zadnje v vrsti drugih, za bližnjo bodočnost morda odločilnih vprašanj.
Ako imamo resno voljo, urediti svoje domače razmere tako, kot stoji v gospo-
risti ali škodi sam. V nepotrebne konflikte z vlado se ni spuščal, ampak je bil srečen, da je mogel iz Slovencev »ustvarjati naroda« (str. 26), nc da bi se bila vlada pravzaprav tega zavedala. »Organiziranje naroda na svim poljima života, lagano i strpljivo pripravljanje na bolju budučnost — to jc politika« (str. 25). Politika mu je bila torej podrobno narodno delo. Krek je iskal dosledno in povsod rešitev le v delu. Svojo osebo je sicer izpostavil neštetokrat; dekret, da on izgubi svojo službo kot profesor, je bil že spisan, ječo je riskiral dostikrat, plačal jc za bogve koliko insolventnih dolžnikov — a prav v tako visoki meri, kakor je eksponiral sebe in svoje imetje, je štedil kri ljudstva, jc štedil s svobodo in imetjem svojega ljudstva. Zaradi njega tudi ni noben Atenec nosil žalne obleke. Lastno glavo bi bil riskiral, ne pa krvi svojih rojakov. Bil je ludi kot politični vodja — oče.
Svojega dela ni presojal po trenutnem uspehu, ampak po tem, kako bodo sodili ioz 20 let (str. 25). Ko jc bila v Ljubljani proti njemu kot vodji Gospodarske zveze sodna preiskava, češ, da nekatere cene niso bile v skladu z maksimalnimi cenami (in vsakdo ve, da jc človek, ki je hotel kupovati med vojno le po maksimai-
darskih programih naših političnih strank, tedaj moramo posvetiti svojo pozornost tem vprašanjem ter se moramo potruditi, da pridemo do jasnega zaključka, Čc smo kc,: pri prvem poizkusu pripraviti pot agrarni reformi zašli v mešetnrijo, je to ja" sen dokaz, da primanjkuje pri nas resne volje, da bi uvedi: prepotrebne refn-me tudi tam, kjer bi nrrala sebičnost stopiti nekoliko v ozadje, /li se bo lnidstvo zadovoljilo s samimi obljubami, to bo pokazala prihodnost.
"S"
LDU Ženeva, 21. junija. — Pod naslovom »Požar v srednji Evropi« razpravlja »Temps« z dne 20. t. m. v svojem uvodnem članku o razmerju Nemčije oziroma Nemške Avstrije do Poljske in Čehoslovaške, razmotriva obširno zlasti položaj Čehoslovaške, o kateri pravi z ozirom na izid zadnjih občinskih volitev: »Kdor čita te številke, razume dobro, zakaj si prizadevajo sovražniki naše zveze in našega miru s toliko gorečnostjo, zapaliti streho čehoslo" vaški državi, ki se konsolidira z izredno, njihovim željam in naklepom tako naspro-tujčoo naglico. Vlogo požigalca poizkušajo igrati v prvi vrsti ogrski boljševiki. Vsled neverjetnega pomanjkanja prirednosti in kontrole, ki še vedno kazi politiko zaveznikov, je bilo Beli Kunu in njegovim častnikom izpod starega režima mogoče nabaviti si mnogo več in boljšega vojnega materijala, kakor jc pa bil čehoslovaški. ripoveduje sc, da so dobili iz Nemške Avstrije baterijo 30.5 cm možnarjev. Z druge strani nam poročajo, da je prispel na nem-škoavstrijsko obmejno postajo Bruck ob Litvi italijanski tovorni vlak, sestoječ iz !8 vagonov, polnih municije. Nemškoavstrij-ske obmejne oblasti so ga ustavile ter iz-prva niso dovolile, da bi nadaljeval svojo pot v Budimpešto, kamor je bil namenjen. Toda dunajska vlada je po državnem tajniku dr. Bauerju odredila, da se mora vlak propustiti. Nastane vprašanje, odkod neki jc prišla ta municija. Na kaka zagotovila in na čigav prigovor se je dunajska vlada odločila, dobaviti Beli Kunu to strelivo?« — V istem članku pravi »Tcmps« med drugim: Koncesije, h katerim so se odločili zavezniki, niso pripravile Nemčije do tega« da bi mirovala. Zdi se, da nemška delegacija soglasno prigovarja svoji vladi, naj ne podpiše mirovne pogodbe. Doslej je položaj ravno tak, kakor če bi zavezniki nc bili odnehali niti za las. Ako kažejo tako na-ziranje socijalna demokrata Landsberg in Leinert, in katoliški sindikalist Giesbert, kakšno mora biti še le mišljenje onih ljudi, ki so organizirali nemške prostovoljske čete ob poljski meji? In onih, ki zahtevajo, da se nemudoma anektira Nemška Avstrija, da, celo del Češke? Naravno je, da veljajo grožnje in pohlepi Nemčije v prvi vrsti onim izmed njenih sosedov, ki so najšibkejši. Kdor vidi, kake zavezniške armade stoje pripravljene ob zapadni meji Nemčije, mora misliti, da bo lahek posel, ustrahovati Nemčijo, ako bi ne hotela podpisati miru. V resnici se moči, ki jo imajo zavezniki na zapadu, ni mogoče upirali; zaradi tega želi pretežna večina nemškega naroda mir za vsaka ceno. Toda kdo zna povedati, kaj se bo zgodilo prihodnji teden na vzhodnih in jugovzhodnih mejah Nemčije, kljub utrujenosti nemškega naroda, kljub vsem uradnim navodilom, ki bodo morebiti prišla iz Berlina, da, mogoča celo kljub temu, da bo mir podpisan? Načelo maršala Turennea, da se mora iztrgati slučaju toliko možnosti, kolikor je mogoče, se ne sme uveljaviti samo na zapadu.
nih cenah, moral lakote poginiti!), je rekel preiskovalnemu sodniku približno tole: »Jaz pri tej stvari mislim na to, kako bodo o njej sodili čez petdeset let.«
Krek jc bil dolgo časa med nasprotnimi krogi na Hrvatskem skoro nepoznan. (Str. 7.) Temu se nc bomo čudili; saj jih jc bilo tudi med izobraženimi Slovenci, celo Ljubljančani, mnogo, ki ga niso slišali nikdar govoriti niti javno niti zasebno, ki ga niti po zunanjosti niso poznali. Prav tako so bili nepoznani njegovi uvodniki v »Domoljubu«. O njih pravi Brajevič: »Seljak, koji je svake sedmice (teden) pročitao jedan članak Krekov, morao jc da postane kulturan« (str. 14). Kako jc mogoče, začasno tudi veliko solidno delo omalovaževati, nam kaže to, da so bili »Domoljubovi« uvodniki veliki večini nasprotnikov nepoznani in da te je marsikdo začuden gledal, če si imel »Domoljuba« naročenega in čc si ga bral. Kaj bi bil rekel šele, če bi bil vedel, da ga ti vsaj deloma shranjuješ' —
Knjiga je spisana v lepem slogu, zanimiva od početka do konca. Izrazom a Ia Karlsbad in Rohitsch (str. 22) sc nc boš čudil, ako si kdaj videl v Belgradu napisano na šolskih zemljevidih »Felker-rnarkt« in »Filah« v cirilici. Ta stvar bo sedai hitiu skoputlu sama uu sebe.
J. D.
Trst, 23. junija. Kralj je poveril sestavo novega ministrstva poslancu Nittiju, ki jc včeraj sestavil nov kabinet sledeče: Predsedstvo in notranje zadeve Frances-co Nitti, zunanje zadeve senator Tommaso Tittoni, kolonije profesor Luigi Rossi, pra-vosodstvo Lodovico Marcora, finance Fr. Tedesco, mornarica admiral Giovanni Secchi, nauk Alfredo Baccelli, pomorski in železniški promet Roberto de Vito, poljedelstvo Achile Visocchi, industrija, trgovina in prehrana ing. Dante Ferraris, pošta in brzojav Pietro Chimienti, vojne
E odpore Ugo Dacomo, za osvobojene pora jine Cesarc Nova. Ministrstvo bo položilo prisego danes dopoldne.
• * *
K padcu Orlandove vlade piše »Journal des Debats« med drugim sledeče: Notranji položaj je zelo resen. Stavke slede stavkam. Kot povsod povzroča draginja veliko nezadovoljnost in resne nemire. Vladne odredbe, kot monopol kave so vzbudile splošno nezadovoljnost, posebno v Genovi, kjer so se uprli trgovci. Proti nadaljnim nameravanim monopolom je sklenila trgovska zbornica v Genevi, da se v znak protesta ustavi za pet dni vsako delo v luki. Orlando bi bil mogoče notranje težkoče premagal, ako se ne bi bil s svojim postopanjem na mirovni konferenci diskreditiral. Orlando in Sonnino sta postala nemogoča že po svojem nenadnem odhodu iz Pariza meseca aprila. Sicer sta tedaj triumfirala, vendar je temu sledila takoj reakcija in za to je morala priti nevihta.
Iz lojalnosti nismo priobčevali člankov italianskih listov proti Sonninu in Or-landu. Sedaj pa, ko je njun kabinet pade,l nam nc bodo mogli očitati, da hočemo ugled svojih zaveznikov pobijati, ako tudi priobčimo komentarje naših sosedov o fi-jasku jadranske kampanije.
»Corriere della Sera«, ki je sicer aprila odobrava! odhod Orlanda iz Pariza, je pisal že 26. maja: »Naša vlada ima slab spomin in računa s slabostjo ljudstva. Danes vabi gasilce, da z vodo gasijo ogenj strasti, kdo pa je prižgal ta ogenj strasti, čc ne ravno vlada? Nato navaja »Corriere« brzojavke, v katerih so se ministri zahvaljevali organizatorjem različnih komitejev, ki so obljubljali Italiji ozemlja in mesta, katerih vlada ni nikoli zahtevala in jih tudi ni mislila zahtevati. Nadalje ob-dolžuje vlada, da je prisililr. Agenzio Štefani in druge časnikarske urade, da so dajali iluzorične informacije in delali tako ekstravagantno propagando, ki je zmešala popolnoma glavo italijanskemu narodu.
»Secolo« izjavlja nekaj dni pozneje, da italijanski delegati niso nameravali zahtevati Reke in cele Dalmacije, predno niso prišli v Pariz na konferenco. Za tc zahteve so se odločili šele koncem marca in sicer na zahtevo Barzilaia.
Možnost italijansko nemškega sporazuma.
LDU Curih, 23. junija, (ČTU.) Po poročilih švicarskih listov menijo ententni krogi, da preobrat vnanje politike Italije pomeni izpremembo kurza in možnost ita-lijansko-nemškega sporazuma.
m
LDU. Praga, 24. junija. (ČTU.) Vrhovni poveljnik čehoslovaških čet, general Pelle, je sporočil poveljniku mažarskih čet nastopno: Maršal Foch brzojavlja: Ali-irane in asociirane vlade so sklenile, da vam poverijo ureditev osvoboditve čeho-slovaškega ozemlja, zasedenega po mažarskih četah. Določite dan in uro za umik mažarskih čet proti jugu, istočasno določite, v katerem mora biti osvoboditev končana. Angleški, francoski in ameriški častniki na Čehoslovaškem bodo poslovali kot nepristranski opazovalci. Pogoji za izpraznitev so: 1. Čehoslovaške in mažar-ske čete ustavijo 24. junija ob 5. zjutraj sovražnosti. 2. Umik mora biti 24. junija opoldne gotov. 3. Dne 28. junija opolnoči morajo biti vse čete vzhodno od črte Bar-dcjov-Veliki Saroš - Margyčany - Silak (?) - Szantieska (?). Poveljnik mažarskih čet pusti na izpraznjenem ozemlju pod nadzorstvom zaveznikov policijske organe, ki bodo smeli zapustiti tc kraje takoj po pri hodu čehoslovaških čet. Ako do 23. junija ob 15. uri ne prejmem od Vas nikakega zadovoljivega odgovora, potem jc cmatrati moja misija kot izjalovljena.
Mažari sprejeli pogoje.
LDU. Budimpešta, 24. junija. (ČTU.) Ogrski kor. urad poroča: Bohm, poveljnik mažarskih čet, je na migljaj svoje vlade odgovoril generalu Pellu z nastopno brzojavko: Pripravljen sem, sprejeti pogoje, i ki jih jc določil gcncralisimus Foch. Po-I tem ko sem izdal vsa potrebna povelja, j prosim za obvestilo, da-li hočete v smislu | navodila entente oclposlati dne 24. junija ! ob 15. uri svoje zastopnike za eventu-elne popravke meje. Obenem prosim, da mi sporočite, kaka jamstva nam nudite za to, da bodo rumunske čete izpraznile v
noti označeno ozemlje in da bodo dale primerno odškodnino za povzročeno škodo. — Bohm, vrhovni armadni poveljnik.
leient Aleksander v Klklndl.
LDU. Belgrad, 23. junija. Iz Velike Kikinde poročajo: Danes 22, junija so bile od ranega jutra vse svečano okrašene glavne ulicc polne občinstva. Ogromna množica je bila zlasti zbrana pred stanom prestolonaslednika, kjer je čakala, da se pojavi prestolonaslednik. Ko se je ob 8. prikazal prestolonaslednik, so navdušeni živio-klici pretresali ozračje. Prestolonaslednik je za jahal konja, da v spremstvu generala de Lobita in svojega spremstva
Eregleda jugoslovanske in francoske čete. lice, po katerih je jezdil prestolonaslednik, so bile na obeh straneh polne občinstva, ki je z neprestanim navdušenim klicanjem pozdravljalo prestolonaslednika. Prestolonaslednik se je za pozdrave lju-beznjivo zahvaljeval na vse strani. Na trgu, kjer je bila postavljena velika tribuna in okoli nje na obeh straneh zvišeni sedeži v dolgem redu, je nepregledna množica občinstva z dolgotrajnim navdušenim pozdravljanjem pričakovala prestolonaslednika, ki sc je zahvaljeval na vse strani. Na sredi trga se je izvršila zelo pomembna svečanost. V prisotnosti generala de Lobita, višjih in nižjih francoskih častnikov in svojega vojaškega spremstva je prestolonaslednik odlikoval s Karagjorgje-vičevo zvezdo četrtega reda zastavi francoskega afriškega lovskega konjeniškega polka in marokanskega polka spahijev. Nato se je vršilo defiliranje čet. Prve so korakale pred prestolonaslednikom srbske čete, a za njimi v kolonah francoski pehotni polki, topništvo in na koncu afriška in marokanska konjenica. Defiliranje se jc izvršilo v splošno zadovoljstvo. Nato si je ogledal prestolonaslednik ostale točke obširnega sporeda, na katerem so bile tudi fanatične vojne igre marokanske konjenice in spahijev. Vse se je izvršilo v splošno zadovoljnost. S trga je prestolonaslednik odšel v srbsko cerkev. Množica ljudstva, učenci in učenke ljudskih šol, so sprejeli prestolonaslednika pred cerkvijo z brezkončnim navdušenim pozdravljanjem. V cerkvi je po odpeti narodni himni pozdravil protoijerej Milivoj Radočič na čelu duhovništva, oblečenega v svečana odela, v vznesenem govoru, ki ga je zaključil z molitvijo za dolgo življenje kralja Petra, prestolonaslednika in vse rodbine Karagjorgjevičev. Po kratkem cerkvenem obredu je prestolonaslednik odšel v svoj stan. Med potjo prestolonaslednika k slavnostnemu obedu pri generalu de Lobitu so se manifestacije prebivalstva dolgotrajno ponavljale. Po obedu se je prestolonaslednik razgovarjal s francoskimi in srbskimi častniki ter drugimi osebami do 14., nakar se jc prisrčno poslovil od generala de Lobita ter odpotoval s spremstvom v Belgrad. Meščani Velike Kikinde so spremljali prestolonaslednika pri odhodu z navdušenimi ovacijami.
-j- Italija proti anglosaksonski premoči. Italijanski listi kot »Gazzetta del Po-poio«, »Giornale d' Italia« in drugi priob-čujejo članke, v katerih pravijo, da mir, ki se kuje v Versaillesu ni francoski mir, ampak, da je ta mir anglosaksonski, ki ie ravno tako nevaren latinskim državam kot Nemčiji, Gotovo prinese mir Franciji ucgdposti, vendar bo imela glavni dobiček Anglija ter Zedinjene države, katerih im-petijalislični kapital bo dobil hegemoni;o nad celim svetom.
+ Nova trozveza. »Gazette de Lau-saime« prinaša izjava predsednika amerikanske parlamentarne vojne komisije, ki se je izrazil z ozirom na pomoč, ki bi jo moralo dati Amerika in Angleška za slučaj nemškega napada Franciji: »Ako hoče zveza narodov varovati svetovni mir, jo nepotrebna zveza med Angleško, Francijo in Ameriko, ld vzbuja samo nezaupanje v zvezo narodov. Ako tvorijo te tri države posebno ligo, zakaj ne bi mogle Nemčija, Rusija in Japonska stoirili istega?«
+ GršM načrti s Solunom. »Temps« javlja iz Soluna, da je Venizelos predlagal, da se da vporaba solunsega pristanišča na. razpolago Jugoslaviji, Bolgariji in Rumuniji. Da se olajša prevoz blaga iz Jugoslavije in Romunije v Solun, je grška vlada predlagala zgraditev nove železnice med Donavo in Solunom in direktnega kanala z Donavo, katerega dele bi tvorile reke Sava, Morava in Vardar.
Dnevne nawic@.
— Na naslov deželne vlade. Tajništvo Jugoslovanske Kmetske zveze je dobilo iz svojih vrst sledeči dopis: Graščini Križ in
Zaprice pri Kamniku, katerih sedanji lastniki, nemški plemiči, živijo vedno izven dežele ter iz posestev, obdelanih s težkimi žulji slovenskega trpina, vlečejo mastne dohodke, katere potem na Dunaju, Gradcu in drugih mestih ter letoviščih zapravijo, medtem ko ubogi slovenski trpin gara noč in dan, da si prisluži skorjico kruha ter borno obleko, naj poklicane oblasti nemudoma razdelijo med zemljo potrebne kmete v njih okolišu, katerim manjka gozdov, njiv in travnikov. Poslopje, zlasti Zapric, naj se uporabi za stanovanje invalidom. Graščina Križ, ena najlepših v Sloveniji, pa naj se uporabi za kmetijski zavod »Kmetijsko in gospodinjsko šolo«, ker tu so za tak zavod, katerega v naši Gorenjski tako potrebujemo, dani vsi pogoji. Poslopja so zadostna, mnogo živine, zadosti polja in travnikov, vse najlepše urejeno, kakor nalašč za tak zavod, v katerem bi se naša mladina vzgajala v vseh kmetij« skih strokah, živinoreji, prašičereji, sadjarstvu, vrtnarstvu itd. Vsled tega naj de-« želna vlada vse stori, da se tak zavod takoj ustanovi, zlasti pa da se obdrži šestmesečni kmetijski tečaj za kmetske sinove. Če jc mogoče, naj se otvori že bodočo jesen. Glede delov zemljišča te graščine, takozvanega Breznikovega posestva, katero si jc nemški baron, ded sedanjega lastnika, pred nekako 80 leti na! kričeč krivičen način ter za sramotno nizko ceno 600 gld., t. j. 1200 K, prisvojil, ubogo vdovo in štiri otroke pa vrgel na cesto, naj deželna vlada celo zadevo preišče ter posestvo še živečim potomcem vrne. Povrniti se mora tudi seveda vsa' škoda, katero je uboga rodbina dolga leta trpela; slednja bi se morala odtegniti od odškodnine, katero ima baron za graščino prejeti. Ta zadeva je jasen dokaz, kaj vsei je moral ubogi slovenski kmei pretrpeti od vseh mogočnih nemških graščakov.
—	Zahvala. Konzistorij lavantinskei škofije je poslal poverjeništvu za socijalnoi skrbstvo v Ljubljani za invalide, njih' vdove in sirote znesek 11.634 K 67 vin^ ki ga je Poverjeništvo izročilo Komisiji zai preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani. To je v kratkem času že drugi dan (prvi je znašal 10.000 K). Skupaj je prejelo poverjeništvo od konzistorija lavan-tinske škofije do sedaj 21.634 K 67 vin^ Za ta velikodušni dar bodi prečastitemu konzistoriju izrečena najiskrenejša zahvala.
—	Vsesplošne pohvale nam prihajajo! od različnih strani o »Slavnostnem spisu ki ga je izdala Jug. Strok. Zveza ob pri-liki srebrnega delavskega jubileja. Vsak naš človek ga mora imeti. Spisi v njem soi važni še za kasneje. Po izobraževalnih! društvih, po delavskih organizacijah mora; imeti svoj prostor. V njem nam je začr-tana pot, po kateri nam je hoditi, ako hočemo, da dvignemo naš narod in naio> domovino. Naročila sprejema Jugoslovan« ska Strokovna Zveza v Ljubljani, Jugo-i slovanska tiskarna, II. nadstr, Izvod stane 2 K, s poštnino vred 2 K 20 v, V pisarni se lahko dobi ob delavnikih od 8* do 12. ure in od 1. do 3. pop.
Z Bleda. Vojni pohabljenci cbčinel Bled priredijo v nedeljo dne 6. julija veselico s tombolo, šaljivo pošto itd., na vrtu gostilne Potočnik (Flegarija) na Bledu v korist revnih otrok in vdov v vojni padlih mož ter očetov. Dobitke ter denirne prispevke hvaležno sprejemajo proti potrdilu gostilničarka in v to pooblaščeni pohabljenci, Pričetek točno ob 2, popol-t dne,
—	Svarilo. Zvedelo se je, da se skušajo sklepati menjalne pogodbe med Nemci na Spodnjem Štajerskem in slovenskim prebivalstvom na Koroškem, tako da bi sc koroški Slovenci preselili na Štajersko, ondotni Ncmci pa na Koroško, Taka prizadevanja podpira »K&rntner Bodenvermittlung« v Celovcu, glavni povzročitelj jc pa znano protislovensko društvo »Stidmark«. Ker je namen takih pogodb nasproten narodnim in socijalnim ciljem vlade SHS in sc namerava z njimi preprečiti izvedba odredbe sekvestracije in nadzorstva, se svari vsakdo pred zapeljivimi ponudbami imenovanih društev, ker je izključeno, da bi vlada mogla odobriti pogodbe, ki nasprotujejo njenim in-tencijam, Ostali listi se naprošajo za ponatis te notice.
—	Čebelarski shod bo na sv. Petra in Pavla dan popoldne ob 3. uri v Leskovcu pri Krškem v novi šoli za čebelarje le-skovške, krške, svetoduške, cerkljanske, in čateške okolice. Vzpored: 1. Pogovor o Čebelarstvu. 2. U?tanovitev čebelarske podružnice.
—	Zveza vojnih invalidov naznanja, da je umrl član tovariš Simčič Josip v Gaberju pri Celju, kateri je šele 14 dni kot zaveden člnn deloval v prid komaj osnovani organizaciii. Pogreb se je vršil dne 19. junija popoldne. Pogreba se je udeležila tudi deputacija zveze. Ženi pokojnega jc zveza d<7la prvo podporo v znesku 100 kron.
—	Iz Črnomlja. Ozkotirna železnica, katero so gradili med vojsko skozi Vojno-vas z lesenim mostom pri Pavičicah mi-
mo Čudnega sela dalje do Adlcšič v bukove gozdove za izvažanje lesa, je žalibog prešla v židovske roke. Ali se ni moglo to pravočasno preprečiti in bi Jugoslaviji pripadali lepi dohodki iz belokranjskih hrastovih in bukovih (l6z) gozdov? Menim da se je storila velika napaka, ker se ni pravočasno poskrbelo, da se ta ozkotirna železnica podržavi. — Telova procesija se je ob ugodnem vremenu izvršila z vsem sijajem. Pohvalno je treba omeniti možati nastop Orlov, ki so poveličevali procesijo in s tem zbujali drugo odraslo mladino, da v obilnem številu pristopi orlovski organizaciji, ki ima namen širiti krščansko prosveto med mladino. Črnomaljska mladina, poglej na svoje vzor-mladeniče — Orle!
—	Drugi natis Pirčeve »Kratke zgodovine Slovencev, Hrvatov in Srbov« je izšel. Komad stane 2 K. Ta učni pripomoček je od poverjeništva za bogočastje in nauk priporočen. Razpošilja ga pisatelj Matija Pire, profesor v Mariboru.
—	Ukradena je bila v noči od 21. do 32. t. m. iz hleva v Mostah pri Komendi bela 121etna, 145 cm visoka kobila z vozom zapravljivčkom vred, vprežena v vo-lovsko opremo. Po vratu je kobila rdeče pikasta, po životu in nogah je bolj siva. Griva in rep sta črna; slednji sega do kolen. Voz je naravno barvan z 2 sedežema na peresih, iz akacij, lesa. Železni deli so črno lakirani z rdečimi pasicami. Kdor zasledi ukradeno kobilo ali voz, naj sporoči bližnji orožniški postaji ali naravnost lastniku posestniku Fran Obrulku proti nagradi 600 kron.
—	Društvo SHS. Žena za siročad ima v sredo 25. junija ob 3. uri popoldne od-borovo sejo v posvetovalnici na magistratu. Vsi odborniki in vse odbornice se radi važnosti vljudno vabijo.
—	Begunec, krepak, neoženjen, po poklicu tesar, prosi za službo gozdarja, paznika ali kaj sličnega. Natančnosti se poirvedo pri posredovalnem uradu za begunce v Ljubi janL
„Balkan", list za nabiralca inamk. Uprav Je IzSla 6. štev. ^Balkana" prvega jugoslovan-Bkega fllatelisttškega časopisa ia glasilo .jugosl. filat. Saveza", bogato ilustrovaua in z velezanimivo vsebino. Osobito velja omeniti izborno študijo Zvonimira Martinoviča „Uputa u sabiranje i poznavanje maraka" koja z&-čenja izhajati v tej številki in kojo bi moral čltati vsak filatelist. „Balkan" jo prvi filate-lietiški list Jugoslavije, a more tekmovati v pogledu opreme in vsebine z najboljimi tozadevnimi listi velikih narodov. „Balkan" izhaja vsak mesec na 32 do 48 straneh z obilico strokovnih člankov in vesti iz celega sveta. Vsak pravi nabiralec znamk naj pošlje predplačilo ca ,,Balkan" (predplačilo do konca 1919 K 7'50 frankopošta) ali naj zahteva ogledno številko od oprave „Balkana ' Zagreb 1, p. protinac SS.
UtibSlstiiske novica.
lj Spored UL produkcije gojencev »Glasbene Matice« v četrtek, dne 26. junija 1919.
I. Chopin: Mazurka. Na klavir igra gdč. Nada
Brejc. Šola gdč. D. Koblerjeve, VI. r. 2. a)
Schumann: Uspavanka, b) Bohm: Ritornel. Na gosli svira g. Feder Švigelj. Šola g. J. Ve-drala, III. r, 3. a) J. Prochazka: Tak si lepa.
b) Massenet: Spev iz opere »Werther«. Poje g. Fran Mohorič. Šola g. M. Hubada, II. r. 4.
Stanko Premrl: Sonatni stavek Allegro-mo-derato. Na gosli svira g. Alojzij Šonc. Šola g. J. Vedrala, V. r. 5. a) Schytte: Pomladno šumenje. b) Grieg: Škrateljčki. Na klavir igra gdč. Helena Mlinar. Šola g. J. Pavčiča, VI. r.
6. Josip Pavčič: a) Ženjica. b) Uspavanka II. (Prvo javno izvajanje.) Pesmi poje gdč. Jelica Sadar. Šola g. M. Hubada, Vi. r. 7. Louis Spehr: Koncert za gosli, st. 2. I. stavek. Svira gdč. Lidvina Poženel. Šola gdč. St. Hajekove, ,VII. r. 8. F. S. Vilhar: Fantazija v C-raolu z motivom: »Le vstani, vborni narod moj, do danes v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan!« Na klavir igra gdč. Nilka Potočnik. Šola g. J. Pavčiča, VIII. r. 9. a) Puccini: Molitev iz opere »Tosca«. b) Mascagni: Romanca iz opere »Cavaleria rusticana«. Poje gdč. Jelica Sadar. Šola g. M. Hubada, VI. r. 10. a) Grieg: Sonata, op. 7. I. stavek, b) Fran Lisrt: Le rossignol (de Ala-bier). Na klavir igra gdč. Hedvika Poženel. gola gdč. M. Dolejševe, VIII. r.
lj Seja Slov. Kršč. Soc. Zveze se vrši v četrtek 26. junija 1919 ob 8. uri zvečer y Jugoslovanski tiskarni, II. nadstr.
H Večerni razgovori se vrše danes zvečer ob 8. uri. B.
lj Iz gledališke pisarne. Vodstvo 'dramskega gledališča prosi vsa dramatična društva, čitalnicc in privatne osebe, ki imajo izposojene izgrokaze, librete, vloge, knjige itd. od Dramatičnega društva v Ljubljani, da jih nemudoma vrnejo in pošljejo v dramsko gledališče.
lj Za smeh in zabavo priredi to nedeljo ob osmih zvečer v Rokodelskem domu Kat. mlad. društvo dve prvovrstni burki, in sicer »Dva enaka« in »Dva nasprotna«. V začetku nas bo s štirimi točkami razvedril tamburaški zbor. Vstopnice se dobe v predprodaji v Rokodelskem domu v pritličju, desno, vsak dan od 6. do pol 8. ure zvečer,
lj Prošnja na starejše dijake srednješolce. V proslavo Vidovega rine, v soboto 28, t, m., uprizori dramsko gledaliičc Me-
škovo iridejanko »Na smrt obsojeni?« Ker se rabi tu mnogo oseb, osobito pevcev, naprošamo vse dijake, ki so pripravljeni pomagati pn tej prireditvi, da pridejo v sredo, dne 25. t. m. pred dramsko gledališče ob pol 15. uri, kjer dobe natančnejša pojasnila.
lj Darila za naše junake ljubljanske pehote v Korotanu v obliki perila, berila, smodk, tobaka, ali tudi krone za pribolj-šek na Vidov dan je prišel prosit in iskat polkovni župnik Škerjanc. Ker je pošta še Pr®?fi negotova in počasna, sprejme tudi pošiljatve na gotove posamezne naslove (ime in stotnija). Ta darila naj se prineso ali pošljejo do četrtka zvečer v pisarno slov. rdečega križa, Poljanska cesta 4 ali v hotel Slon, soba št. 77, oziroma k vratarju.
lj Trije ruski emigranti iščejo primernega mesta, da se prežive. Prosijo za mesta vzgojiteljev, učiteljev ruskega jezika, matematike, risanja ali slikarstva. Kdor bi mogel nakloniti kako tako mesto, ga prosimo, naj to sporoči gospej dr. Jenkovi. Vsi trije gospodje so inteligentni mladi Rusi z visokošolsko izobrazbo.
lj Nasadi in šetališča. V včerajšnji številki smo v notici pod tem naslovom omenili tudi, da je glede poti na Rožnik (mimo lurške kapelice) frančiškanski kon-, vent pred nekaj leti vsled čudnih sodnih mahinacij kljub jasnim dokazom zgubil tožbo proti Nemcu Lassniku. Resnici na ljubo izjavljamo, da te tožbe, ki se je pričela tri leta po smrti Petra Lassnika ni povzročil gosp. Rudolf Lassnik, marveč Ana Lassnik, nahujskana od nemškonacio-nalnega odvetnika dr. Ambrositscha.
Harodno gSedišča.
Drama.
25.	junija, sreda: Bajka o volku. Abonma A 66.
26.	junija, četrtek popoldne, dijaška predstava: Listnica. Neizprosni stražnik. Izven abonma.
27.	junija, petek: Zaprto.
28.	junija, sobota: Na smrt obsojeni. Abonma C 68. Vidov dan.)
29.	junija, nedelja: Na smrt obsojeni. Abonma B 68.
Gpera.
25. junija, sreda: Zongler. Abonma B 3/69 .
2G. junija, četrtek: Jevgenij Onjegin. Izven abonma.
27.	junija, petek: Zaprto »
28.	junija, sobota: Madamo Butterfly. Abanma B 2/67.
29.	junija, nedelja popoldne: Mamzell Nitouche (vojaška predstava za srbske posadke.)
29. junija, nedelja zvečer: Zongler. Abonma C 3/69.
Predsedstvena seja Orlovske Zveze se
je vršila v ponedeljek, 23. junija. Seja je trajala od 8. do 11. zvečer. Dnevni red je obsegal važna poročila odsekov, razmo-trivala so se vprašanja glede udeležbe pri Jugoslovanskem Sokolskem saboru, pri slavlju Čeških Orlov dne 5. in 6. na Vele-gradu, storili so se potrebni ukrepi glede zastopstva pri teh slavljih. — V predsedstvo se je kooptiral kot zastopnik koroških Orlov br. Cvikl Avguštin (iz Koroškega). Glede proslave Vidovega dneva se je odsekom naročilo, da prirede ob tej priliki predavanja o zgodovini srbskega naroda, prihodnja »Mladost« prinese tozadeven članek. Odobre sc koraki, katere je storilo predsedstvo O. Z. pri Osrednji vladi v Belgradu, da doseže enokapravnost s So-kolsko organizacijo, centralna vlada je že brzojavno obvestila našo pokrajinsko vlado, da priznava enakopravnost obeh organizacij. Zajamčila je s tem svoboden razvoj Orlovski organizaciji. In drugega nismo zahtevali kakor enakopravnih pravic. — Od nekaterih odsekov je dobilo predsedstvo poročila o dejanskih napadih na člane naše organizacije od strani članov nasprotnih organizacij. Predsedstvo se s primerno vlogo obrne na Sokolsko Zvezo glede medsebojnega postopanja v slučajih dejanskih napadov.
Skupna seja predsedstva in vaditelj-skega zbora O. Z. se vrši že ta četrtek, dne 26. junija ob 8. uri zvečer. Radi važnosti polnoštevilna udeležba nujno potrebna.
Orlovska Zveza in Jugoslovanski So-
kolski sabor. Jugoslovansko Sokolstvo sc zbere 28. in 29. t, m. v Novem sadu k skupnemu posvetovanju glede združitve vseh jugoslovanskih Sokolov v enotno Sokolsko zvezo. Orlovska Zveza sc po zastopstvu (br. dr. Lovro Pogačnik, Štrajn I in prof. Sušnik) udeleži tega slavlja, da pozdravi jugoslovanske Sokole pri pozi-! tivnem delu za narodno ujedinjenje. Or-! lovska Zveza iskreno želi tesnega sodelovanja s Sokolstvom, ki hoče glasom a- o-
jega programa dvigniti telesno in nravno vzgojo slov. naroda in pri tem spoštovati versko prepričanje vsakega posameznika. V nadi, da tudi slovensko Sokolstvo sledi vzgledu srbskih in hrvaških Sokolov in zajamči resnično svobodo prepričanja in organizacije Slovenskim Orlom in odpravi iz svojih vrst ono nestrpnost in sovraštvo, ki zabranjuje tesnejšo sodelovanje obeh organizacij, pozdravljamo Jugoslovanski Sokolski sabor.
Vestnik S. K. $» Z.
Tečaji S. K. S. Z. Udeležniki vseh teh tečajev, ki so plačali celo šolnino in so vztrajali do konca, se ponovno pozivajo, da se radi povračila polovične šolnine zanesljivo zglase dne 26. t. m. od 6. do pol 8. ure zvečer v prostorih Prosvetnega društva za kolodvorski okraj, Dunajska cesta, Bavarski dvor.
MmbBjanska
CERKNIŠKI ROPARJI OPROŠČENI.
Ljubljanska porota je včeraj razpravljala o obtožbi proti Antonu Bav-deku, Jožetu Mramorju, Francetu Keb-lju, Jožefu Braniselju, Leopoldu Košu, Jožefu Kranjcu in Ani Kebe iz Cerknice. Kebetova je brala v »Slovencu« notico, ki jc svarila občinstvo proti nakupovanju vtihotapljenega blaga. Kebetova je mislila, da se lahko verižnikom in tihotapcem vzame blago in jc zato Bavdeku rekla, naj fantje ustavijo verižnike in jim vzamejo blago. Navedeni fantje so res v gozdu Ja-vorniku ustavili 3 tihotapce in verižnike in jim vzeli blaga v vrednosti 9697 kron ter jih pognali nazaj proti demarkacijski črti. Tihotapci so vso zadevo ovadili in »roparji« so prišli na obtožno klop ljubljanske porote. Razpravo je vodil podpredsednik dež. sodišča Regally. Obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Modic. Vsi obtoženci so izjavili, da se ne čutijo krive. Zaslišanje obtožencev se je pričelo ob tričetrt na 10 dopoldne, Bavdek je zanikal, da bi bil on »komandant«. Zagovornik dr. Pegan je vprašal Bavdeka, če je bil pri narodni straži. Odgovoril je, da je bil. Jože Mra-mor je zelo razločno opisaval dogodek. Keblje je rekel: »Mislil sem, da si sme vs?k obdržati toliko blaga, kolikoT ga potrebuje.« Dr, Furlan je vprašal obtoženca: »Ali ste bili dobre volje takrat in smatrali vse za špas?« Obtoženec: »Kakor špas smo vse smatrali.« Rekel je, da so nameravali nekaj blaga obdržati zase, ostalo pa izročiti občini. Koš je rekel: »Sami smo šli k orožnikom, ko smo izvedeli, da nas zasledujejo. Povedal je tudi, da »orožja nismo rabili.« Dr. Furla vpraša obtoženca: »Ali ljudstvo ni bilo ogorčeno na tihotapce?« Kos: »Da.« Dr. Furlan: »Ali ste bili prepričani, da se smejo tihotapci ustavljati?« »Da.« Kebejeva je izpovedala, da so bili jezni na tihotapce, ker so peli italijansko in najbrže vohunili.
Po končanem zaslišanju obtožencev in dveh prič, je stavilo sodišče vprašanja porotnikom glede vseh fantov, če so zakrivili rop. Glede Ane Kebe pa, če jih je k ropu napeljala; dalje o Bavdku, če je za vojaške stvari, ki jih je na Rakeku našel, državo ogoljufal; poetm o Bavdku, če je dva vola ukradel, eventuelna vprašanja gredo za tem, če je kupil vole kot sumljivo blago.
Državni pravdnik Modic je predlagal, da naj se vprašanja o ropu potrdijo.
Ob 17. uri 35 minut je pričel govoriti dr. Pegan, ki je poudarjal, da so bili ljudje na verižnike hudi. Prestrašili so jih in jim dali lekcijo, ker so sami v Cerknici povedali, da bi bili zaslužili 3500 kron. Vojska je vse pojme zmešala o tem, kaj je prav ali ne. V nekem mestu je neki notar grofu Barbu zaplenil kočijo in konja in šele na intervencijo vlade jih je dobil grof nazaj. Zakaj bi naj bil Bavdek bolj »kunšten«, kakor je bil notar. — Dr. Lovrenčič je zahteval oprostitev in povedal, da je napravil Mramor ofenzivo do Piave in je videl, kako se je ropalo. Orožja ni nihče rabil. — Dr. Tominšek je opozarjal posebno na okolnost, da so nameravali fantje blago izročiti občini. Italijani so pošiljali verižnike čez demarkacijsko črto, da bi špionirali. — Dr. Furlan: Pred seboj bi morali imeti roparsko tolpo, imamo pa mlade fante in eno staro mamico vmes. Opozarjal je na važnost boja proti tihotapstvu in povedal, da so imeli na Vrhniki veliki tihotapci svoje hlapce, ki so dobivali po 400 kron za vsako pot čez demarkacijsko črto. Nihče od obtožencev se ni zavedal, da bi bil storil hudodelstvo. Dr. Smol6 je opozarjal, da je bilo vse bolj fantovska prešernost in nevednost, a to ni hudodelstvo.
Predsednik Regally je podal stvaren resume, v katerem je poudarjal, da sc mora prepustiti zagovoru največja svoboda.
Porotniki so v posvetu zanikali vsa stavljena vprašanja ,na kar jc predsednik sodnega dvora Regflly razglasil oprostilno razsodbo.
Razprava	nčala ob 21. uri 20
minut
DEMISIJA MINISTRA ZA AGRARNO REFORMO.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Belgrad, 24. junija. Ponovno se govori, da bo minister za agrarno reformo dr. Poljak demisijoniral, ker z njegovim delovanjem zlasti ni zadovoljen klub srb» skih radikalcev. To sc jc moglo videti tudi ri zasedanju ankete za agrarno reformo, o so nastopili proti izvajanjem ministra dr. Poljaka energično nekateri radikalni poslanci, zlasti iz Vojvodine, med ostalimi tudi dr. Žarko Miladinovič.
MEDJIMURCI PROTI ITALIJANSKEMU IMPERIALIZMU.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 24. junija. Na Telovo je bil po procesiji v Danjem Vidovcu v Medjimurju protestni shod proti italijanskemu im-perijalizmu in nasilju, na katerem je bila sprejeta tozadevna resolucija, ter je bila odposlana brzojavno Jugoslovanskemu klubu. Na shodu sc jc osnovala tudi ljudska stranka, ter so seljaki Medjimurja sprejeli program ljudske stranke.
MINISTRI NA GORI A V ALI,
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Belgrad, 24. junija. Včeraj so priredili vsi člani ministrskega sveta izlet na goro Avalo, kjer so imeli obed v proslavo svojega polletnega ministrovanja,
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO.
LDU. Belgrad, 24. junija. Na včerajšnji seji je narodno predstavništvo po prehodu na dnevni red sklenilo, da se glasovanje za zakon o državljanstvu odgodi, ker odbor še ni izgotovil novega besedila, nanašajočega sc na državljanskih belež-Zakon o advokatih in kraljevskih belež-nikih se postavi na dnevni red prihodnje seje, ker ni prisotnih dovolj poslancev. Prihodnja seja bo v četrtek ob 16.
FRANCOSKE ČETE PRED FRANK-FURTOM.
LDU. Frankfurt, 23. junija. (ČTU.) Francoske čete so ob sedmih jele korakati s pehoto, strojnicami, oklopnimi avtomobili in tanki v smeri proti Frankfurtu in so že dospele do predmestja. Tu pa se je ustavilo prodiranje, ker je dospela vest, da se je podpisala mirovna pogodba.
DRŽAVNI PRORAČUN ČEHOSLOVAŠKE.
LDU. Praga, 24. junija. (ČTU.) Narodna skupščina se je v svoji današnji seji začela posvetovati o rednem državnem proračunu za leto 1919. Razprave bodo trajale do 28. t. m. Zbornica je začela danes splošno debato, jutri pa preide v podrobno.
ČEHOSLOVAKI V AMERIKI.
LDU. Praga, 24. junija. (ČTU.) Pod predsedstvom ministra Habermana je bil včeraj dobro obiskan shod. Delegat ame. riških Čehoslovakov Vojta Beneš je izjavil, da je vojna povzročila organizacijo Čehoslovakov v Ameriki. Petdesettisoč naših ljudi, je dejal govornik, je vstopilo v ameriško vojsko, nad tisoč ameriških Čehoslovakov je za svojo staro domovino padlo na francoskih bojiščih.
ODPRAVA 8URNEGA DELAVNIKA NA ČEHOSLOVAŠKEM.
LDU. Praga, 23. junija. (ČTU.) češka vlada jc z odlokm celokupnega ministrstva zaradi izrednih razmer in državne nevarnosti odpravila 8 urnik za uslužbence pri telefonskih in poštnih uradih.
PORAZ BOLJŠEVIKOV.
LDU. Pariz, 24. junija. Poljska brzojavna agentura poroča iz Jekaterinburga: Boljševiki se v neredu umikajo v smeri proti Harkovu. General Dennikin je zajel tisoče ujetnikov, na stotine vagonov in 30 lokomotiv.
LONDON — SEDEŽ ZVEZE NARODOV.
LDU. Pariz, 24. junija. (PBA.) Svet četverice je določil London kot sedež zveze narodov in gospodarskega sveta.
Prosita.
pr »Bajka o volku« v dramskem gledališču. Zgodba o ženi, ki še poročena čaka čudežnega otetja po romantičnem junaku. Molnar ima izključno take motive bodisi v »Pustu«, »Vragu« in »Gardnem častniku«. Žena živi in snuje izven sebe bajen svet romantike, dokler je ne ozdravi bridka realnost .Diskretno, umerjeno in z neizprosnim samolastnim naziranjem jc igrala Šaričeva vlogo Vilme; njen nastop človeka ozdravi in osveži. Svoj večji, nastop jc ime IŠest kot Jurij Szaho. Šest kaže več razumevanja kot umetniške sile; razločno sc jc čutilo, da kopira nekoga. Težka jc njegova vloga, le škoda, dn si je bila petorica njegovih obrazov zelo sorodna, snmo na zunaj jih jc nekoliko pre-obličil. Pri Šcrtu se opaža, da ustvarja s povdarkom, raditega tudi z naporom. V njegovi itfri manjka šc lahkote. Kadar bo
napravil vtis, da doživlja sproti, bo gledališče še ponosno nanj. Vse razodeva, da je njegovo logično razmišljanje močnejše, nego umetniška institucija. Najboljši njegovi lici, v skoraj isti višini s Saričcvo, sta bila njegov ataše v tretjem iu koncipi-jent v četrtem dejanju. Za druge,, mislim, je pa pozabil, da jih ustvarja domišljija Vilme v sanjah, in pot igri Šaričeve sodeč, brez najmanjše karikaturnc črte. V tem tiči
veliko ncscj^Jasje režije in igre, Čc bi se bilo šc to posrečilo bi bila stvar res zaokroženo polna. Šest napravlja vtis resnega, prizadevajočega si umetnika in večer mu jc prinesel kljub nekaterim de-klamatično-patetičnim mestom, lep uspeh, Bratina je za njim kot dr. Koleincn zastajal, igral je bolj prepirljivca kakor ljubosumnega ljubečega moža, ki gleda svoji ženi v dušo, a si nc ve pomagati proti do-
godkom, ki prihajajo. Sploh opažam, da se vloge pri dramah preveč šablonsko rešujejo; večkrat vlogo igralec sam obsoja med igro, dočim bi jo moral varovati z ljubeznijo. Pri Bratini sc to opaža žc izrazito; izdelal je bolj komične poteze in zanemaril tragične, njemu je treba novih iz-podbuj z drugih odrov, pa se bo še razvil. Bukšekova jc bila premalo uglajena, kregala se je, dočim bi bila morala biti samo 1
aristokratsko razburjena. Juvanova je podala mater Vilme v staropatetičnem stilu; vem, da bi jo bila podala boljše, če bi jo bila igrala v svoji prirojeni vehementno-sti. Danilo jc tajnika dobro pogodil, ravnotako Železnik kot blazirani poročnik. Ostali so mirno hodili po odru. Igra jc skonstruirana, zato je pač težko za igralce in režiserja zadeti pravi ton in pravo ozračje, da se vse ujema,	N, V.
Pri bolečinah v vratn iako dobro Vpliva na zunaj vtiranjo s Fcllerjovhn „Elza fluidom" na znotraj pa grgranje z istim. t> dvojnatih nli 2 specialni steklenici za 24 kron pošljo lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza trg 134 (Hrv.). Mnogo priporočil, 100.000 priznanic, tudi za „Elza-krogljicc". Omot in poštnina so računa posohej in najceneje. Kdor naroČi veC obenem, mnogo prihrani.	(ef)
nnraptrra 30 i® >*anbiia dna 23. t. m. Uullul 1111)0 med 5. in 0. uro na tramvaju proti garniziiski bolnici s približno 200K in par lis",-i Iv.ike Reich. Pošteni najditelj nn- !: '.i isto prinesti v pisarno g. P:-'
....CHIJtiSlllia VllOVf! s podi n j o° n nj raje
na deželi. Pismene ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod »Gospodinja«.
Izurjen Čevljarski nomoColK iv^š
ZUPAN, Ravnikarjev« nI. 12, Ljubljana.
Naročajte
Zahvala.
Udano podpisani izrekajo najsrCnejšo zahvalo za vse obilne dokaze sofutja, ki so nam došli ob prerani in nenadni smrti našega dobrega ljubljenega sina In brata
Ivana Kušarla
aslužbenca Gospodar, zveze.
Osobito smo dolžni izreCi svojo globoko zahvalo vsem njegovim tovarišem, ki so?ga rešili iz vode; vsem udele-ležencem za Častno spremstvo k Sv. Križu, osobito gospodom in gospicam Gospodar, zveze. Posebno zahvalo pa slavnemu ravnateljstvu Gospodar, zvezo in bolniški blagajni katera sta povrnila vse pogrebne stroške, in za vse darovane vence izrekamo najiskrenejšo zahvalo.
Globoko žalujoča rodbina
Jože! in Uršula Knšar.
n
kje so nahaja Janez Križaj, pešec 17. pešpolka, stotnija strojnih pušk. Odšel jo 24. oktobra v Tolmezzo. Od toga časa se pogreša. Nai so blagovoli sporočiti njegovi materi Koloni Križaj, Naklo pri Kranju. Stroški so radovoljo povrnejo.
JJki/3 raetcrska, žagana in cepljena se Sli V D, dobijo v Kolodvorski ulici št. 31,
istem Korespondeoiiolo r^St
in nemškega jezika, stenografije in strojepisja. Ponudbo prosim pod »Dobra inoč" 2754 na upravništvo lista.
(tudi damo) s DO.OOO K SVdlHJiilltjlHiU išče dunajski trgovec. Zaslužek siguren. Ponudbo pod »Eks-port« na upravništvo tega lista.
se išče za večjo posestvo na Sp. Štajerskem. Plača po dogovoru. Naslov povo uprava lista pod št. 3745,
z več. stanovanji in vrtom tik mesta Ljubljane sc takoj ugodno proda. Ravnotako tudi ineujSe posestvo, pripravno za penzijonisle, kakih 15 km od Ljubljane. Pismena vprašanja je pod: »Okolica« takoj poslati na upravništvo tega lista.
Koruzo (Srofeno) itf HzZ:
Dunajska cesta 36,
Pripravna sMkluls s?
' kaj Šivanja, se sprejme takoj. VpraSati je v Sp. Siškl, St. 91, 11. nadstropje, levo.

Stroje za oranje tdv0rbdakvalja na velik0
VINKO VASIC, Žalec pri Celjn
Iščem
pomočniki
s plačo 1. razreda se sprejmejo pri tvrdki S.Pučnik, Ljubljana, Sodna ulica 3.	3V."8
8,
Mlino št. 45, ob jezeru ležeča, z lastnim kopališčem v jezeru in čolni, se odda v majem za celo sezono otl 1. julija do 30. sep-1eir.bta, ovenluelno tudi čez zimo (v vili so peči). Podrobnosti in pogoji v Ljubljani, Šeiftnburgova ul. št. l/I, ali na Bledu pri »Prometnem tiiuštvu«.	3642
Večje Število
USttVtfMfctt za vzdrževanje cest in ulic išče mestna občina ljubljanska. Zglasiti so jo pri cestnem nadzorstvu na magistratu med 11 in 1 uro opoldne.
SANAT0RIJ »MIRNI DOM"
jo spet odprt in sprejema bolnike5 vseh vrst, kakor tudi okrepčanja potrebne. Zdravljenje, tudi izvrstna hrana pri zmernih cenah. Pojasnila daje lastnik in vodja DR. PRAN CEH, pošta Gornja Kunjjuta pri Mariboru.	3245
vsakovrstno, kakor krojaške odrejke kupuje: Povše, Kranj 119,
z 1 ali 2 sobama in kuhinjo, meblovano ali nemeblovano, z uporabo vrta in v bližini ljudske šole za deCke. Sporočila prosim na u-pravo tega lista pod št. 3764.
■ ■
4 teCaji celotne mlinske oprave in 4 stope so takoj na prodaj.
EleKlrorna v Broilsli pri Vranskem.
Proaa sc več
3661
z žimnicami za, vzmete ter navadnimi žimnicami. Naslov se izve v Anončni ekspodiciji AL Matelič, Ljubljana, Kongresni Irg 3.
| Ima oeKaj vosobov zflrave i
1 Mpradas I !
OsSdaja šefe vagone.
Naprodaj je nov, močan
s širokimi kolesi v Sori št. 2, p, Aledvode.
Oskrbništvo graščine Dubrava, p. Pregrada, Hrvatsko, zadnja žel. po. staia Rogatec na progi lojalno želez, niče Rogatcc-črobalro ponudi
vina Sasfoega pridelka
in sicer: okolu 20 bekto 1917 in okolu 100 hoklo 1918. Vina so svitlozeiene barve, jasna in čista, polna in brezhibnega okusa ter so prodajo najceneje radi likvidacije posestva. Pobližia pojasnila da graščinska uprava. 3660 (3)
n
n i

»H,*™« «,„«. j-gg^ petelinc
lana — Sv. Peira nasip 7.

2569
Tovarniška zaloga Šivalnih strojev za vsako obrt ln rodbinsko
rabo ter posameznih delov; igle, olje iti poirebščine za šivilje.
ičSJ 5P ^čLSPSEij r.lh i—' c~i i—' c=n c£5'i
III
ima na razpolago
»Mamifakturna trgovina*
Ccnčctr, £jubljana, Stari Irg 11
naznanja, da je prejela večjo množino novega inozemskega blaga, katero se bo prodajalo od ponedeljka naprej. Puplin, svila in poisvila v vseh barvah ter moško in žensko blago. P. n. občinstvu se toplo priporočam in zagotavljam vestno postrežbo ob najnižjih
cenah.	3768
razpisuje mestni urad v Brežicah. V poštev pridejo le ponud-niki, ki so v občinskih poslih popolnoma izvežbani. Plača po dogovoru. Ponudbe jo nasloviti na
županstvo v Brežicah.
Državno zdravilišče za bolite m pljučih
Topo!;ilca pri Sožžanju Pričetek sezaje 15. funija t. I.
Prošnje za sprejem v zdravilišče ss pošiljajo „KuratorIju za upravo zdravilišča Topoljšice", ki ima svoj sedež v Ljubljani (poverjeništvo za socialno skrbstvo). Podrobna pojasnila dajo „Upraviteljstvo zdravilišča v Topoljšici". Več glej v dnevnikih.
!H
ili
Javna dražba toplokrvnih žrefecev in kobil, ter huculov in oslov.
Od strani državno žrebčarne na Selu pri Ljubljani so hode vršila v torek dne dupoldr.o 1. julija 1919 nb 10. uri javna dražba dveh žrebcev arabske pasme, osem huculskih žrebcev, Štirih oulov iu pet toplokrvnih 5—6 let starih kobil, na jahalnem prostoru poleg plemeuilncs postaje na Selu pri Ljubljani.
Kupci morajo prinesti povodce seboj.	3772 (4)
Državpa žrebčaraa ma Sefle pri Ljubljani.
S762
Komlsiia prodaja, dokler traja zaloga, prvovrstno -->	srao
"B—čistilo za
po K 2150 za ducat. Prodaja se samo v večjih množinah,
livovko, nim, brinfevec,
fino jedilno olje, vžigalice, stearinske sveče v zavitkih, poper itd. nudiva od tukajšnjega najinega 3769	skladišča. — Oddaja se samo na debelo.
Gregorc & Verlič, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železn. 7.
ti,

Komisija „8HLKIIR" LDlIBUtifiR prodala do-fožer traja oSriga 0cpo, fceia moko za kuho
in fesTis'!!. —	samo csSs crs*e.

Na podlagi sklepa izrednega občnega zbora Živnostenske banke v Pragi z dne 28. maja 1.1. bo zvišana delniška glavnica od 120 na 250 milijonov kron. — Za enkrat se daje na subskripcijo le delni znesek K 40,000.000-—, in sicer po sledečih pogojih:
1.	Posestniki starih delnic imajo pravico, prevzeti za vsake 3 stare delnice 1 novo po kurzu č.-sl. K 325-—- za delnico, več 5% obresti od 30. junija 1.1. do dneva plačila.
2.	Novi delničarji zamorejo dobiti delnice nove emisije le na podlagi dobavnih pravic.
3.	Subskripcija konča s 7. julijem 1.1. — Protivrednost podpisanih delnic se mora vplačati naenkrat.
4.	Nove delnice so deležne na dobičku leta 1919., In sicer za pol leta (od 1. julija 1919 do 31. decembra 1919),
5.	Subskripcija se vrši pri centrali Živnostenske banke v Pragi in njenih podružnicah. — Vsa potrebna pojasnila daje tudi Ljubljanska kreditna banka in njene podrnžmee, kjer se sprejemajo tudi priglasi na nove delnicc.
6.	Pri podpisu novih delnic na podlagi starih delnic se morajo predložiti plašči starih delnic.
V PRAGI, dne 20. junija 1919,
v
Zivnostenska banka v tftacji.

K« .•>*.* r xx-
nvrtrrpt'
©i wtfin	nufirrv) ,vr-»j»v
•SUM / <w9fVJKVz» •tmsnrm-**;! -