221. številka.
Ljubljana, v sredo 26. septembra 1900.
XXXIII. leto.
[zha;8 vsak dan zvečer, urim« nedelje in praznike, ter velja po pot« prejeman aa avstro-ogrske deseto mm vsa leto SB K, aa pol lata 13 K, aa Četrt leta 6 K BO h, za jeden meseo 2 K 30 h. Za LJubljano brez posojanja na dom aa vse leto 22 K, za pol leta 11 K, as Četrt leta 5 K 50 h, za jeden meseo 1 K 90 h. Za posipanje na dom rafiona aa as vse leto 3 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaša poStnins. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačajo se od Itiristopne petit-vrste po 12 h, ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, jq    dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprsvnlitvo je na Kongresnem trga st. 12. Uprsvništvu |naj. se bla* govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je is Vegove ulice st. 2, vhod v npravniitvo pa a Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon St 85.
Slovensko učiteljstvo, pozor!
Razpisi državnozborskih volitev so se ravnokar pričeli plakatirati. Ker je pa Se mnogo občin na Slovenskem, posebno onih, ki ne smatrajo slovenskega definitivno na-stavljenega učitelja še dovolj zrelega, da se ga vpiše v volilni imenik, ker a) niso mogoče posebni prijatelji naSi, b) ne tolmačijo prav zastarelega volilnega reda.
Da se pa tem krivicam v okom pride, in da doseže vsak stalno nastavljen učitelj svojo pravico, navajamo tukaj nekaj vzgledov, ki naj zadostujejo, kako naj si vsak učitelj pribori krateno mu volilno pravico.
Evo jih: a) Št 15238.
Slavnemu predsedništvu Bdruštva učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega" v roke g. predsednika I. Benedeka, nadačitelja v Planini.
Reševaje tamošnjo vlogo z dne 10. okt. 1895, se slavnemu predsedništvu naznanja, da imajo vsled določila § 26. volilnega reda za deželni zbor volilske imenike za volitev volilnih mož in pa one za mesta in trge sestaviti v vsaki občini dotični župani, ki se morajo pri tem natanko držati določil 10., 13., 15., 18- volilnega reda za deželni zbor.
Tako sestavljeni volilski imeniki morajo se potem vsakemu na pogled razpolo-žiti, ter se ima to javno razglasiti z do-stavkom, da je vsakemu prosto proti volil-skemu imenu reklamacije oglašati v to svrho, da se volilci v isto sprejmejo ali pa, da se v isto sprejeti volilci zopet izbrišejo.
Glasom ravno navedenih postavnih določil bode morala torej skrb dotičnih učiteljev biti, da se pravočasno oglase pri županstva v to svrho, da se sprejmejo v volilski imenik, ter da vložijo pri županu svojo reklamacijo, — pritožbo pismeno ali pa na zapisnik, ako bi župan dotični ustni
reklamaciji in zahtevi ne hotel ugoditi. To je tudi zaradi tega potrebno, ker ima okrajno glavarstvo v smislu § 27. volilnega reda za deželni zbor šele v II. stopnji v volilskih imenikih razsojati, ne glede na to, da predsedništvo slavnega društva učiteljev po postavi ni poklicano v volilnih zadevah učitelje zastopati, osobito ker se volilna pravica more praviloma le osebno izvrševati.
C. kr. okr. glavarstvo v Logatci, 15. okt 1895.
Župnek m. p.
b)--— Isto tako se ne more
ugoditi daljni zahtevi pritožnika, da se iz volilnega imenika zbrišeta Piš Rudolf, učitelj v Cerknici, in Juvanc Ferdo, učitelj v Cerknici, ter se ta zahteva odklanja iz naslednjih vzrokov: Vsled določila § 1. št 2 odstavek f občinskega volilnega reda za Kranjsko imajo volilno pravico za občinski zastop tudi — načelniki — in višji učitelji občinskih ljudskih šol. Ker so se v zakonu uvedli poleg načelnikov (to je po sedanji nomenklaturi — nadučiteljev) tudi z besedico ,inu višji učitelji kot opravičeni občinski volilci, se ima smatrati, da pomenja izraz višji toliko, kot stalno nameščeni učitelj, da pomenja izraz višji učitelj toliko kot stalno nameščeni učitelj, ter se je izraz „višji učitelj* rabil le zaradi tega, da se s tem označi stalno nameščeni učitelj, (po tedanji nomenklaturi „Lehrer oder ange-stellter Lehrer"), ter da se je ločil od šolskega pomagača ali podučitelja (sedaj pro-vizoričnega učitelja).
Vsled tega se mora stalno nameščenim učiteljem pripoznati po navedanih postavnih določilih volilna pravica ne samo za deželni zbor, ampak tudi za druge postavne zastope, osobito ker bi bilo krivično, ako sme posestnik, ki plačuje 5 gld. davka,
voliti, stalno nameščen učitelj pa ne.--
c) št. 15.906.
Vsled Vaše pri županstvu v Starem trgu vložene reklamacije z dne 23. vinotoka
tekočega leta, da bi se vpisali v volilski imenik občine Stari trg za volitev volilnih mož za deželnega poslanca, določa ces. kr. okrajno glavarstvo na podlagi §§ 10. in 15. volilnega reda za deželni zbor kranjski in v smisla § 1. št 2 odstavek f) občinskega volilnega reda za Kranjsko:
.Vaši reklamaciji se ugodi, ter ste se tu uradno vpisali kot stalno nameščeni učitelj štirirazredne ljudske šole v Starem trgu pri Ložu v volilni imenik občine Stari trg za volitev poslancev za deželni zbor; to pa iz naslednjih vzrokov:
Glasom določila g 1. št 2 odstavek f) občinskega volilnega reda za Kranjsko, imajo volilno pravico za občinski odbor tudi načelniki in višji učitelji občinskih ljudskih učilnic. Glede na to, da so se navedli v zakonu zraven načelnikov ljudskih šol, to je sedanjih nadučiteljev tudi višji učitelji kot volilci, se ima smatrati, da pomenja izraz .višji učitelj" toliko, kot stalno nameščeni učitelj, ter se je izraz .višji učitelj" v zakonu rabil le zaradi tega, da se s tem označi stalno nameščeni učitelj (angestellter Lehrer) ter loči od šolskega pomagača (Schulgehilfen) ali podučitelja, to je sedanjih provizorično nameščenih učiteljev, ki niso bili stalno nameščeni (definitivni).
Vsled tega se mora Vam pripoznati volilna pravica za volitev v deželni zbor, kakor tudi za druga postavna zastopstva, kot občinski odbor in državni zbor. O tem se obvešča tudi županstvo v Starem trgu. C. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu, 25. oktobra 1895.
Dell Cott m. p.
d) Št. 22921.
G. J. Novaku — učitelj na Brezovici. Visoko ces. kr. deželno predsedništvo razveljavilo je z odlokom z dne 3. nov. 1.1. štev. 9628, vsled Vaše reklamacije z dne 1. listopada t 1. tukajšnji odlok z dne 30. vinotoka t 1. št. 22.548, v katerem se Vam ni priznala volilna pravica do volitve, ter je visokoisto ukrenilo, da se imate vpisati
v volilne liste iz razloga, da se ne strinja več za čas veljave politične šolske uprave z dne 11. velikega srpana 1805 navadni ter v občinski volitveni red vsprejet izraz višji učitelj s pojmom nadučitelja naše šolske postave, temveč se sedanji stalno nastavljeni učitelji izjednačijo v politični šolski upravi z leta 1895. nastavljenimi višjimi učitelji.
Toraj pristoja volilna pravica za občinski odbor stalno nastavljenim učiteljem po § 1. pod točko 2 f) obč. volitvenega reda in vsled tega po § 15. volitvenega reda za deželni zbor tudi do volitve volilnih mož za deželnozborske volitve.
O tem se s pristavkom obvestite, da se ob jednem potrebno ukrene, da se sprejmete v volilne liste za jutranjo volitev volilnih mož.
C. kr. okrajno glavarstvo Ljubljana, dne 5. listopada 1895.
Žitnik m. p.
Vzgledov dovolj. Upajmo, da slovenskemu učiteljstvu ne bode treba še posebno reklamovati, ker slovenska županstva iz ravnokar navedenega lahko spoznajo, da ima slovensko učiteljstvo volilno pravico v občinski zastop, deželno in državno zbornico.
__ J. Š.
V IJuhlJanl, 26. septembra. K položaju.
Bivši minister baron Dipauli se je pred svojimi tirolskimi volilci izrazil o položaju. Dejal je, da so Čehi s svojo blazno politiko razbili desnico, tako da med nemško katoliško stranko in med Čehi ni nobene zveze več. Obžalovati je, da je dal Ebenhoch neke obljube glede nemškega državnega jezika in glede takozvane „Gemeinburgschaft". Dipauli more obljubiti samo to, da ostane njegova stranka dobro katoliška in tirolsko cesarska. Napram „Gemeinbiirgschaft" ne stoji njegova stranka sovražno, toda ponižno in proseče se ji ne bo ponujala! Zbli-žanje pa je možno kot med možmi. Raz'
LISTEK.
Spoved v Moskvi.
Ruski spisal A. Lejkin. (Konec.)
„Kaj pa si počel s svečo? Saj si jo zlomil! Le čakaj, ti si pravi dečko!" je govorila skromno oblečena žena svojemu smu. 8Z zlomljeno svečo te niti k spovedi ne puste. Nove sveče ti ne kupim. Tu ti stoji ter pokvari vso svečo! Vsaj pred spovedjo bi se sramoval!"
»Popravim jo pri ognju — nihče ne bo opazil, ■ je šepetal boječe deček.
»Naposled bi menda še rad varal ? Li veš, kam greš? Spomni se! Ako bi te čul °če, to bi jih dobil!" . . .
,,Saj vi tudi varate; pravite, da ga z zlomljeno svečo ne puste k spovedi," je opomnil bradat mož.
»To vas nič ne briga, dragi gospod ! Jaz sem njegova mati in vem, kaj je prav, kaj ne."
Zraven je stal neki trgovec s svojo že*o; spadala sta k bolj ubožnim.
»In o lososu naj povem, katerega sva jedla v ponedeljek ?" je vprašala trgovka.
»Kakor hočeš," je odgovoril mož. »Saj je vendar prepovedano velikonočni pondeljek jesti. .." »To je tvoja stvar..."
„In sladki kolač, katerega sva jedla pri Aleksiju Mihajliču na njegov rojstni dan, ali se spominjaš? Praskovja Ivanovna je dejala takrat, da je prazen v surovem maslu, a bil je v masti, to vem."
„Neumnost! S takimi bedastočami vendar ne boš nadlegovala duhovnika! Poleg tega še tako starega!"
„Očka, izgubila sem kopejki, kateri si mi dal, da ju stisnem duhovniku v roko," je pošepetala neka deklica svojemu očetu.
„Ako ti dam drugi, ju izgubiš zopet Da se le ne sramuješ!"
.Luknjo imam v žepu."
„Tako, zakaj je ne za šiješ, ako veš to? In čemu imaš roki? Ali ne moreš denarja držati v rokah? Saj sem ti ga vendar zavil v papir! Kaj naj sedaj storim s teboj? Tudi nimam nič drobiža pri sebi. In ako pojdem menjat, pririnil se bode kdo drug na moj prostor."
„Daj jej rubelj. Kako pa naj gre brez denarja? To se ne spodobi," je Šepetala mati.
„Ta suženjska dolžnost pa So rubelj naj dam zato! Pojdi tako!" se je obrnil oče k dekletu. „Pustiva te naprej, in porekla bodeš lepo protopopu: ,Očka in mamica prihajata za mano ter jamčita za me.* In midva z materjo mu dava vsak po jeden rubelj. Za tri duše ima dovolj dva rublja."
Mati se je nagnila k deklici ter jej je pošepetala:  „Da se mi ne bodeš bala,
ko prideš k spo vodnici! Prikloni se do tal. Duhovnik te bo vprašal: ,AH si kaj goljufala?1 — Tedaj reci: ,Da, prečastiti, goljufala sem. — ,AIi si se postila?' — ,Ne, nisem se postila.' — ,Ali si komu kaj vzela?' — ,Da, vzela sem.' — ,Ali si kradla? — ,Da, kradla sem'."
»Kdaj pa, mamica? Saj nisem . .
„Sladkor mi vendar jemlješ iz omare, to imenujem tatvino."
Zraven je stal mlad uradnik v paradi. Za njim se je rinil general. Uradnik se je ozrl ter umaknil na stran, da mu napravi prostor.
„Prosim, vaše visokorodje, blagovolite stopiti naprej!" je dejal. „Že prideva kako na vrsto."
„Ne. hvala — saj itak ne bode dolgo trajalo. Pet minut preje ali pozneje."
„Mi nižji uradniki smo že vajeni odmi-kati se. — Zato ne bodem ničesar zamudil."
„ Ako hočete, lepa hvala," je rekel general ter stopil naprej.
Tedaj se je prikazal iznova cerkovnik in se obrnil k neki bledi, suhi dami v rudeči obleki z molitveno knjižico v rokah.
„AIi želite morda stol?" je vprašal, obrnivši glavo na stran. .Mamica, kaj pa zijate? Le pojte naprej, glejte, koliko prostora imate še pred seboj ..." se je obrnil na neko ženo z volnenim jopičem. „Ali se spodobi plemenito damo tako gledati? Ta stoji kakor kip in se ne gane 8 prostora ... No, ali telite stol, milosti iva gospa?"
„Da, rada bi sedla."
„Takoj. Oj, draga moja, kaj se šopirite tu na tujem stolu? Tako močna ženska kakor vi tudi lehko stoji nekaj časa," je dejal cerkovnik neki nosni ženi v višnjevem kaftanu. „In tu, gospa generalica s svojimi bolnimi živci se jedva drži pokonci. Prosim, izvolite sesti, milostliva. Blagovolite se tu nekaj časa spočiti, potem vas spravim že kako k spovednici."
Gospa je vzela iz srebrno okovane denarnice nekaj drobiža. Cerkovnik ga je vzel in takoj na to so zazveneli novci v njegovem žepu. Ko je videl vstopiti nekega trgovca, je skoro tekel k njemu.
„Čast imam pozdraviti vas pri vašem prihodu k spovedi, Ivan Ivanovič!"
,Zdi se mi, da sem ti že nekaj dal."
„Ne, meni ne; ono je bilo, da sem vam shranil kožuh.11
Trgovec mu je dal dve drugi kopejki ter je pozdravil nekega prijatelja sodruga, katerega je baš opazil.
„Semen Semenič! Tudi k spovedi? Veliko grehov, kaj? Kje imaš košarico za nje? Ali jih imaš pod pazduho, v robec zavezane?"
„Svoje grehe imam v žepu. Ali meniš, da jih imam tako mnogo? Da, vi gostilničarji, to že verujem — toda mi? ... No, ali je protopop strog?"
„0 prav dober, ne boj se Toda domov moram. Z Bogom."
r. i Ji -
pust državnega zbora je bila jako nesrečna odreditev, ki bo koristila le radikalcem ter ne bo rodila mira. Dipauli je svaril pred absolutizmom in izrazil nujno željo, da bi parlament delal. — Profesor Blažek se je izrazil napram dopisniku .Plzenskega Obzora", da Kdrber ne bo dal Cehom zadoščenja tako dolgo, dokler ne dobi privoljenja pri Nemcih. Tega pa ne dočakajo Čehi nikdar. Blažek meni, da bodo morali Čehi iznova obstruirati, četudi se izpremeni opravilnik. V skrajnem slučaju pa se bodo Čehi državnemu zboru docela odtegnili. — Profesor Kaiser se je izrazil proti dopisniku nekega vratislavskega lista, da je nemška narodna stranka proti vsakorSnemu oktroiranju. Zlasti napačno bi bilo, če bi hotela vlada oktroirati zbornici nov opravilnik. Temu se bodo Nemci krepko uprli. Vlada naj predloži parlamentu predvsem jasen in odločen program, ki bo razčistil vzduh v zbornici in bodo vedele stranke kaj in kam.
Hrvaški popi. Sušaški „Novi list" je prinesel v soboto vvodni članek, katerega priporočamo tudi slovenskemu duhovništvu. „Novi list" ni liberalen, torej mu menda ni možno očitati ničesar, dasi se z njegovimi izvajanji strinjamo tudi mi. Piše namreč o velikanski škodi, katero napravlja nemoralna in koruptna duhovščina. „Med duhovništvom jih je mnogo, ki po svojem vedenju ne delajo časti svojemu stanu niti veri", piše „N. 1." „Mi smo za to, da bodi pop svoboden v svojem narodnem in političnem prepričanju, ter da se tu ne da od nikogar vplivati, pa niti od svojega škofa. Toda na žalost se opaža, da mnogi popi nočejo poslušati svojih cerkvenih starejšin niti v onih vprašanjih, v katerih bi jih morali poslušati. Neposlušnost se kaže v prečestih bojih, katere imajo popi s svojimi starejšimi tovariši, radi česa je naravno duhovniški ugled mnogo izgubil. Vedenje velikega dela duhovništva je tako, da mora v gledalca vliti velike sumnje v njegovo prepričanje. So popi, ki so si kakor za divizijo postavili: poslušaj moje besede, a ne posnemaj mojih del! In zares so ta dela večkrat v velikem protislovju z besedami, ki se čujejo izpred oltarja in z lece. Narod pa gleda, posluša, presoja in prihaja do naravnih zaključkov. Duhovništvo pa se potem pritožuje, da vera peša, a ne vpraša, ali ni morda vsega samo krivo! So pridigarji, ki so na leci živi svetci — v življenju pa mrtvi prokletci. Nič ne osvaja človeka bolj kakor iskrenost, a nič ni odurnejšega od hinavščine. Vara se, kdor misli, da prevara narod. Več škode napravi duhovništvu en sam neposlušen pop, nego mu more koristiti deset dobrih. Zato pa si pridobi hrvatski episkupat mnogih zaslug za narod, ako začne z neizprosno strogostjo postopati proti razbrzda nosti, ki se je začela širiti med duhovščino. Kaj pomaga narodu, ako mu župnik citira sv. Auguština, a živi pri tem kakor je živel sv. Avguštin — predno se je spreobrnil. — Da, tako je! In prav kakor na Hrvaškem tako je tudi na Slovenskem. Ker pa naši škofje nočejo postopati proti razbrzdanosti in nečuveni politični pa tudi osebni nemoralnosti duhovništva, morajo liberalni listi trgati krinko z obrazov hinavcev in sleparjev!
Volilni boji na Angleškem bodo letos nepričakovano hudi. Vzlic temu, da je vlada volitve za pol leta odgodila ter počakala, da je lord Roberts anektiral obe republiki Burov, je začela vendar-le liberalna opozicija pod vodstvom Asquitha, Campbell - Bannermanna in Rosebeivja strastno agitacijo proti sedanji vladi, očitajoč ji, koliko škode in sramote je nakopala Chamberlainova politika v Južni Afriki angleški domovini. Opozicija dokazuje, da vojne sploh ni bilo treba, ker bi se dalo vse doseči zlepa, a da bosta bivši burski republiki za Anglijo postali to, kar ji je bila Irska. Vladni prijatalji seveda ostro odgovarjajo na vse opozicionalne glasove ter dolže" opozicijo, da je nepatrio-tična, da je želela Barom zmago, ter da je naravnost veleizdajalska. Na to odgovarja opozicija, da vojna ni bila vojna domovine, nego Chamberlaina, ki se je z njo obogatil, in raznih kapitalističnih špekulantov, ki so domovino in njeno vojaštvo samo zlorabljali za svoj žep. Tako je na Angleškem boj res najhujši, in rabijo se celo nenavadno brezobzirne besede. Salis-bury pa priznava sam, da se mora vojska reformirati radikalno, s čimer potrjuje oči-
tanja opozicije, da je bila vojna v Južni Afriki velika blamaža. Vzlio tema pa bo vlada zmagala, saj je zmagovitost naroda velika in povratek Robertsa bo tudi za vlado izreden triumf.
Dogodki na Kitajskem. Uradno glasilo ruske vlade je sporočilo, da se je 25. in 26. avgusta odposlal carski ukaz, da morajo ruske čete odmar-širati iz Pekina ter ondi bivajoči ruski državljani preseliti se v Tientsin. Ta ukaz pa je dobil ruski poslanik Giers radi slabe brzojavne zveze šele 5. t- m., šef ruskih čet, general Lenevič, pa šele 6. t. m. Giers in Lenevič sta nemudoma odredila, da se izvrši ta carski ukaz, in je nekaj členov poslaništva ter nekaj ruskih vojaških oddelkov že odpotovalo proti Tientsinu. Druge čete bodo počasi sledile. Iz tega poročila sledi, da se Rusija nikakor ni premislila, nego svoj sklep uresničila To dejstvo pa je tolikanj večje važnosti, ker se je prav sedaj približal torišču svojega zvanja grof Waldersee, ta mednarodni nad poveljnik brez mednarodnih čet. Rusija je svoje čete umaknila, Amerika je proti ofenzivi ter umakne svoje Čete docela, in Francija se strinja z Rusijo. A tudi Japonci molčć, kar ne pomeni nič dobrega. Kaj ostane Walderseeju iz mednarodnih armad ? Razen nemških čet še pest Avstrijcev, par sto Italijanov in par tisoč Angležev. In s temi četami hoče Waldersee začeti ofenzivo proti Kitajcem?! Nemška vlada bi morala biti blazna, ako bi se lotila sama vojne, ki bi ji naložila ogromnih bremen brez upa zmage in bržčas še konflikt z Rusijo. Nemčija stori torej najboljše, da posnema v previdnosti Rusijo in Japonsko ter se s častjo umakne čim preje od tam, kjer zanjo ni mesta. —
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 26 septembra
— Osebne vesti. Pravna praktikanta g. Jakob Kušej v Celovcu in g Alojzij Bratkovičv Mariboru sta imenovana av-skultantoma.
— Zopet konfiskacija. Sinoči smo bili zopet zaplenjeni. Zasegel se nam je večji del brzojavke iz Celja, v katerem je bilo povedano, da pride večje število nemških avskultantov v Celje učit se slovenščine in so bile razkrite politične posledice tega delegiranja. Priredili smo takoj drugo izdajo.
— Za volilce pete kurije. Z ozirom na magistratni poziv hišnim gospodarjem, naj dostavljene jim pole razdele v hiši ata-nujočim strankam v svrho, da iste vanje vpišejo in popišejo vse samoupravne avstrijske državljane moškega spola, ki so dokončali 24. leto življenja, nam mestni magistrat naknadno naznanja, da je v omenjene pole vpisati le take osebe, ki v dotični hiši stanujejo, in da torej v raznih tovarniških in obrtnih podjetjih ni vpisovati oseb, ki imajo tam le opravilo, ki pa stanujejo drugod-
— Denarna stran katoliškega shods.
„Slovenec'' je vsaj desetkrat na najsloves-nejši način izjavil, da je bilo na katoliškem shodu nad 4000 udeležnikov. Vsakdo v Ljubljani ve, da jih je bilo sicer komaj 1500, a denimo, da se je .Slovenec" samo za 50% zlagal, denimo, da jih je bilo 2000. Pri toliki udeležbi bi moralo vender biti kaj denarja v blagajni, saj so se vstopnice prodajale kakor pri vseh komedijah, in kdor je hotel videti katoliško gospodo, je moral ta užitek plačati. Toda z blagajno ni prav v redu. Razširjajo se čudne govorice in čuje se zopet ime stare znanke Mice Kovačeve . . . Nam seveda šenklavška gospoda ne pokaže svojih knjig in računov, torej ne moremo vedeti, če je vse res, kar se govori po mestu. Toda govori se veliko, da vlada v blagajni katoliškega shoda velika suša, plačil je pa še mnogo. Pravijo, da je v blagajni kakih 130 gld., neporav nanih dolgov pa je še nad 800 gld. Med temi dolgovi je tudi plačilo za vojaške slamnjake, na katerih so počivali skrivnostno sladko ginjeni udeležniki katoliškega shoda. Morda je kak krajcar več ali manj v blagajni in morda tudi dolgovi niso natančno navedeni, da, prav verjetno je, da je dolga še več, zakaj tistih, ki so nejevoljni, da ni plačila, je mnogo. Klerikalci zlasti zabavljajo na erar, ker zahteva plačilo za posojene slamnjake. Mislih' so, da jim posodi slamnjake zastonj, in ker se to ni zgodilo, so kar iz sebe same jeze. Katoliški shod je torej klerikalnem prinesel
deficit In to smo hoteli konstatovati. V moralnem oziru blamaža, v finančnem ozira izguba — to je uspeh katoliškega shoda. .Zdaj pa zmagaj", bi rekel dr. Šusteršič.
— O ..krščanskem" vplivu ns dr. Lsmpeta. Ko je znani dr. Mahnič v „Rimskom Katolika" z blaznim verskim fanatizmom blatil vse, kar nam je bilo Slovencem drago in sveto, namenil se je bil rajni dr. Lampe sedanjemu krškemu škofu v ,Dom in Svetu" krepko jo posvetiti, članek je bil že stavljen, a v zadnjem trenutku je njegov tisek preprečil naduto-naivni katehet Kržič, kateremu se je mehki Lampe po dolgem pritisku končno udal. Sploh je znano, da se dr. Lampe v tistih časih v marsičem ni strinjal z zbesnelim dervišem goriškim.
— Koblar elegičen. V nedeljo zjutraj je bil kurat Koblar, poslavljajoč se v kapelici v prisilni delavnici od uradnikov in paznikov, zelo sentimentalen, kajti vakliknil je koncem propovedi elegično: .Pri vas sem imel cvetno nedelje, v Kranji pa me čaka veliki petek!" Čudno, da se Koblar ne spominja svoje krivde, katero je zakrivil kot politični grešnik! Ali mu je vest že tako otrpnila, da mu nima ničesar več očitati, da se upa v takih, Boga žalečih prilikah govoriti?
— Konsumno društvo na Jesenicah ima mej svojimi členi sicer nekaj nekleri-fcalnih Korošcev, ali klerikalci so v večini in imajo vsled tega tudi odbor v rokah. Odborniki, oziroma .Ajmohtarji", kakor imenujejo delavci svoje v duhovniške kanone zaljubljene tovariše, so meseca maja dobili za svoje društvo novega poslovodjo. Možje bil zvest uradnik .gospodarske zveze" in jeseniški .ajmohtarji" so pripovedovali, da je imel najizvrstnejša priporočila od raznih duhovnikov, in baje celo od samega škofa. Mož je posle konsumnega društva tako izvrstno vodil, da je imelo vse klerikalstvo nad njim svoje veselje. Odbor se je nanj popolnoma zanašal, in dolgo časa ni računov niti pregledal. Poslovodja je to zaupnost izkoristil ter pri pošiljanju denarja raznim trgovcem jemal iz blagajne točno toliko, kakor je bilo društvo v resnici dolžno, pošiljal pa dotičnim trgovcem vedno manj. Končno je odbor le izvedel za to ma nipulacijo in zahteval pojasnila. Poslovodja se je zaprl v svojo sobo in tri cele dni se stavljal račune. In res se mu je posrečilo izkazati, da ni on društvu ničesar dolžan, pač pa društvo njemu. .Ajmohtarji* z načelnikom Mencingerjem, ki terorizira ves odbor, bi mu bili morda verjeli, saj je mož imel izvrstna priporočila od raznih duhovnikov in baje celo od škofa, ali mej tem časom je izvedela zato stvar žandarmerija in ta je poslovodjo prijela ter ga izročila sodniji v Kranjski gori. Računi so tako zmedeni, da še sodnija ni mogla dognati, koliko je poslovodja defravdiral. Nesrečni poslovodja se izgovarja, da ni on kriv, nego da so krivi klerikalni odborniki, ki ne znajo računov voditi. Sodnija v Kranjski gori je končno katoliškega poslovodjo poslala deželni sodniji v Ljubljano, in bomo najbrž že v kratkem čuli, kako je s to zadevo. Radovedni smo, če se bo .Gospodarska zveza" še kdaj upala trditi, da je pri njenih dru štvih vse v redu. Sicer ima izvrstnega in nenavadno inteligentnega direktorja in predsednika, iz katerega govori sveti dub, a konsumnih društev po naši sodbi tudi ta dva ne bosta rešila.
— Slovensko gledališče. Jutri, v četrtek 27. t m. vprizori se prvikrat v sezoni An zengruberjeva narodna igra s petjem .Dolski župnik". Režijo vodi g. A. Verovšek. Prvikrat nastopi novoan-gažovani člen slovenske drame in režiser gospod Adolf Dobrovolnv, ter drugikrat gospod Josip Šteianac. Glavne uloge te igre igrajo naši zaslužni večletni členi slovenske drame in nastopi gospod R. Deyl kot župnik Dolski, gospod A. Verovšek v zanimivi ulogi Koreninčarja, gospa J. Polakov a kot dekle iz Št. Jakoba, J. Štefanac kot mladi fant Rupnik, v ostalih ulogah nastopijo gospodične Ogrinčeva, v manjši ulogi pl. Katani-nova in Housova, ter gospodje D a n i 1 o, Housa, Boleška in Orehek. Sodeluje tudi ves operni zbor.
— Slovensko gledališče. Nismo se motili zadnjič, ko smo rekli, da bo torkova operna predstava muzikaličen užitek: neumrljiva .Aida" nas je ta večer zopet nekako duševno povzdignila Točen orkester,
precej priden zbor, prav dobri solisti in čeden okvir t j. že zadnjič omenjene pravilne dekoracije, vse to nas je vtopilo ? tisto tiho radost, ki nas naredi dovzetne za sanjavo domišljijo boginje muzike. To duševno razpoloženje šteje res mej srečnejše življenske trenutke, in dokler ima človek duševnih opravil, ostanejo mu taki trenutki duševna potreba. — Najboljši barometer za kakovost naših opernih predstav je na3 Nolli: kedar kaže cn .visoko", tedaj ali ima posebnega partnerja, ali pa gre cela reč jako dobro. Ta večer je bilo menda vsakega nekaj, kajti on je bil .visoko", i njim pa na viSini Olševski, ki nam je nudil dosti petja, Carneri, Radkiewicz in ostali solisti, tako da smo bili s predstavo
— posebno pa z drugo polovico in muzi-kalično najlepSim 3. dejanjem —, res zadovoljni. Škoda, da še končni ensembel drugega dejanja, ki v Aidi „potegne" tudi če drugo umanka —, ni docela uspel. Vlekli so nazaj nekoliko basisti, no, v obče nam je konstatirati tudi pri njih napredek.
— Tudi od onih dveh gospodov, ki jih zadnjič nismo imenovali, se je jeden, to je g. Polašek, vidno poboljšal, in ta mladi marljivi in porabni Člen slov. gledališča zasluži priznanja. — Gledališče je bilo jako dobro obiskano, in je vladala v njem blagodejna atmosfera. A.
— Na umetniško razstavo v Ljubljani prirede štajerski Slovenci v nedeljo, 14. oktobra t. 1. skupni izlet. Nadejati se je tem večje vdeležbe, ker se vdeleže izletniki zvečer tudi gledališke predstave.
— Iz Trsta napravijo ondotni rodoljubi skupni izlet 7. oktobra. Dopoludne si ogledajo umetniško razstavo, popoludne izlete" v okolico, zvečer se udeleže predstave v gledališču, končno pa bo sestanek v »Narodnem domu". Pričakovati je, da se tržaškim udeležnikom pridruži mnogo rodoljubov in rodoljubkinj tudi z Notranjske. Želeti bi bilo, da se začne v to svrho po večjih krajih ob tržaški železniški progi živa agitacija, kajti le od dobrega poseta razstave je odvisen materialni uspeh, sicer pa bode imelo umetniško društvo poleg silnega posla in največje odgovornosti še gmotno škodo. Naj bi bili torej štajerski in tržaški Slo venci vzor vsem naSim rojakom! Tudi .. Gorenjske in Dolenjske naj bi se priredila skupna izleta! Rodoljubi in rodoljubkinje, na delo za procvit in čast domače umetnosti!
— Pogreb kanonika dr. Lampeta se je vršil včeraj ob mnogoštevilni udeležbi občinstva in duhovščine. Sprevod je pokazal, da je bil pokojnik resnično spoštovan v vseh krogih in priljubljen v vseh slojih. Pogreba so se udeležili tudi dež. predsednik baron Hein, vladni svetnik marki Go-zani, župan Hribar, zastopniki dež. odbora, „Slovenske Matice* s predsednikom prof. Levcem na čelu, pisateljskega društva, in zastopniki duzih društev, izmej katerih omenjamo samo tajnika „Matice Hrvatske" g. Kostrenčiča.
— O svojih doživljajih v Južni Afriki je predaval v soboto pred jako mnogobrojno in izbrano družbo g. EgonMoscbe. Podal je najprej popis značaja Burov in njih dežele, opisal že dolgotrajno spekulira:.;-Angležev na zlata in biserov polni deželi Transvaal in Oranje, naslikal napoved vojne, njen začetek, tek in konec ter nekaj vele zanimivih epizod iz svojega vojnega dnevnika. Predavanje je bilo prav zanimivo, ter je žel g. Mosche mnogo priznanja. (Po po moti se je ta notica založila, dasi bi morala priti v list že v ponedeljek.) Gosp. Mosche bo predaval še v Gradcu in tudi še jeden-krat v Ljubljani.
— Zveza slovenskih kolesarjev je imela v nedelje, dne 23. t. m. v novozgra jenem pavilonu .Narodnega doma" občni zbor. Iz poročila tajnika se je razvidelo, da je zveza zadnje leto vsestransko delala, največ zaslug pa da si je pridobila z ustanovitvijo 18 novih kolesarskih postaj, katerih je zdaj s starimi vred 29, in sicer: Bled —1 gostilna gosp. Jakoba Peternela, Bohinjska Bistrica — gostilna g Janeza Mencingerja* Celje — .Narodni dom", Domžale — 8°' stilna na pošti, Grahovo — gostilna gosp Matije Krajca, Grosuplje — gostilna gosp J. Rusa, Idrija — gostilna .pri črnem orlu . Jezersko — gostilna gospoda Frana Marija-Kamnik — gostilna gosp. Jos. Kende, Kan dija-Novo mesto — gostilna gosp. Josip« Windischerja, Kranj — gostilna g•<PeJra Maverja, Ljubljana — .Narodni dom'. Rogatec — gostilna gosp. Kramerja, Medvodi
gostilna g- Alojzija Jerale („pri kovaču*), postojina — gostilna g. Vičiča, Podbrezje gostilna g A. Pavlina, St. Peter — gostilna g. Ivana Špilarja, Razdrto — gostilna gosp. Kavčiča, Sežana — gostilna g Mohorčiča, Škofja Loka — gostilna gosp. Deisingerja,
Trst _     kavarna .Commercio", Trebnje —
gostilna g Alojzija Pavlina, Trojane — gostima gosp. KonSeka, Vrhnika — gostilna Mantua", Vransko — gostilna g. Šentaka, Velike Lašče — gostilna g. Fr. H. Grebenca, Vipava — hotel „Adrija", Žalec — gostilna g. Hausenbuchlerja, Žužemberg — gostilna g Jos. Pehanija. — V odbor so bili voljeni sledeči gg.: Vesel Rudolf, GombačFr., Dražil Ivan, Gogola Janko, JakSe Artur, Frelih Ivan, Maček Josip, G5tzl Aleksander in Devčič Ivo. Končno se je sklenilo, da naj se skliče prihodnji občni zbor v Celje.
— Kontrolni shodi bodo: v Zatičini 1. oktobra, v Kranjski gori 2. oktobra, v Jesenicah in v Litiji 3, v Radovljici in v Zagorju ob Savi 5., na Bledu in v Radečah 6. v Boh. Bistrici in v Krškem 8., v Tržiču in v Kostanjevici 10., v Kranju 11., 12. in 13. v Mokronogu 12., v Škofji Loki in v Trebnjem 15., v Železnikih in v Žužemberku 16, v Novem mestu in v Poljanah nad Škofjo loko 18, na Brdu in v Toplicah 20., v Kamniku in v Metliki 22, v Črnomlju 23. v Ljubljani za okolico 24. in 25., v Kočevju 25., 26. in 27., na Grosupljem 27., na Vrhniki in v Ribnici 29., in v Velikih Laščah 31. oktobra. Kontrolni shod za mesto Ljubljano bo 10., 11., 12. in 13. oktobra Kontrolni shodi in naknadni kontrolni shodi se začno ob 9. uri dop, Izvzemši Jesenice,  kjer   se  začne ob  1 411 dop., Železnike, kjer se začne ob 11- dop., Tržič in Poljane, kjer se začne ob 10. dopoldne. Naknadni kontrolni shodi se bodo vrSili: za gorenjske okraje dne 8. novembra, za Dolenjske dne 9. novembra in za mesto Ljubljano dne 10. novembra in sicer v šentpeterski vojašnici v Ljubljani.
— Iz Šmartna pri Litiji se nam piše: Naši prostovoljni požarni brambi je došel pred par dnevi iz Češke nov močen in eleganten voz za prevažanje moštva in lestev, ki pa nosi na zadnjem koncu — čujte, z zlatom obrobljen napis: „Freiw Feuerwehr St. Martin". — Pač lep napis, kaj ne?! Sramota! Pa saj smo že vedeli ali vsaj slutili naprej kaj takega; pod novim vodstvom pač ne more biti drugače! Gosp. dekan in oča Cofek sta lahko ponosna na to pridobitev! Heil!! —r.
— Iz Dolenjega Logatca 25 septembra. Veselica  ženske  podružnice sv. Cirila in Metoda je v nedeljo 13. t. m. je prav vrlo uspela. Jedva je odbila ura tri, že se je jelo nabirati ljudstvo, da je bil prostoren Kramarjev vrt do zadnjega kotička zaseden. Krasno jasno nebo se je veselijo lepe priredbe, ki naj bi zopet dala vsoto domu na oltar. Iz Ljubljane je prihi-tel oktet pevskega društva »Slavec8 ter z znano preciznostjo zapel dokaj lepih skladb, ki so poslušalce uprav elektrizirale — in ploskanja  ni bilo ne   konca   ne kraja. „Struna" iz Cerknice je pod spretnim vodstvom g. ue. Ferda Juvanca zabrenkala ter opajala poslušalce z mehkimi melodijami. Ob 5. uri se je začelo srečkanje — pn katerem so prav pridno prodajali logaški „parazolčki" srečke____Iz Planine,
Cerknice, Rovt, Vrhnike je prihitelo veliko gostov, da pokažejo svojo gorečnost in radodarnost, kadar je treba podpirati našo velepomembno družbo ter so s tem dali največjo klofuto onim logaškim „korifejam°, kl se niso blagovolile udeležiti veselice. Ti jpđje namreč mislijo, da se jih mora v fraku in klaku vabiti na — narodne veselice. Naj se nikar ti ljudje preveč ne domišljajo, vsaj je ravno ta veselica pokazala — da se tudi brez njih kaj na-Pfavi in imenitno napravi...
— človekoljubnost gospoda župnika v Središču pokazala se je povodom smrti žekzniškega čuvaja Polanca. Ta Polanec Je že nekoliko let služboval kot delavec ptl Južni železnici. Bil je miren in priljub-Jer|- V nekoliko mesecih imel bi napraviti *zpit za čuvaja, pa žal, njegovo nado, da °de kdaj nastavljen, podirali so mu so-elavci z ironičnimi opazkami, rekoč: da J? bode nikdar stalno nastavljen ker je 8eP! To je Polanca tako bolelo, da se mu J' naPoaled zmešalo ter se je v jutru dne • aept vlegel pod brzovlak, ter mu je ?a glava odtrgana. Nesrečneža našel je
nelav
6c Ivančič z odtrgano glavo v kanalu
sključenega, svoj klobuk le trdno v roki držečega. Stvar se je takoj naznanila na postajo Središče, kam od tod, ni znano pač pa ni bilo nikake sodnijske komisije in gosp. župnik Cajnkar si na prošnjo žene umrlega, naj dopusti zvoniti in cerkveno pokopati pokojnika na njene stroške, ni znal na milejši način duška dati, kakor da je ženo pošteno oštel, češ, ona je radi svoje nezvestobe sama kriva grozne smrti svojega moža. Dokazano pa je po pričah da je Polanec nekoliko dni pred svojo smrtjo srečal Jakoba Klobučarja, šel neko liko korakov mimo njega ter ga začel psovati, dolžeč ga, da je on rekel, da ne bode nikdar čuvaj, ker je slep! Da ni bil zadnji čas res več pri pravi pameti, pričujejo tudi drugi delavci, kateri se v potrebi lahko navedejo. Pokopan je bil revež brez zvo nenja in brez blagoslova. Ce bi imel ka kega razposajenega duhovnika za brata, bi se bilo seveda drugače zgodilo.
— Shodi na Goriškem. Klerikalci so povsod jednaki. Kakor kranjski klerikalci tako se boje tudi njih bratci, da bi ljudstvo prišlo v dotiko z naprednimi politiki. Za radi tega poskušajo na vseh shodih, ki jih priredi narodna napredna stranka, motiti ali preprečiti zborovanje. Tako je bilo zadnjič v Dutovljah in zdaj v Dornbergu. Na predni narodni stranki gre vse priznanje, da je v Dornbergu, ki velja za najtrdnejšo klerikalno postojanko, napravila shod, da je poiskala leva v njegovem brlogu. Dr. Turna je župniku Juvančiču izrecno obljubil, da se lahko vsi župnikovi pristaši udeleže zborovanja, če jamči župnik za red in za dostojno zborovanje. Župnik je to jamstvo prevzel, a vzlic temu so klerikalci začeli razgrajati. Ćuli so se klici: „Živio Kristus". „Nam bo Kristus pomagal, in ako on ne, pa Marija." Končno je dr. Turna * pozval župnika, naj se s svojimi somišljeniki vred odstrani, in ko se je to zgodilo, se je zborovanje mirno nadaljevalo in završilo. Kle rikalno postopanje kaže, v kakem strahu je stranka, kako čuti, da izgublja tla pod nogami. Klerikalci že več ne prirejajo jav nih shodov, nego samo zaupne. Tak zaupni shod je bil v Biljani. Ko je na tem shodu neki učitelj v lepih, zmernih besedah stvarno kritikova! politiko dr. Gregorčiča, so duhovniki začeli kričati in končno uči telja spodili in ga baje pretepli.
— Cesar v Gorici. Cesar se pripelje v soboto ob 9. uri v Gorico. Po slovesnem vhodu se mu pokloni deželni zastop z žu pani ter mu izroči spominsko svetinjo. Ob 7s4. uri popoludne se razkrije spominska plošča na deželni hiši, koj potem obišče cesar sadno razstavo, na to pa bo slovesna otvoritev mestne hiralnice. Zvečer bo razsvetljava in bakljada. V nedeljo obišče cesar deželni muzej, ob 10 uri bode avdijenca, ob 4. uri popoludne pa se zopet odpelje. Z ozirom na odredbo okrajnega glavarstva, s katero se je prepovedala raba slovenskih zastav in z ozirom na vprašanja raznih županov itd., kako nastopati ob cesarskih slavnostih, je izvrševalni odbor narodne napredne stranke goriške izjavil, da sedaj ne more dati nikakega navodila, marveč prepušča starašinstvom in zaupnikom stranke prosto roko. Po končanih slavnostih pa se spregovori energična beseda.
— Varnostne priprsve v Gorici povodom cesarjevega prihoda so tako stroge, da resno svarimo vse tiste, ki bi hoteli iti tja, naj tega nikar ne store, ako nečejo imeti s policijo sitnostij. Celo tržaški namestnik grof Goess bi bil kmalu šel v „špehkamro". Ko je grof Goess v športni obleki šel v vilo barona Bianchija, naletel je na orožnika. Ta je namestnika takoj ustavil in ga začel strogo inkvirirati, kdo da je, od kod da je, in kam da gre. Grof Goess je takoj povedal, da je cesarski namestnik, toda orožnik je zahteval vzlic temu, da se mora njegova ekscelenca legitimirati. Ker namestnik ni imel nikake legitimacije, šel je orožnik z njim k baronu Bianchiju in šele, ko je ta orožniku osebno dobro znani baron Bianchi potrdil, da je sumljivi sportsman resnično tržaški namestnik, ekscelenca grof Goess, se je orožnik pomiril. Namestnik je vrlemu orožniku izrekel svoje toplo priznanje, da tako vestno in natančno izpolnjuje dobljena naročila, in to nam na celi tej dogodbi še najbolj ugaja.
— Politično društvo ..Edinost" v Trstu bo imelo dne 15. oktobra v »Nar. domu" v Barkovljah občni zbor, na kateri so povabljeni vsi istrski in tržaški sloven-
ski in hrvatski dež. poslanci in oba bivša državna poslanca istrska.
— Požigaleo. V noči od 16. na 17 t m. je začelo v St. Vidu pri Vipavi goreti v hlevu posestnika in gostilničarja Josipa Bizjaka. Hlev je popolnoma pogorel in je ogenj uničil tudi vso krmo. Bizjak ima 500 kron škode, a trgovec Premru in posestnik Kopacin, ki sta imela na Bizjakovem hlevu shranjeno seno in žito, imata škode 450 K Užgal je baje oženjeni tovarniški delavec Filip Krušič iz Št Vida, iz jeze, ker ni mogel dobiti prenočišča. Krušiča so izročili sodnij v Vipavi.
— Ponarejale! denarja v Celovou
Zadnji čas je prišlo v Celovcu več ponare jenih srebrnikov po 5 kron v promet Zdaj so v Dobrli vesi zasačili dva teh ponare jalcev, a vse kaže, da jih je bilo v tej družbi dokaj več. Svojo delavnico so imeli ponare jalci v neki gostilni blizu Kreuzbergla tik Celovca.
— Nasilna dekla. V Trstu je pri neki gospe Valmarin službujoča Marija Obit po skusila svojo gospodinjo pahniti skozi okno. Gospodinja je zasledila, da dekle krade, in nezvesta dekla je hotela svoje tatvine prikriti s tem, da gospodinjo usmrti Deklo so izročili sodniji.
— Shajališče dunajskih Slovencev. Kavarna .Beethoven' v I. okraju, Uni versitatsstrasse 11, v kateri se že mnogo let sestaja naša akademična mladina, in v katero zahaja tudi večina dunajskih Slo vencev, se je moderno prenovila. V tej kavarni je na razpolago več domačih in drugih slovanskih listov.
— Za mestne uboge. Tukajšnji po sestnik in gostilničar g. Lovro Šare izročil je magistratu za mestne uboge znesek 10 kron, kateri mu je bil občinski svet priznal kot odškodnino za poškod bo sveta povodom popravljanja lesene oporne stene ob Gruberjevi cesti.
— Prijet anarhist? Včeraj popoludne je na cesti na južni kolodvor prijel policijski nadstražnik Lovro Breznik nekega kovaškega delavca iz Reke, kateri je sedaj delal pri neki tukajšnji tvrdki in je bil na sumu, da je anarhist, ker je jedenkrat v pijanosti svo jemu prijatelju v kavarni kazal bodalo in mu rekel, da ima to pripravljeno za napad In res so dobili pri njem neko bodalo, katero je baje sam napravil. Policija poizve duje sedaj, če je bil aretovanec res kak nevaren anarhist ali ne.
— Mačko ukradel je postopač Jože Pirnat včeraj opoludne v Josefinumu, ker mu niso hoteli dati takoj kosila. Dve de klici sta pritekli za njim in ga dali po policaju ustaviti, kateri je res dobil mačko pod Pirnatovo suknjo. Rekel je, da si jo je mislil napraviti za kosilo. Kosil je potem na rotovžu.
— Voziček z dvema otrokoma je prevrnila včeraj v Florijanskih ulicah pestunja Marija Barbič. Otroka sta padla na cesto in se obadva poškodovala.
— Črevlje ukradel je delavcu J. Taborniku njegov tovariš, s katerim je na neki šupi na Karolinški zemlji skupaj spal.
— Dva šoceljna je pripeljala seboj na stanovanje neka delavka v tobačni tovarni. Nesreča je hotela, da je njen oče stal pri oknu in to videl. Odprl je tiho okno in oba šoceljna polil z vodo. Jednega šoceljna pa je to razjezilo in je vdaril s palico po oknu, da je ubil dve šipi. Zgodilo se je to nekje na Tržaški cesti.
— Ogenj v dimniku. Danes zjutraj je Marija Križman, stanujoča na Karolinški zemlji št. 56, zakurila v kuhinji na ognjišču. Plamen je vnel saje v dimniku, ki so začele goreti. Sosed Franc Cerar je to videl in poklical je druge sosede, je pristavil lestvo do dimnika in vlil nekoliko škafov vode v dimnik in je tako ogenj pogasil.
— Ponočni izgred so provzročili danes ponoči na Zaloški cesti trije klju-čarski pomočniki. Ko jih je stražnik opominjal, naj bodejo tihi, je jeden vpil: .Ce čem biti tib, sem, če ne pa ne, kadar bodem sedaj zaprt moram jednega ubiti."
— Konj splsšil se je včeraj na cesti v Lattermannovem drevoredu nekemu vo-jaškemu slugi in je divjal v mesto. Vjel ja je na Turjaškem trgu sodnijski sluga franc Gostič in ga izročil stražniku, ki ga je peljal v Virantov hlev, kjer je konj ostal, dokler se ni izvedelo, čegav je.
— Prijatelj fig je šolski učenec F. A. Ko je včeraj popoldne šel v šolo, zapazil je pred Virantovo gostilno več vreč raznega blaga.  V jedni vreči je zasledil fige.
Hitro je odvezal vrečo in vzel iz nje venec fig, katere je potem s slastjo zavftival na Prulah, dokler ga ni zgrabila roka pravice.
— Izgubljene stvari. Mlinar A. M. je izgubil v mestu črno listnico z večjo svoto denarja.
— Našla se je denarnica s 14 kronami in 56 vin. in primernimi znamkami včeraj popoldne na Poljanski cesti.
* Nekaj novega o hudiču. Jezuvit Martin Hagen je izdal ravnokar velezanimivo knjigo .Der Teofel im Lichte der Glaubens-quellen". Iz te knjige je posneti, da so hudiči različni: maščevalni, zavidni, ljubosumni, za vratni, hudobni, zviti in — neumni. Število hudičev je, piše, jezuvit, zelo veliko. In kje žive ? Večinoma v peklu, a tega se silno boje, ker tam menda niti za hudiče ni baš prijetno, zato skušajo čim preje od ondi uteči, in res se jim včasih dovoli, da se smejo potikati po zraku. Tu skušajo dobiti živalsko ali človeško telo ter škodovati ljudem kakorkoli. No, Človeku ni baš teško oprostiti se hudiča. Pater Martin svetuje sledeče sredstvo: Zažgi ribja jetra in sam hudič Asmodaeus mora bežati. Hudič ima namreč jako fin nos in smradu absolutno ne prenaša. Kakor mrčesa je možno s smradom pregnati hudiča. Večjidelj te knjige je izšel v časopisu .Stimmen aus Maria Laach" leta 1898. in 1899.
* Gledališki kritiki, pozor! Najtežavnejši in najnehvaležnejši, a kakor se kaže tudi sila nevaren je posel gledališkega kritika. Viljem Z i n n e, gledališki poročevalec lista „Neue Hamburger Ztg.", je bil te dni obsojen na globo 100 mark ozir. v zapor za 10 dni, ker je pišoč o operi „Nema iz Portici" dejal, da je primadona Pospi šil „star i kava in megeri podobna".
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 26. septembra. Ebenhoch se je zopet oglasil. To pot apelira na nemške stranke, naj puste svoje narodnostne zahteve na strani, češ, če bo parlament mogel delati, imeli bodo od tega prav Nemci največjo korist.
Dunaj 26. septembra. Član gospodske zbornice, dvorni svetnik in vseučiliški profesor na Dunaju dr. Edv. Albert je na svojem posestvu v Žamberku vsled srčne kapi umrl. Bil je šele 59 let star. Na dunajsko vseučilišče je prišel proti votumu profesorskega zbora, ki se je Alberta branil, ker je bil zaveden Čeh. Spravil ga je na Dunaj grof Taaffe, čigar hišni zdravnik je bil Albert že v Inomostu. Albert je bil jeden najznamenitejših zdravnikov sedanje dobe, in si je tudi kot prelagatelj čeških poezij pridobil mnogo zaslug. Ko je Korber sestavljal sedanje ministrstvo je najprej Albertu ponudil portfelj češkega ministra in šele, ko je ta odklonil, se je obrnil do Rezka.
London 26. septembra. Feldmar-šal "VValdersee je prišel v Taku. Wal-dersee pošlje takoj Kitajski vladi ultimatum, s katerim bo zahteval, da se mu izroči pet voditeljev kitajskih nemirov. Ce se kitajska vlada ne odzove, jej napove vojno. (!!)
London 26. septembra. Zatrjuje se, da hoče Rusija pustiti 2500 mož v Pekinu.
London 26. septembra. Princ Tuan je v imenu cesarice izdal ukaz na vse podkralje, naj napno vse sile, da se nadaljuje vojna zoper tujce. Kdor bi :ega ne storil, zapade kazni kot vele-izdajalec.
Izjava*)
s katero izjavljajo, kakor tudi odločno pro-testujejo podpisani dirkači proti odredbi ponavljanja V. točke dirke, katera se je vršila dne 23. t m. na ljubljanskem dirkališču, ker isto kot popolnoma pravilno voženo smatrajo. Vsekako pa slavni odbor, posebno pa gosp. tajnik nekoliko pretiravata, vzlic temu, da gospod Grassi kot najboljši trajni vozač (?) ni prevozil 12 krogov v 8 minutah. Neumestno pa je, da gosp. tajnik očita dirkačem lenobo.
V Ljubljani, 25. septembra 1900. Gotthardt Ivan.  Rebek Dragotin. Slavoj Speil.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (1960)
Darila.
Upravnlitvu natega liata bo poalali: Za družbo ev. Cirila In Matoda. Gospod Ivan Jarca v Gorenjem pri Postojni nabral 7 K, pri veseli družbi v Gorenjem. — Gospa Marija MejaC, c. kr. sod. pristava soproga v Ribnici, nabrala 10 K v veseli družbi, povodom volilnega shoda poslanca g. Visnikarja. — Skupaj 17 K. — Živeli!
Za Preiernov spomenik: Dva Slovenijana in jeden bogoslovec ob pogovoru o II. katoliškem shodu 3 K. — Živeli!
Za učiteljski konvikt: Gospod Ivan Žen, učitelj v Visnjigori 6 K v smislu gospodarskega programa. — Svoto smo izročili blagajniku g. Dimniku, ki s tem hvaležno potrjuje sprejem.
Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha-joCim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praika", ki je preskuseno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospe-silno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K a. v. Po po&lnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5  (11—8)
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 4. Dr. pr. 1033.
V četrtek, dne 27. septembra 1900.
Prvikrat nastopijo novoangažovani člani drame: gospod Adolf Dobro vol n?, igralec in prvi režiser, gospodičina Milena Alel* *andr» Hataninova, ter drugikrat gospodje Josip Štefana« in Otokar Boleika.
Druga dramska noviteta sezone:
Dolski župnik.
Narodna igra s petjem v štirih dejanjih. Spisal Ludvik Anzengruber.  Režiser g. A. Verovšek. Kapelnik g. H. Benišek.
B!»?ajnica te odpr« ob 7. iri. — ItitUk ob V»8. in. — Ion« po 10. iri.
Pri predstavi »deluje orkester si. c. m kr. peli, polka Leopold 11. it V.
Prihodnja predstava bode v soboto, dne* 29. septembra 1.1.   Drugikrat „Sappho".
Meteorologično poročilo.
Viiina nad morjem S06S ra. Sr.dnji »račni tlak TS6'0mm.
(19821)
25. 26
9. zvečer
7. zjutraj 2. popoL
7363
7375 737 0
163 sr.jzahodj  jasno a
116 sr. svzhod skoro jasJ^ 24 0 ar. jzahod   jasno o
Srednja včerajšnja temperatura 16-3°, nor-male: 135°.
ID-U-Ziajslca, boiza
dne 26. septembra 1900. Skupni državni dolg v notah .... 9710 Sirupni državni dolg v srebrn .... 9690
Avstrijska zlata renta.......115*70
9740 11425 9080 1706 -65175 24205 118-32«/, 23 67 1931
Avstrijska kronska renta 4°/c
Ogrska zlata renta 4%.....
Ogrska kronska renta 4° 0 . . . A 78tro-ogrske bančne delnice . ,
Kreditne delnico .......
London vista ... . < .
■vemfiki drž.bankovc sa 100 mark
tO mark........, .
20 frankov .........
•-.-Olianski bankovci........ 90*50
C ter. cekini........... 1146
Zahvala.
Povodom bolezni in smrti svoje ljube soproge, gospe
Marije Čerček roj. Peče
došlo mi je vsestransko toliko dokazov srčnega sočutja, da mi je dolžnost se tem potom srčno zahvaliti. Zahvaljujem pa se tudi vsem sorodnikom prijateljem in znancem, osobito pa svojim stanovskim kolegom za spremstvo drage ranjke k večnemu počitku.
V Ljubljani, 26. septembra 1900.
Janez Čerček
(1983) c. kr. knjigovodja.
ženska krojačica
izdeluje elegantne toalete se na cesto In za v družbe. Zmerne oene.
Študentovske ulice št. 13, L nadstr.
V asekurančni pisarni
vsprejmeta se takoj
dve praktikantinji.
Plača po dogovora. Opremljene prošnje naj se nlagajo pri upravništvu .Slov. Nar." pod „praktikantinja". (1971—3)
Cn. lir, iiitnjski §fk Irtatu žtlaznlct.
Izvod iz voznega reda
veUavea od dne 1. junija 1900. leta.
Odkod ls Izubijan« jat. kol. Prog-a de* Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Ljubno; čez Selsthal v Auaaee, Ifil, Solnograd, Zeli ob jezera, Lend - Ga-stein, Inomost; čez Klein - Beifling t Steyr, v Line, na Dunaj via Amatetten. — Ob 7. ari 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-sensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selsthal v SolnogTad, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Budejerice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amatetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selsthal, Dunaj. — Ob 4. ari 6 m.
Eopoladne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, jnbno; čez Selsthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezera, inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vara, Karlove vara, Lipsko, Dunaj via Amatetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrha tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Prosta, v Novomesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. ari 54 m. zjutraj, ob 1. ari 5 m. popoludne, ob 6. ari 55 m. zvečer. — Prihod ▼ LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža, Ob 5. uri 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Linca, Steyra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran-sensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic - Ob 11. ari 16 m. dopoladne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, iz Karlovih v arov, Beba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezero, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Poa-tabla. — Ob 4. ari 38 m. popoludne osobni vlak s Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran-zensfeste, Pontabla. — Ob 8. ari 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Franeovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 ari 20 nun. zvečer iz Podnarta-Krope. — Proga is Hoveg-a mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. ari 48 m. zvečer. — Odhod is LJubljane drž. kol. v/ aTamnifr. Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob S. ari 50 m in ob 10 ari 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. Is Kamnika Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. ari 6 m. dopoladne, ob 6. ari 10 m. in ob 9. ari 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1305)
Nihalne ure z glasbo
so poslednja novost v izdelovanji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so ,69 cm dolge, omarica, natančno po podobi, je iz orehovega lesa, fino poKtirana, z bogato pozlačenimi fantazijskimi obrobki inumeteljno izrezlanim nastavkom, in igrajo vsako uro najlepše koračnice in plese. Cena s prevoznim zabojem in franko depoSiljatvijo astmo • ari d. Ista ura brez glasbe, a z bitjem, vsake pol ure in cele ure bijočim, z zabojem in franko dopošiljatvijo samo
*id. e.NO. Te nihalne ure niso samo zajamčeno na minuto idoče, nego so tudi vsled svoje zares krasne izdelave jako lep in eleganten pohištven komad. Razpošiljajo se le proti povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj in se denar vrne, torej ni nobene rizike. — VellU. HiiMtrovan cenik o urah, verižicah In prstanih I. t. d. brezplačno ln franko.
Josip Spiering, Dunaj,
1977    I. Bez., Postgasse Nr. 2. i
Najlepši lesk na perilo
se zajamči tudi nevajeni roki po jako priprosti  vporabi svetovno
znanega
americanskega škroba na lesk
Marica ScMmlzr-m Jim., MMeb fJEgerJ i m Mjipstea. Le pristen, če ima vsak zavoj poleg stoječi Globus (varstveno znamko). Cena zavoju 24 vin.; na prodaj v večini špecerijskih in drogerijskih trgovin in prodajalnic mila. IH. (1362—4)
Clmctnijl^a razstetua
P „iV(«$tn«iT) doma"
ujak dan ed 9. dopoladne dc 4. pcpcladne.
Krepak učenec
zmožen slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi spričevali, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. (1968—2)
Franja Oseta na Vranskem.
EB
Konces. zasobni učni zavod
za
risanje krojev in šivanje oblek
Etne Schlehan
*/ IJ ubijani* Židovske ulice 1.
Govori se lahko vsak dan od 9. do 12. ure zjutraj. (1902—4) Kroji se prodajajo po meri.
primerni ceni yf solidni postrežbi.
■ iiiiuiiiiimiiiii
kotlu
nem
Malinžev sirup
lekarnarja Piccolija
|vlijnbljani
86 prireja kar najskrb-nejše iz dišečih gorskih malinovih jagod v srebr-pomočjo para,v in je torej najbolj čist izdelek nepresežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malino-vim sokom, ki je v prodaji, in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 1*30. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 kilogr., ter se 1 kilo zaračuni z K 1'10, 100 kilogr. = 100 kron. I. (1368—10)
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro ogerski monarhiji proti povzetju z K 5*30.
Dve veliki sobi
s 4 okni, lepo meblirani ter s krasnim razgledom, se takoj oddasta kakemu gospodu ali dami (1938-3)
na Kongresnem trgu št. 4, II. nadst.
Eden ali dva gospoda
ali pa tudi (1967-2
gospodične
se vsprejmo na hrano in stanovanje.
Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda■.
Kot
blagajničarka
v trgovino ali pa kot (19*9—1)
pisarica
k odvetniku želi vstopiti gosplca, ki jo zmožna slovenščine, nemščine in italijanščine.
Naslov v upravništvu „ Slovenskega Naroda*1
nemeblovano potrebujem. Eaa ali dve sobi Ponudbe na npravništvo „Slov. Nar.■ pod šifro ..November11. (1965—3)
Urarskega pomočnika
in
učenca
**- tm p m* ej na «-
Matevž Sternen
urar v Idriji. (1949-2)
Ivan Kordik
v Ljubljani, Prešernove ulice št. 10—14
priporoča k početku šole vsake vrste
preje in bombaža
za kvačkanje in pletenj«, kakor tudi kvačke in pletenke, po najnižji tovarniški ceni. (1898—4)
Ondi se dobe" tudi druge šolske priprave, kakor svinčnike, peresi itd.
Dne 2. oktobra 1900 ob 10. uri dopoludne
prodal se bode na javni dražbi ves
stari les mostu na Fužinah
(1981)
in sicer na licu mesta   Kupci se vabijo.
Okrajni cestni odbor ljubljanske okolice.
Lorenc Kavčič, načelnik
ep
L0DEN
obleke aveloke
co ■ .22 c c
►O _Q —
športne obleke        q O
Najmodernejše
tO
>
■jojM« hi
+*s*~ SUKNENEGA BLAGA
za moško obleko (1888 -4
"ŽSSEiF^mi ZIMSKE SUKNJE
Črno in modro tkano blago (Kammgarne), ševiot od 14 3.— naprej.
Vzorci stioško-v prosti.
Oddelek za eukno firaaae
KASTNER & OHLER, GRADEC.
„Ljubljanska kreditna banka"
v Ljubljani
Špitalske ulice &«• 2.
^ToJbvlp ln. proćLetja. vseh vrst rent, državnih papirjev, nastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najknlant-nejsih pogojih. (1877—11)
Fonojlla. na vrednostne papirje proti nizkim obrestim.
Zja.Tra.ro-va.is.3 o proti k urini izgubi. Froznes« k vsem žrebanjem.
Sprojeiata.a.-n.Jo đ.oaa.a.riaJ.11. "vloK na vložne knjižice, na tekoči račnn in na giro-konto s 4° 0 obrestovanjem od dne vloge u" dne vzdiga. "Es3coi3Q.pt xaa.eia.5Ic najknlantneje.
Borzna naročila. __
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli.
wlBWBVaVMaV8HHHHi^^e^e
UbtBaW in tiak .Narodne Tiskarne"-