V/eta
naš/h jubilejev
Ob dnevu borca
Konec februarja leta 1942, ko so bile v Ljubljani močne blokade in racije, so se nekateri člani izvršnega odbora OF in SK za nekaj časa naselili v bunkerju na Do-lenjski cesti. Kot kurirka CK sem redno prenašala pošto.
Nekega dne me je presenetilo burno navdušenje tovariša Kidriča: »Krištov pride v Ljubljano.« Njegovemu veselju smo se pridružili še drugi. Sama ga še nisem poznala in kar nekoliko tesno mi je btto pri srcu, ko sem zvedela, da ga grem počakat in da ga bom spremljala.
Ves moj strah pa je izginil že pri prvem srečanju. Bil je zelo preprost. Takoj je znal vzpostaviti stik s človekom.
Zanimal se je za predvojne komuniste, s katerimi je deloval na območju naše obči-ne. Predvsem pa je spraševal, kakšno je razpoloženje, ozračje, kakšna je morala med Ijudmi, še zlasti ob blokadah ali naših akcijah.
Nekoč me jepresenetil z vprašanjem, če je kje moč dobiti kako otroško igračko.
»In kakšna naj bi bila ta igračka,« sem ga vprašala.
»Saj si ženska, boš že nekaj našla!« mi je dejal.
Res sem kupila medvedka in ko sem mu ga prinesla, mi je povedal, da ga bo odne-sel sinu. Predlagal mi je, da bi ga spremlja-la. Res sem šla z njim do stanovanja, kjer ga jd čakal sin. Vstopila pa v stanovan/e kljub povabilu nisem, ker sem menila, da pripada srečanje le očetu in sinu.
Tja grede je bil zgovoren, iz vsake be-sede je bilo čutiti veselje, da bo videl sina. Ko pa se je vračal od sina, je bil redkobe-seden in z obraza se mu je bralo vpraša-nje, kdaj ga bo zopet videl. Še posebno mu je bilo težko, ker je sin ostal sam pri sicer naših, dobrih Ijudeh, vendar njemu tujih, kajti tedaj je bila njegova žena Pepca v za-poru.
V delovanju s tovarišem Kardeljem sem imela priliko, da sem pobližespoznala nje-govo človečnost in skrb za Ijudi, kar me je ie takrat globoko prevzeto.
S tovarišem Kardeljem sem delala do njegovega odhoda v partizane. Nekaj ka-»je, točneje septembra leta 1942, sem
Janče '79
Strnjena vrsta zastav v rokah borcev je še po-globlla misli in čustva vseh prisotnlh na proslavi ob 37-letnici bitke II. grupe odredov, posvečeni 87. ro|stnemu dnevu marsala Tita, 60-letnicl KPJ, Skoja in ravolucfonarnih sindikatov. (AM)
»Brigada, mirno!« |e v pozdrav začetka prostave zadonel glas Bogomirja Zdešarja, komandanta I. slovenske mladinske partizanske pohodne brigade Franca Rozmana-Staneta. (AM)
dobila nalogo, da se povežem s našo cen-tralno tehniko in preskrbim dokumente za naše Ijudi. Toda preden sem to nalogo uspela izvršiti do konca, so me okupatorji aretirali in odpeljali v koncentracijskotabo-rišče na Rab. Ponovno sva se s tovarišem Kardeljem
srečala šele tedaj, ko so nam bila ob 30-letnici vstaje slovenskega naroda pode-Ijena priznanja OF. Pogovorila sva se, kot da vsega vmesnega obdobja, v katerem je tovariš Kardelj postal ena naših vodilni osebnosti, sploh ni bilo.
MIRA TRTNIK
»OROŽNIKI, DRŽITE GA!«
Na Vevčah smo se zbirali brezposelni pri Andreju Severju, ki je imel veliko delav-nico. Bili smo iz Slap, z Vevč in \z Polja — tudi mladina.
Kot komunist sem imel nalogo delovati tako, kot je narekovala partija.
NEPOZABNl TRENUTKf
Leta 1938 in 1939 smo imeVi v Slapah tedensko po dve predavanji o dialektičnem materializmu. Vodili so jih Adolf Jakhel, Rudi in Marjan Sigulin. Udeležba na se-stankih je bila vedno polnoštevilna, mnogo je bito zlasti sokolske mladine.
Na enega teh sestankov je vdrl orožnik Sušnik. S silo je razgnal mladince, preda-vatelju pa zagrozil s pištolo. Toda kljub temu nismo odnehali. Že naslednji teden smo nadaljevali s sestanki.
Po sestankib, k/ smo jih imeli v Prijate-Ijevi hiši, po domače »Pri Holandčevih«, smo večkrat poslušali radijska poročila iz Moskve. Ko je igrala Internacionala, smo vedno vstali in dvignili pesti.
»JAZ SEM SKLICATELJ ZBOROVANJA!«
Po nalogu Partije smo imeli jeseni leta 1938 kmetje — frontaši iz vse Slovenije zborovanje v Celju. Iz Polja sta se ga poleg mene udeležila še Franc škerjanc in Leo-pold Maček. Tega ilegalnega zborovanja v celjskem gradu se je udeležilo okoli 70 Ijudi, vodil pa ga je Franc Leskošek. Ko je tovariš Leskošek začenjal zborovanje, je v dvorano vdrla policija in hotela zvedeti, kdo je to organiztral. Deiegati smo imeli le vabila in smo jih policajem moieli tja pod nosove.
Kmetje so začeli odhajati na levo in desno. Ko je Leskošek videl, da bo zboro-vanje propadlo, je stopil pred policaje in jim rekel:
»Jaz sem sklicatelj zborovanja!«
Pdicaji so Leskoška legitimirali ter ga odvedti s seboj.
NISMO SMELI GOVORITI
Klerikalci v Polju so vedeli, da smo ko-munisti uspešni in da je vedno več Ijudi pri-vržencev naše ideje. Bolelo jih je zlasti to, da se za dialektični materializem zanima mladina.
V protest nam so organizirali svoje se-stanke z mladino, ki so jo vzgajali ideali-stično. Po partijski liniji sva obiskovala njih sestanke Ivan Demšar in jaz. Staino sva poudarjala najino mnenje, da je na enem
takih sestankov dejal nadučitelj iz Polja Primožič, da bo tak družbeni red že prišel, toda čez nekaj sto let.
Nekega takega sestanka se je udeležil tudi nek visok klerikalni funkcionar iz Ljub-Ijane. Zanimal se je zlasti, kako se mladina uči in vzgaja v protikomunističnem duhu. Spraševal je učence o tem in onem. Hotel sem se oglasiti, pa me je nadučitelj Primo-žič zavrnil:
»Ti si komunist in nimaš pravice govori-i<
PRIDOBIL SEM NOVEGA ČLANA
Levo od moje hiše v Slapah je živel pred vojno mlad in veren dečko, star kakih osemnajst let. Bil je član kongregacije, igral je tudi pri godbi. Vedel sem, da bo partija dobila člana, če bi ga vključit v naše vrste. Vedno kadar sem ga srečeval, sem mu dopovedoval, da je bil Kristus komunist ter da duhovniki nepravilno razlagajo nje-gov nauk. Kaki dve leti sem ga tako prepri-čeval, da bi bilo bolje, če bi delal z nami in vse bolj sem opažal, da se dečko nagiblje na našo stran. Z vztrajnim prepričevanjem sem uspel, da je pristal na moje vabiio in stopil je v partijo, še vedno pa je ostal v ka-toliški organizaciji. Ko pa so kongreganisti zvedeli, da dela za komuniste, so ga izločili iz te verske organizacije.
Dečko je pridobil tudi druge godbenike, da niso bifi več pod vodsfvom cerkve in se postavili na svoje noge.
ŠE EN SPOMIN
NA ILEGALNE 5ESTANKE
Komunisti iz Polja, Zadobrovs, Vevč, Slap in \z drugih krajev našega območja smo se pred vojno čestokrat zbrali na raz-nih tudi večjih ilegalnih sestankih. Enega takih sestankov smo imeli pri Tinetu Ma-rinku v Zadobrovi. Na ta sestanek je po-slala vsaka celica po enega ali dva svo/a člana. Ko je bilo sestanka konec, je Ivan Maček, ki je vodil sestanek, rekel".
»Le tako delajte, kot dela Cerar! On dela najboljše!«
Podoben večji sestanek smo imeli v Slapah. Udeležilo se ga je okoli deset ko-munistov. Takrat nam je govoril Edvard Kardelj. Dobro se spominjam, ko nam je takole dejal: »Vi komunisti ste del stroja. Delati morate brezhibno, da bo stroj pra-vilno tekel.«
RDEČA ZVEZDA NA LETAKIH
Praznovanje 1. maja je bila stalna na-loga komunistov. Vsako leto smo prazno-
Franc Cerar
vali ta delavski praznik čimbolj svečano.
Leta 1934 (ali 1935) je na predvečer 1. maja prišel k meni Franc Leskošek. Pogo-varjala sva se o tedanjem režimu in o obli-kah boja proti njemu. Tislega leta smo nekje na polju zakurili kres. Plamtel je sko-raj vso noč in naznanjal naš praznik.
Trosili smo tudi letake. Člani naše celice smo bili zadolženi, da na predvečer 1. maja potrosimo z letaki vse ceste od za-pornic v Polju do Studenca in do papimice na Vevčah. Spominjam se, da so bili na teh letakih razna protifašistična gesla in rdeča zvezda.
VSE BOLJ SMO SE KALILI
Že v svojih mladih letih sem čutil, da so bili tedanji režimi protiljudski. Čestokrat sem se pogovarjal z Ijudmi in opazil sem, da so bili vsi enakega mnenja. Vsi so bili namreč proti temu, da bi en človek živel na račun dela drugega človeka. Vedet sem, da je družba, kjer ne bi bilo izkoriščanja človeka po čtoveku, mogoče zgradrti le pod vodstvom komunistov.
Ko sem bil leta 1936 v odboru društva Vzajemnošt, sem spoznal študenta Adolfa Jakhla in komunista. Poveza! me je z Leo-poldom Mačkom in me je sprejel v partijo. Tako so se mi izpolnile moje želje, da bom tudi jaz v družbi tistih, ki se bojujejo za nove družbene odnose.
V naši celici sem se spoznal z več komu-nisti \z Polja.                   ,
Na sestankih, ki smo jih imeli večkrat, smo čestokrat obravnavali marksistično ideologijo. Vse \o smo nato prenašati na teren. Prav tako smo na partijskih sestan-kih govorili o raznih akcijah.
Več akcij smo izvedli s pomočjo prebi-valcev Slap, ki so se vse bolj brusili v vnete borce proti tedanjim režimom.
VEČKRAT SMO GOVORILI POZNO V NOČ
Po nalogu partije sem deloval v Društvu kmečkih fantov in deklet v šmartnem ob Savi. S tajnikom in predsednikom društva smo večkrat obravnavali osnovna izho-dišča materializma. Obadva sta bila v svo-jem idealizmu nepopustljiva.
Povečal sem tudi osemdnevni tečaj za člane Društva kmečkih fantov in deklet. Na tem tečaju so poučevali mladino poleg mnogih praktičnih predmetov tudi o politiki. Predavatelji so zelo propagirali in se zav-zemali za fašizem ter se krčeviti bojevali proti komunizmu. Poudarjali so, dapomeni komunizem polom človeka, da je v tem družbenem redu odvzeta človeku vsa svoboda.
Med političnimi razpravami sem se če-stokrat oglašal in dokazoval, da je le v komunizmu bodočnost človeštva. Čimbolj so mi nasprotovali, tem več simpatij sem dobival med mladimi. Vedno več mladin-cev \z Društva kmečkih fantov in deklet je zahajalo k meni, s katerimi smo večkrat govorili pozno v noč.
ILEGALNA LITERATURA
Od leta 1938 pa do začetka vojne je bilo v hiši moje sestre skladišče partijskega materiala, ki sta ga po vsej Sloveniji raz-našala neka ženska in Mirko Zlatnar.
V skladišču je bilo na kupe raznifi leta-kov in ilegalnih brošur. V moji hiši v Slapah pa smo imeli ciklostilni stroj, na katerem smo razmnoževali literaturo, ki smo jo nato trosili vsenaokoli.
Da tega materiala ne bi našli orožniki, ki so kaj radi hodili okoli naše hiše, smo ga seveda vedno skrbno skrili. Skladišče za to literaturo pa smo imeli v sodih. Nikomur, ki je priše! v klet, se niti sanjalo ni, da je v sodih komunistična literatura.
AKCUE
PRED VOLITVAMI
Pred občinskimi volitvami leta 1937 smo imeli po nalogu partije več akcij, katerih cilj je bil vse večje uveljavljanje naše na-predne ideje med Ijudstvom. Pri mnogih akcijah so posredovali orožniki. Res je, da so nas večkrat pregnali, a Ijudstvo je čeda-Ije bolj uvidevalo, da so bili proti nam boje-viti le tisti, ki so držali tedanje oblastnike na položajih.
Ena takih akcij je bila, da smo po vaseh igrali Cankarjevega Hlapca Jerneja. Naše predstave so naši simpatizerji širili med množico govorice, da smo res hlapci ter da bi se radi tega čimprej otresli. Neko nedeljo smo hoteli igrati Hlapca Jemeja Pri Fri-škovcu pa so nas orožniki pregnali.
Pred volitvami so klerikalci organizirali v Polju velik propagandni shod. Naloga ..as komunistov pa je bila, da bi shod razbili. Dvorana v prosvetnem domu v Polju se je vse bolj polnila. Med množico klerikalcev je bilo tudi precej komunistov iz Polja in okoliških vasi. Med govorom enega vodil-nih klerikalcev iz Ljubljane smo komunisti kričali:
»Dol z režimom! Živio svoboda!«
Zborovanje so morali zaradi naših proti-državnih medklicev večkrat prekiniti, na-posled pa so nas s silo odgnali iz prosvet-nega doma. Ko smo bili pred vrati, smo kri-čali:
»Glejte, lo je svoboda, tako ravnajo s teboj, če govoriš po pravici!«
Tedaj me je prijel za suknjič eden kleri-kalnih funkcionarjev iz Ljubljane in osorno zavpil:
»Orožniki, držite ga!«
Živo se spominjam, kako sem ga zagra-bil za vrat ter ga vrgel na tla, nato pa se umaknil čez ograjo in prek njive. Pri tem so mi pomagali tudi naši fantje, ki so akcijo odobravali. Naslednji dan pa so zaprli Ti-neta Marinka ter ga teden dni zasliševali, češ da je on pretepel »gospoda iz Ljublja-ne«. A Marinko ni nič vedel o tej akciji, saj sploh zraven ni bil.
Nekaj dni pred volitvami so me poklicali na županstvo ter me začeli spraševati, zakaj propagiram za komuniste. Dokazo-val sem jim, da bomo zmagali komunisti, kajti to zahteva razvoj.
V dneh pred volitvami smo po zidovih lepili letake. Na njih so bila napisana razna protifašistična gesla. Tam, kjer smo jih nalepili, smo postavili straže, da jih niso uničiliraznizlikovci.NekjenaZaloškicesti, kjer si klerikalci skušali strgati letake z zidu, smo jih pošteno pretepli.
Dan pred volitvami sva s Tonetom Ci-mermanom razobesila na električno žico velik letak s sliko, ki je predstavljala de-lavca in kmeta, kako si podajata roko.
Naslednji dan so bili klerikalci silno ra-zburjeni zaradi letaka, ki ga niso mogli vzeti z električne žice, kajti v njej je bil tok. Šele proti večeru so dobili nekoga, ki je le-take za dobro nagrado strgal z žice.
NA DAN VOLITEV
Na dan državnozborskih volitev smo or-ganizirali akcijo proti klerikalcem, ki so vedno bolj rovarili proti nam. Komunisti smo se pred akcijo v Polju postavili v kor-don in nasprotovali klerikalcem, ko so nas hoteli napasti. Prišlo je že skoraj do fizič-nega obračunavanja, ko je prišla klerikal-cem na pomoč policija. Okoli trideset orožnikov nas je začelo s pendreki prete-pati, mi pa smo jim odgovarjali s kame-njem.
Kot pri vsakih volitvah, so imeli pred vo-liščem veliko tablo, na kateri so pisali re-zultate. Mi pa smo vedeli, da so ti rezultati nepravilni in lažni.
Tistega dne smo s table večkrat zbrisali rezultate ter napisali namesto številk naše mnenje o volitvah.
Bil sem zaprt v Gonarsu, nakar sem odšel v partizane — Grosuplje)
FRANC CERAR
(Predvojni spomini — arhiv IZDG, ' objava z avtorjevim pristankom)
Delovanje KP v Zalogu od 1.1930 dalje
Prav v letu 1930 so se starim komuni-stom pridružili novi člani KP in pričeli orga-nizirati partijsko organizacijo na novi marksistični podlagi. Glavni organizator na tem področju, posebno v Zalogu, je bil Leopold Maček, tesar, ki je takrat stanoval vZalogu. Pomagal paje pri organizacijskih zadevah in pri propagandi tudi Peter Čer-melj, zasebni invalid, takrat stanujoč vZa-logu. Naknadno je Leopold Maček pridobil še Prahca Intiharja In Tofteta Sošiča, de-lavca v Ljubljani, stanujočega v Zalogu. In ti so Osnovali tako imehovano Zasavsko celico. tako se je imenovala predvsem zato, ker so se sestajali v produ za Savo.
Leopold Maček kot takratni okrožni se-kretar je postavil Franca Intiharja za pr-vega sekretarja celice. Za propagando in pridobivanje novih članov se je v to celicc priključil tudi Ivan Maček, takrat član okrožnega komiteja, ki je imel I. 1933 na-logo pridobiti še Staneta Roliha, mizarja iz zaloga, in Jožeta Mazovca, tovarniškega delavca na Vevčah, stanujočega v Zg. Kašlju pod Debnim vrhom. Jože Mazovec, ki )e bil že takrat marksistično zelo razgle-den, je bil tudi duhovni vodja v kulturnih društvih Svoboda in Vzajemnost. Nato je bil predlagan in sprejet v to organizacijo še Jože Peršič, delavec na Vevčah, takrat
stanujoč v Zalogu. Po odhodu Franca Inti-harja leta 1933 (v zapor) je začasno prev-zel delo sekretarja Ivan Maček iz Zadobro-ve, kmalu za njim pa Jože Mazovec. Ta ce-lica je imela nalogo pridobivati nove člane, razširjati marksistične ideje in aktivno so-delovati v raznih kulturnih društvih, v kate-rih naj bi poleg drugega kulturnega dela organizirali tudi predavanja o marksizmu in leninizmu.
Leta 1933 je Leopold Maček na novO sprejel v zaloško celico KP Ludvika Kuka-vica iz Zaloga, Ivana Zupančiča iz Sp. Kašlja in Staneta Šabca iz Zaloga. Vsi, po-sebno Kukovica, so aktivno sodelovali v
delavskem gibanju. Leto kasneje je bil vce-/ico sprejet mlad študent Adolf Jakhel \z Zaloga, ki je bil že tedaj precej razgledan in imel možnosti, da se s študijem razvije v dobrega komunista in organizatorja KP; to je pozneje tudi dokazal. V istem letu je bil sprejet tudi Stane Bobnar iz Zg. Kašlja, ki je aktivno sodeloval v delavskem gibanju, tik pred vojno pa je bil odgovoren za orga-nizacijo SKOJ na tem področju.
Jeseni 1.1935 je bilo delovanje partijske organizacije zopet močno oživljeno in raz-gibano. Prav v tem času je Jože Mazovec dobil nalogo, da organizira partijsko celico v Papirnici Vevče. Pri tej organizaciji sta mu pomagala Jože Peršič in Vodnik, oba delavca v tej tovarni. Tako je v papirnici zaživela partijska organizacija, v kateri so postali čiani tudi nekateri tovariši \z Sp. Kašlja, in sicer poleg zgoraj omenjenih še Adolf Boben, takrat stanujoč v Zalogu, in Polde Tomšič, takrat stanujoč v Sp. Kašlju, ki je bil zelo aktiven kot režiser v kulturnem društvu Svoboda in kasneje v Vzajemno-sti.
Kljub svoji razgibanosti je morala KP iskati še bolj ilegalne oblike dela. Z novimi člani pa se je pripravljala na še večje akcije v novih razmerah. Člani so se pričeli stal-no, poglobljeno in študijsko seznanjati z marksizmom in leninizmom — tudi prek kulturnih društev Svoboda in Vzajemnost — da bi bili ideološko še bolj sposobni vo-diti nadaljnje delo in akcije. S tem name-nom sla odšla 17. avgusta v SZ Stane Rolih, ki je v tem času postal član partije, in Ivan Maček \z Zadobrove. Pred odhodom sta se večkrat obiskala ter imela sestanke z raznimi drugimi člani, velikokrat pri Ro-lihu v Zalogu, pri Intiharju v Zalogu itd. Ko bi se moral Stane Rolih vrniti \z SZ ter svoje znanje in sposobnosti prenašati na druge člane KP, je 31. avgusta 1937 zaradi težke bolezni umrl v Moskovskem okrožju.
Po odhodu Ivana Mačka in Staneta Ro-liha v SZ sta se med kmečkimi veljaki in malomeščansko inteligenco (oboji so bili naklonjeni klerikalni stranki) pojavila pre-plah in zaskrbljenost, kaj da naj bi pomenil njun odhod v SZ. Sestajali so se v Polju, 8posebno pri Dimniku (gostilna), po do-mače pri Joklju, kamor so stalno zahajali.
Junija I. 1936 se je celica KP v Zalogu številčno povečala, saj so bili na novo sprejeti Metod Krmec, zidar iz Zaloga, Stane Židan, zidar iz Zaloga, Anton Sigu-lin, študent, stanujoč v Polju, in Rudi Sigu-lin, železniški brzojavec na postaji v Za-logu.
Ker se je število članov KP v letih 1936,
1937  in 1938 lako povečalo, se je or-ganizacija   okrepila,   povečala   se   je tudi aktivnost partijskega dela v kulturnih društvih, in sicer na politični marksistični osnovi. V teh letih sta glavno organizacij-sko delo vodila Leopold Maček kot okrožni sekretar in Adolf Jakhel, ki je bil zelo dober organizator mladinskih aktivov in SKOJA. Oba sta se vsak na svojem področju ne-nehno trudila pridobiti čimveč novih članov ter čimbolj širiti marksistično—leninistično misel med zaupljivimi delavci. V tem ob-dobju je bilo sprejetih več novih članov in I.
1938  so bili člani KP v tem kraju:
1.  Adolf Jakhel, študent, sekretar in ka-sneje član okrožnega komiteja oziroma kandidat CK KP Slovenije,
2. Peter Čermelj, osebni invalid, član od I. 1920,
3.  Franc Intihar iz Zaloga, tedaj delavec v Papirnici Vevče, član od I. 1932,
4.  Anton Sošič iz Zaloga, delavec ozi-roma upokojenec Papirnice Vevče, član od I. 1932,
5.  Stane Bobnar \z Zg. Kaš/ja, španski borec, član od I. 1935,
6.  Ludvik Kukavica iz Zg. Kašlja, sedaj upokojenec, član od 1.1935 do 1937, nato od maja I. 1943,
7. Metod Krmec iz Zaloga, zidar, član od junija I. 1936,
8 Stane Židan, zidar iz Zaloga, član od septembra I. 1936,
Roman Klešnik
9. Anton Sigulin, študent iz Polja, član od I. 1936 in
10.  Rudi Sigulin, železniški brzojavec, članodl. 1936.
Člani partije so bili razdeljeni nekako po skupinah, oziroma po trojkah, — na se-slankih pa so dobivali naloge o nadaljnjem delu partijske organizacije. Vsi pa so imeli še posebno nalogo, da svojo idejnost čim-bolj razširjajo med zaupljivejše delavce tako, da bi bila partijska organizacija in čimveč delavcev seznanjenih z delavskim gibanjem in z marksistično-leninistično miselnostjo.
Omenjeni člani so širili propagando in pridobivali nove člane, posebno iz vrst mladine. V letu 1939 je bil sprejet v član-stvo kot bivši član oziroma sekretar SKOJA Stane Černe, delavec iz Zaloga, v naslednjem letu pa so bili na novo sprejeti Vinko Dovč, kolar iz Zaloga, Janez Ložar, čevljar iz Zaloga, Jože Kompare, delavec iz Zaloga, Franc Škerjanc, kmet iz Zaloga, in Pavle Burkelca, delavec iz Zaloga.
Novi člani so bili prav tako povezani v skupinah, oziroma v trojkah. Naloge jim je daja! sekretar Adolf Jakhel. Po letu 1939 pa je Adolf Jakhel prevzel funkcijo okrož-nega sekretarja in je njegovo delo segalo
tudi prek tega terena oziroma okrožja. Tako je bil pb partijski liniji postan na orga-nizacijsko delo v razne sosedne vasi in kraje1. Zadobrova, Slape, Jesenice, Gro-suplje in morda še kam. Njegovo sekretar-sko delo na tem terenu pa je prevzel Vinko Dovč, po poklicu kolar iz Zaloga. Seveda je bilo vse partijsko delo stalno kontrolirano, oziroma so organizacija in člani dobivali stalna navodila od okrožnega sekretarja Poldeta Mačka, ki se /e prese/il v Po\\e, in od Adolfa Hakhla.
Vinko Dovč, sekretar v letih 1940,1941 in 1942, je bil zelo aktiven in je tik pred vojno in v začetku okupacije pridobil precej mladih Ijudi za aktivno delo v OF. V tem času so postali člani Avgust Stare, delavec iz Zaloga, Nande Kompare, delavec v Pa-pirnici Vevče, Karel Tabernik, delavec v Papirnici Vevče in Maks Mahkovec, usluž-benec v Kemični tovarni Moste.
Prav tako kot na terenu v Sp. in Zg. Za-logu je bila septembra I. 1941 osnovana nova partijska organizacija na železnici. Organiziral jo je okrožni sekretar Potde Maček. Njen sekretar je bil Rudi Sigulin, brzojavec na železnici, vse do aretacije februarja 1.1942. V tej celici so bili poveza-ni:
Jože Omahen, kretnik, stanujoč v So-strem, član KP od I. 1940, Janez Pangeršič, prometnik iz Zaloga, Tone Zupančič, nadpremikač iz Zaloga, Roman Klešnik, nadpremikač izZafoga, Danilo Kralj, premikač iz Zaloga, Miha Kaluža, premikač iz Zaloga in Franc Groznik, kretnik iz Sp. Kašlja.
Člani celice so se sestajali po potrebi pri Tonetu Zupančiču in Janezu Pangeršiču, po domače »Pri šuštarju«. Na teh sestan-kih je nekajkrat sodeloval tudi član komi-teja Polde Maček.
Dne 6. januarja 1942 je bila osnovana nova celica v Sp. Kašlju. Vodil, oziroma organiziral jo je Peter Čermelj. Vanjo so bili
vključeni oziroma sprejeti:
i
Stane Zupančič, vrtnarski delavec \z Sp. Kašlja,
Ivan Zupančič, tesarski delavec iz Sp. Kašlja,
Francka Zupančič, kmečka hči iz Sp. Kašlja,
Franc Bezlaj, mizarski pomočnik iz Sp. Kašlja,
Ančka Bezlaj, delavka iz Sp. Kašlja in in
Henrik Taurer, brivski mojster, ki je bil sprejet 15. januarja 1942.
ROMAN KLEŠNIK
(Pogiavje \z kronike Rdeči Zalog, delavsko narodnoosvobodilno gibanje 1918—1945, rokopis, Zalog 1963)
Prvi moščanski komunistični župan piše
V1. *t. 3. latnika Moičanske kronik« (I. 1959) so bi le na 12. stranl omenjene tudl občlnske volitve v Mostah 3. ma)a 1.1921. Teda] so Moste doblle komuntstlčnega župana Franceta Skobla. V naslednji štavilki te revije pa je na 44. stranl zapfsano, da France Skobl še žlvi, čeprav ne več v Mostah. Prejel da Je prejšnjo številko Moš-čanske kronike In naplsal pismo »v dopoinitev gradlva za zgodovlno KP v Mostah«. Od tam povzemamo naslednjl zapls.
Skobl je že od svojega osemnajstega leta sodeloval v socialdemokratskih poli-tičnih in prosvetnih društvih. Bil je železni-čar in zato sindikalno organiziran že od leta 1900. Ko je bil I. 1909 z Dunaja pre-meščen v Trst, je tam do izbruha prve sve-tovne vojne urejal Železničarja. Po vojni pa je v Ljubljani organiziral upravo Splošne železničarske organizacije, ki je ob usta-novitvi štela 1200 članov; do velike želez-ničarske stavke je število članov naraslo na nad 9000.
Po prvi svetovni vojni je Skobl enajsl let stanoval v Mostah. Ko se je začela želez-ničarska stavka, je Skobl ostal sam v pi-sarni organizacije, da je vzdrževal zvezo med odposlanci železničarjev od zunaj in med stavkovnim vodstvom. Tako se spo-minja ceto nekaterih podrobnosti \z dobe med stavko. Policija je vneto stikala za vodjo stavke, kakor piše Skobl, in se je
Pri občinskih volitvah maja 1921 so komunisti Slovenije kljub Obznani dosegli izvolitev komu-nističnih županov v 16 občinah. (Tržaftko delo leta 1922)
zato tudi pogosto oglašala v pisarni, ven-dar ni nič opravila.
Skobl se tudi dobro spominja žalostnih dogodkov na Zaloški cesti. Pravi, da je Brejc, ki je bil tedaj Koroščev oproda in na vladi v Sloveniji, dal nalog policiji in žan-darmeriji, da sta pri Leonišču na Zaloški zaprli delavcem pohod od remize v mesto. Kordon žandarjev pa je že prve strele na-meril na množico, ne pa morda v zrak.
Skobl tudi omenja, kako je prišlo do ustanovitve komunističnega glasila Rdeči prapori; List Naprej je bil v rokah oportuni-stov in ga napredni Slovenci niso mogli več šteti za svojega, zato je začel izhajati Rdeči prapor, ki pa ga je protiljudski režim kmalu zatrl.
O občinskih volitvah Skobl piše, da so komunisti v Mostah tedaj kandidirali na združeni delavsko-kmečki listi. Lista je do-bila 12 odbornikov izmed štiriindvajstih, in sicer 10 komunistov in 2 socialdemokrata.
Volilne shode so sklicevali v gostilni pri Klincu v Ciglerjevi ulice. Na dan, ko se je konstituiral novi občinski odbor, je pristopil k odborntkom liberalec, NSS-ovec Bitenc in jih vprašal, ali imajo kak dogovor. Vpra-šal je, ali so se dogovorili s klerikalci. Ko so
vali razpust novega občinskeg odbora, ker je komunističen«, kakor piše Skobl.
Občinski odbor je bil res razpuščen čez dva meseca, ker komunistični odborniki niso hoteli priseči kralju. Ob teh priložnosti je policija napravila preiskavo pri Skoblu. Premetali so mu prav vse, našli pa niso nič drugega kakor učbenik esperantske ste-nografije, ki se jim je zdel tako nevaren, da so ga zaplenili. Pozneje so Skobla poklicali na policijo in ga na podlagi zloglasne »obznane« obsodili na mesec dni prisil-nega dela. Skobl pa je dejal policijskemu
France Skobl, delavski organizator in stenograf, seje rodil 7. aprila I. 1877 na Sodnji Polskavi. Po osnovni šoli v rojstnem kraju seje izučil čevljarstva in se zaposlil pri Južni železnici. Po služ-bovanju v raznih krajih je bil nameščen I. 1909 kot tehnični tajnik in stenograf v železničarski socialnodemokratski or-ganizaciji na Dunaju, 1909-14 v Trstu; po službovanju v vojski (1914- 18)je bil do I. 1921 upravnik Splošne železni-čarske organizacije v Ljubljani, 1922-25 tajnik Društva zasebnih na-meščencev in do upokojitve I. 1934 knjigovodja. Kot tak se je 1948-51 in 1954-55 še priložnostno zaposloval. —Politično je Sobl deloval kot soured-nik sindikalnega lista Železničar (1909-14; 1919-20) in Eisenbahner (1919-20) ter kot odgovorni urednik Glasila zasebnih nameščencev (1922-23). L. 1919 se je v socialnode-mokratski stranki opredelil za levico in 1.1920 aktivno sodelovalpriustanovitvi KPS. L 1921 je bil pri občinskih voli-tvah izvoljen na komunistični listi za župana občine Moste v Ljubljani, ven-darje oblast njegovo izvolitev razvelja-vila. Med okupacijoje kot aktiven član
OF delal na terenu Studenec-Polje, po 1945pavraznih krajevnih odborih OF. Umrl je 10. julija 1964 v Stopnem.
Kpč. — Rakuša SBL 111-332
mu odgovorili, da se niso z nikomer poga-jali o sodelovanju, jim je ponudil koalicijo, to se pravi z Jugoslovansko demokratsko stranko (liberalci) in z Narodno sociali-stično stranko. To so odločno zavrnili. So-cialdemokratska odbornika pa sta od svoje stranke dobila navodilo, da glasujeta in sodelujeta s komunisti. Brž ko je bil občin-ski odbor konstituiran in seja končana, so tako klerikalci kakor liberalci »na vrat na nos stekli na okrajno glavarstvo in zahte-
»Občinska uprava v Mostah v komunističnih rokah. Na dnevnem redu ob-činske seje v Mostah, kjer imajo komunisti 11, klerikalci 7 in gospodarska stranka 5 odbornlkov, so bile danes volitve župana in občinskih svetoval-cev. Pri tret|em glasovanju ie bil izvoljen za župana z 12 glasovi komunist Fran SKOBL, privatni uradnik. Tudi občinski svetovalci so sami komunisti. Da, ali bo vlada trpela komunistično občinsko upravo, je vprašanje...«
(»Slovenski narod« 18. maja 1921)
komisarju, da je že tako na prisilnem delu, saj je prisiljen delati pod najslabšimi pogo-ji, ker pač mora živeti. Skobl je dejal, da »obznana« ni noben zakon, saj je nekaj takšnega kakor »plakat z vabilom na ples«. Vendar kazni ni nastopil. Tedanji voditelj liberalicev dr. Žerjev je spoznal, da ima Skobl velik vpliv na železničarje in prebi-valstvo v Mostah, pa ga je začel snubiti v svojo »delavsko« stranko, namreč med tako imenovane narodne socialiste, ki so bili le druga firma liberalcev. Žerjav je po-stal tedaj minister in si je hotel pridobiti za-veznike med delavci. Moste so bile po-membna postojanka v tedanjih politični špekulacijah. Žerjav se je hotel prikupiti Skoblu in je zato posredoval zanj, da mu ni bilo treba nastopiti kazni. Zato pa ga je po-vabil, naj bi delal za njegovo stranko. Toda zmotil se je. Skobl ga je zavrnil, češ da bi bilo proti njegovemu prepričanju delati za
liberalce. Žerjav pa je tako razumel prole-tarsko moralo: »Prepričanje lahko imate kakršnokoli, samo delajte za nas«
Skobl pa se ni izneveril Partiji. Pomagal je še nadalje, kjerkoli se je v obdobju ile-gale dalo. Tako je med drugim pomagal dr. Lemažu pisati okrožnice, letake in druge stvari. Komunisti so se še nadalje sestajali, toda navadno zunaj mesta. Moščanski komunisti so zahajali na Golovec tn v Ta-škarjev boršt, pa tudi v gozdič v Polju blizu sedanje železniške postaje. Skobl je ostal v stikih s tovariši tz Most še pozneje, ko se je presetil v šiško, in potem, ko je stanoval
Pri volltvah v Mostah dne 3. maja 1921 so doblli giasov (v oklepa|u: odbor-nikov):
komunist)
Slov. Ijudska stranka
Jugosl. demokratska stranka
socialisti
273 (10)
204 ( 7)
150 (5)
67(2)
(»Naprej« 4. maja 1921)
na Studencu. Sodeloval je zlasti z Alek-sandrom TrSkanom, ki so ga med okupa-cijo ubili belogardisti, in z Ivanom Šlam-
bergerjem, ki je bil blagajnik podružnice komunistifcne sttanke v Mostah.
MKr 1959, str. 44—45
Rada se spominjam tistih let
Jeseni leta 1927 sem se zaposlila v to-varni Saturnus. Tistega dne se nas je pred upravno zgradbo zbralo okrog dvajset žensk in dva moška. Uradnica nam je de-jala, da imajo delo le za ženske, uslužbe-nec pa je dodal: »Veste, v naši tovarni je pretežno sezonsko delo, tako da spreje-mamo »gor« le enkrat v letu. Če ni dela, odpuščamo; predvsem tiste, ki so lene in neposlušne.«
Dobila sem delo v »štirioglatem oddel-ku«, kjer sem ostala enajst let. Tu je bilo okoli 30 stalnih delavk, doma večinoma iz širšega poljskega območja, ki so mi po-magale, dasem se hitreje vživela v novo okolje. Tudi v sosednjem oddelku, ki ga je vodila Mrakova Mici iz Zadobrove, je bilo veliko domačink, med njimi tudi Pepca Mačkova in Angelca Dovčova.
Starejše delavke so bile na nas novinke zelo stroge glede udeleževanja na sindi-kalnih sestankih. Nobena ni smela manj-kati. V tistem času je bil glavni zaupnik Franc Leskošek. Na teh sestankih je več-krat prišlo do ostrih sporov med člani sindi-
Izkoriščanje mladoletnih de-lavk — Inšpekcija dela, kje si? Tovarna Saturnus, ki producira pločevinaste izdelke, zaposluje večje število delavk. Delavke v tej tovarni smo več kot sužnje, smo satno delaven stroj... Kričanje, priganjanje grožnje z odpusti, su-rovo zmerjanje pri trdem delu, to je naše življenje. Kruto priganja-nje pri dolgem delovnem času je vzrok, da je v nekaj mesecih izgu-bilo okoli 30 delavk svoje prste.
Za pohabljene reve se nihče ne zmeni. Stroji so še vedno nezava-rovani, določb zakona o zaščiti delavcev se tovarna ne drži. Plače in mezde ne zadovoljujejo niti za pasje življenje: 2, največ 5 dinarjev, (pa to so izjeme) na uro. Kaj na| storimo?
(Delavsko-kmečki list, 29. jan. 1925 št. 5; letoll.; stran 7)
kalnega vodstva, pa tudi med delavci. Ker sem tedaj imela komaj štirinajst let, teh sporov pa političnega ozračja in grupiranja delavcev nisem razumela. Ker mi tudi dom ni dal take vzgoje, sem spraševala sta-rejše delavke, da so mi pojasnjevale ta do-gajanja.
Najbolj mi je pri tem ostala v spominu Kašljanka Angela Mazovčeva, ki mi je znala na kar najpreprostejši način pojasniti in odgovoriti na vsa moja vprašanja. Po-vedala mi je, da so nastajalt spori med so-cialdemokrati, ki da jih je bilo v tovarni naj-več (klerikalcev je bilo manj) in komunisti, ki so imeli močno oporo v številnih somiš-Ijenikih — rekli smo jim simpatizerji. Komu-nisli z Leskoškem na čelu so se uporneje zavzemali za zaščito delavstva, tudi kadar je šlo za zaščito posamezne delavke ali delavca; socialdemokrati so bili manj za-htevni in odločni, nekaterih zahtev in pred-logov komunistov pa sploh niso podprli. Ozadje vsemu temu pa je seveda bilo idejno sovraštvo do komunizma in njego-vih članov, a to sem spoznala pozneje.
V tovarni štrajkov ni bilo. Le nekajkrat smo se zbrali na dvorišču pred upravno zgradbo in tako solidamo podprli našo de-legacijo, ko se je pogajala z lastniki ali nji-hovimi pooblaščenci o naših zahtevah: o povečanju plač, o delavski prehrani, o de-lovnih oblekah in drugem. Te in druge ak-cije je od zunaj podpirala tudi Komuni-stična partija, o njih so pisali delavski ča-sopisi po vsej Sloveniji. Na zborih sem kmalu spoznala, kako pomembna je enol-nost v nastopanju pred delodajalcem \n vztrajanje pri zahtevah v korist delavcev.
Tako so postopoma prodirala v našo za-vest revolucionarna stališča in ideje ko-munistov in naprednih revolucionarjev. Kmalu sta največje breme politične dejav-nosti med delavkami prevzeli Pepca Maček-Kardelj in Angelca Dovč—Ocepek. Zbranim okoli njiju sta nam velikokrat tudi med opoldanskim odmorom govorili o delu sindikata v tovarni, ki ga je treba podpreti, o solidamosti z drugimi delavci, ki ss mo-rajo s štrajki bojevati za 6voje pravice, pa o solidarnosti s preganjanimi komunisti in drugiml revolucionarji, ki so trpeli v zaporih (n taboriščih doma in v svetu. Na sindikal-
Fani Tomičevič
nih sestankih sta znaii brez omahovanja razkriti nepravilnosti posameznikov in kri-vične odnose do delavk. Vedele smo, da delata po navodilih KP in da se bojujeta za njene ideje, zato so se nekatere omahljive delavke pričele izmikati pogovorom z njima. A tudi iz vrst so nekatere kmalu po-stale aktivne sodelavke, saj sta znali s prepričevalno besedo pristopiti k vsaki de-lavki.
Kmalu smo v tovarni pričeli nastopati enotneje. Stekle so tudi številne akcije zbi-ranja prispevkov za pomoč stavkajočim delavcem, političnim zapomikom in njiho-vim družinam. Kasneje je iz teh akcij na-stala široka Ijudska organizacija Rdeča pomoč, ki so jo komunisti in njihovi simpa-tizerji razširili iz tovarn v delavska in kmeč-ka naselja; med NOB pa je prerasla v Ljud-sko pomoč.
V teh in drugih zunanjih solidamostnih demonstracijah, manifestacijah in podob-nih akcijah se je v nas močno razvil čut proletarske solidarnosti. Znotraj tovarne je partija dosegla pomefnbne uspehe. Najpo-membnejši je bil leta 1933, ko |e vodatvo tovarne zaradi pomanjkanja dela hotelO odpustiti 20 delavk, med njimi več matel"
samohranilk. Na pobudo Leskoška smo sklenili, da to za vsako ceno preprečimo. V tej akciji sta se najbolj izkazali Pepca Maček ter Angelca Dovč — te sta mi naj-bolj ostali v spominu — ki sta poskrbeli za podpora s strani delavk. Ves kolektiv se je odločil delati le pet dni v tednu, tako da nihče ne bi odšel iz tovame na cesto. To je bil resnično velik uspeh sindikalne in par-tijske organizacije v tovarrti, saj je pokazal odločujočo moč kolektiva in večjo osebno varnost. Ta uspeh je imel velik odmev tudi med delavci v drugih podjetjih.
Ko je Leskošek odšel iz tovarne, se je za njim močno začutila praznina. Njegovi ideološki nasprotniki so začeli dvigati glave, mojstri so postali bolj oholi. Nekateri med njimi so s šikaniranjem in grožnjami z dopusti uspeli utišati prenekatero delavko in delavca. Treba pa je upoštevati, da je bila politična situacija nasploh zelo težka. Fašizem se je širil, buržoazija je s svojimi
Najtrdnejša in najzanesljivejša pregrada proti imperialističnemu prodiranju in najzvestejši zavez-nik in branilec malih narodov so bila ravno demokratična gibanja z delavskim razredom na čelu, medtem ko so jih buržuazni vr-hovi in vlade vsepovsod izdali. (Sperans, 4. izd. str. 484)
plačanci vdirala tudi v naše sindikate, ko-muniste in napredne delavske vodltelje so preganjali, številni štrajki so bili krvavo za-dušeni itd.
Čeprav je politično in sindikalno delo v tovarni po letu 1935 znova zaživelo, so bili pogoji mnogo težji. Akcije Rdeče pomoči, širjenje sindikalnega in partijskega tiska je bilo treba opravljali v še večji tajnosti. Pod grožnjami smo morali za vodilne sindi-kalne funkcionarje izbrati take Ijudi, ki so bili bližje socialdemokratom in nasprotni-kom KP. Najbolj so bili izpostavljeni repre-sijam organizatorji akcij, ki jih je vodila par-tijska organizacija. Pošiljali sojih v zapore — med njimi tudi Pepco Maček in Angelco Dovč. Ko so Pepco po večkratnih zaporih leta 1938 ponovno tzpustili, je v tovamo niso več sprejeli.
Tudi Tone Dolinšek, ki je ob 20-letnici oktobrske revolucije trosil lelake po Mo-stah in bil zato deset mesecev v samici, se po izpustitvi ni smel več vrniti v Saturnus. Le Angelco Dovčevo so ponovno sprejeli, a s posebno pripravljenim načrtom: njeno delovno mesto je bilo vedno vsem na očeh. Zdaj pa je mojster ukinil delovno mesto poleg nje, da bi jo čimbolj izolira! od delavk. Bil je prepričan, da se je bomo — tako osamljene — njene sodelavke bale. A zmotili se je. Že naslednjega dne (in potem vseskozi) smo se v opoidanskem odmoru spet zbrale okoli nje — kot pred aretacijo. Mojster je okrog pol enih s počasnim kora-kom prišel do nas. Nekaj časa nas je molče opazoval in kot vedno grizel zobotrebec. S ciničnim nasmehom nas je vprašal, če
Nič na svetu ne more bitl bol) škodljivo za majhen narod kakor iluziia, da je sam sebi dovol| in da zunaj svojih meja nima fnteresov in ne dolžnosti. Nasprotno, svojo svobodo smo sl dolžni zavarovatl tako, da ne bomo nlkdar več osamljeni in prepu&čenl sami sebi, kakor )e to bilo 6. aprila 1941. leta. (Edvard KardelJ, Zase-danje ustavodajne akupščine LRS 19. nov. 1946)
smo že pokosile in o čem zanimivem se pogovarjamo. Angelci je k(jub trepefanju žarelo veselje iz oči. Ko je mojster odšel, je tiho dejala: »Dobra ste, dekleta!«
Kasneje, ko mi ni bito več v tovarni, so se delavke še lepše pripravile na njeno po-novno vrnitev iz zapora. Na delovnem mestu sta jo čakala hranilnik z zbranimi prispevki in šopek rož...
Tudi tako smo izražali svojo solidamost in pripravljenost, da ne odstopimo od začr-tane poti.
To je le nekaj drobcev iz bogate pred-vojne politične dejavnost v tovarni Satur-nus — Rdeči trdnjavi, kjer je bilo po-membno žarišče partijskega delovanja in od koder se je širilo na teren, v druge to-vame in kraje.
FANI TOMIČEVIČ
Oelavke Saturnusa — zgornjega in »štirioglatega« oddelka — leta 1930. (Fotoarhiv Saturnusa)
TUDI NjEGOVO IME JE VKLESANO NA SPOMENIKU
Slutila sem, da bo odšel
Skupina pionirjev Oš Ketteja in Murna je v Okiškega ulici obiskala Marijo in Jožeta Planinc, aktivista OF na Kodeljevem in starša padtega borca Jožeta Planinca, čigar ime je tudi vklesano na spomeniku NOB na Kodeljevem. Prišli pa so k njima na obisk tudi zato, da bj spoznali delo akti-vistov in razvoj OF na Kodeljevem.
Po pozdravu, nagovoru in šopku je trema minila in vprašanja pionirjev so kar deževala:
Kako se spominjate dneva, ko so Ljub-Ijano okupirali sovražniki?
Kdaj ste pričeli sodelovati z OF?
Kje ste se zbirali aktivisti OF?
Kakšne so bile naloge aktivistov?
Kako vam je bito kot materi in očetu ta-krat, ko se je vaš sin odločil za odhod v par-tizane?
Kdaj in kako ste zvedeli, da je vaš sin v boju padel?
Planinčeva sta preudarno pripovedo-vala in odgovarjala pionirjem: »V hiši smo imeli pogoste preiskave, zato smo morali biti zelo previdni. Moja mlajša otroka sta z drugimi pogosto trosila letake. Vsi v dru-žini smo delali za OF, vendar nismo nikoli vedeli, kakšne naloge ima kdo. Leta 1942 je odšel v partizane najin najstarejši sin Jože. Slutila sem, da bo prišel čas, ko bo odšel. Nekega dne je ob odhodu od doma pozdravil, ne da bi povedal, da se ne bo vrnil. Kasneje sva od njega prejela z možem pismo, v katerem je med drugim zapisal:
,Odšel sem, da nam bo nekoč lepše!'
Odšel je skupaj s svojimi sošolci z beži-grajske gimnazije. Ves razred se je kot eden skupaj z zavednim profesorjem od-ločil ia boj za svobodo. Jokala sem, kot materi mi je bilo neizmerno hudo, ker sem se bala, da se ne bo več vrnil.«
Tisti dan, ko je 19-letni Jožko odšel v partizane, sta ga starša in bratca zadnji-krat videla. Star komaj dvajset let je leta 1943 padel v boju s sovražniki na Kozjan-skem.
Tovariša Planinca so okupatorji kmalu potem, ko je sin odšel v partizane, skupaj z drugimi zavednimi Ljubljančani odpeljali v taborišfe. Po kapitulaciji Italije se je po srečnem naključju vrnil in naprej delal za OF.
Kako pa se spominjate dneva zmage leta 1945?
»Vese! sem bil, pri srcu pa sem čutil bo-lečino, saj sem vedel, da mojega sina ne
NAŠA SKUPNOST - 25. MA)
¦Umetniška priloga. Ureja komisija pri ured-niškem odboru Nslt, zanjo odgovarja Mar-jan Moškrič.
V__________________       J
bo več nazaj, padel je za svobodo tako kot mnogi drugi.« Žena Marija pa je nadaljevala:
»Objemala sem  prijatelje,  sovrstnike mojega sina in s solzami tešila svojo nei-zmerno bolečino...« Molk je prekinila učenka z besedami: S spoštovanjerrvse spominjamotistih, ki
so darovali svoja življenja za to, cfa mi ži-vimo v svobodni domovini. Slava jim! Ob slovesu je tovariš Planinc dejal: »Lepo je bilo današnje popoldne za naju, a tudi težko. Hvala vam, pionirji!« Čeprav smo obiskali le eno družino, naj obisk pri Planinčevih simbolično velja tudt za vse tiste, ki jih nismo mogli obiskati.
T. B.
Breze na Urhu (foto: SREBRNJAK)