UČITELJSKI TOVARIŠ. Glasil <> „Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani". Izdavatelj in urednik: v Andrej Zumer, nailufiitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik. Št. 22. Ljubljana, 16. listopada 1893. XXXIII. leto. Vsebina. E. Lah: Avstrijsko šolstvo v 1. 1890. s posebnim ozirom na Kranjsko. — Lj. Stiasny: Deželna razstava v Ljubljani in izložbe učil. — Književnost. — Naši dopisi. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva. — Listnica upravništva. Avstrijsko šolstvo v I. 1800. s posebnim ozirom na Kranjsko. (Dalje.) Avstriji pride na vsacih 17 kin2jedna v- javna ljudska šola. Relativno največ javnih šol v primeri z velikostjo kronovine je na Moravsketn, kjer pride jedna ljudska šola že na 9*7 km2, na Češkem na 10"4, v Sleziji na 108, na Nižjem Avstrijskem na 12*7, na Tirolskem s Predarlsko na 17'5, na Primorskem na 19 2, v Galiciji na 22-7, v Zgornji Avstriji na 23*8, na Štajerskem na 27 4, na Koroškem na 293, na Kranjskem na 309, v Bukovim na 36*0, v Dalmaciji na 42*5, na Sol-nograškem na 45*3 km2. a) v Avstrij i sploh: Jedna privatna ljudska šola pride v Avstriji še le na vsacih 306*5 km2, v Sleziji že 83*5, v Nižji Avstriji na l85-3, v Češki na 188*2, v Primorski na 209*7, v Moravski na 303*3, v Zgornji Avstriji na 342*4, v Solnograški na 376*4, v Galiciji na 392*5, v Tirolski s Predarlsko na 472*4, v Bukovini na 522*5, v Štajerski na 534, v Kranjski na 553*1, v Dalmaciji na 675*5, v Koroški še le tia 1032*6 ktn2. Gostost javnih, privatnih in ljudskih šol sploh je razvidna iz sledeče pregledne tabele. Ni/j.i \vstriji Zgornja Avstrija Solnograška . . Štajerska . . . Koroška . . Kranjska . . Primorska Tirolska s Predarlsko Število km2 na jedno ljudsko šolo yü. 1« |NJ 1 Imena kronovin Število kin2 na jedno ljudsko šolo javno i privat. sploh j javno privat. sploh 1 i 7 185 3 11-9 9! Češka . 10-4 188-2 9-8 23-8 3Í2 4 22'2 10 Moravska 9-7 303-3 9-4 45-3 3764 40-4 11 Šlezija . 10-8 83-5 96 27-4 5340 26 O 12 Galicija 22-7 392*5 215 29-3 1032-7 28-1 13 Bukovina 366 522-5 34-2 30 9 5531 29 3 14 Dalmacija 42-5 675'5 400 19-2 209-7 17-6 15 Avstrija v obče . . . 17 0 306 5 161 17-5 j 472-4 16-9 i b) v Kranjski posebej: Glavarstva Število km2 na 1 ljudsko šolo Število km2 na 1 ljudsko šolo Glavarstva II Črnomelj............28*8 54().(» 27^3 2 Kamnik'..............18*5 (1111 17 9 3 Kočevje..............38 1 — 33 1 4 "Kranj................301 510 3 28*4 5 Krško................34-7 - 34"7 6 Litija................29 8 — 29"8 Gostost javnih, privatnih in ljudskih šol sploh z ozirom na stanovništvo v Avstriji sploh in v Kranjski posebej. V Avstriji sploh pride jedna ljudska šola na 12N5 stanovnikov. Gostost ljudskih šol sploh po posameznih kronovinah je že zgoraj natančneje opisana, preostaje še primerjava med javnimi in privatnimi šolami- Jedna javna ljudska šola pride v Avstriji sploh na 1356 stanovnikov, v Tirolski s Predarlsko že na 555, v Moravski na 992*5, v Koroški na 1023, v Solnograški 1098, v Češki na 1168, v Šleziji na 1272, v Kranjski na 1550, v Zgornji Avstriji na 1559, v Štajerski na 1566, v Primorski na 1680, v Nižji Avstriji na 1702, v Dalmaciji na 1746, v Galiciji na 1914 in v Bukovim še le na 2269 stanovnikov. Ljubljana (mesto) . Ljubljana (okolica) ' o > > "-s 4-2 3-8 2() 31-5 457-3 29-5 50-4 — 50 4 30-1 466-9 28-3 24 9 897-9 24-3 43-0 1 43-0 Novo Mesto . . Postojina .... Radovljica . . . Jedna privatna ljudska šola pride v Avstriji sploh na 24408 stanovnikov, posebej pa: v Solnograški že na 9132, v Šleziji na 9869, v Tirolski s Predarlsko na 14980, v Primorski na 18299, v Češki na 21171, v Zgornji Avstriji na 22452, v Nižji Avstriji na 24 877, v Kranjski na 27720, v Dalmaciji na 27759, v Štajerski na 30541, v Moravski na 31084, v Bukovim na 32330, v Galiciji na 33039 in v Koroški še le na 36101 stanovnika. Naslednja tabela nam kaže pregledno gostost javnih, privatnih in ljudskih šol sploh primerjano med posameznimi avstrijskimi kronovinami na jedni in kranjskimi glavarstvi na drugi strani. Imena kronovin Nižja Avstrija . . . Višja Avstrija . . . Solnograška .... Štajerska...... Koroška ...... Kranjska...... Primorska..... Tirolska s Predarlsko Češka........ Moravska...... Šlezija...... Galicija....... Bukovina...... Dalmacija..... Povprek . Število stanovnikov, _ ki pridejo na 1 lj. rn šolo OJ ■ i. Cj ► 1 -c "čL X o C« N 1702 24877 15931 1 155922452 1458 2 1098 9132 980 3 1566 30541 1489 4 1023 36101 994 5 1550 2772« 1467 6 1680 18299 1538 7 555 14980 535 8 116821171 1107 9 992 31084 961 10 1272 9869 1132 11 191433039 1809 12 226932330 2120 1746 27759 1643 - 1356 24408 1285 '. Kranjska glavarstva Črnomelj...... Kamnik....... Kočevje ...... Kranj........ Krško........ Litija........ Ljubljana (mesto) . Ljubljana (okolica) Logatec ..... Novo Mesto .... Postojina t .... . Radovljica..... Povprek . Število stanovnikov, ki pridejo na 1 Ij. šolo C -4-3 > c5 O-t CJI 1498 28469 1423 1218 40210 1183 1223 -*) 1223 1548 26313 1462 2129 -*) 2129 1602 -*) 1602 3813 3389 1794 1989 28835 1860 1678 -*) 1678 1560 24173 1465 1152 41479 1121 1060 -*) 1060 1550 27720 1467 Tabeli glede Kranjske povzamemo, da solnograške; največ stanovnikov, 482110' se, izimši Ljubljano, ne kaže med posa- štejejo gališke tržne občine, 309146 češke, meznimi glavarstvi tolika razlika, kakor 298288 nižje avstrijske, 288046 moravske, med posameznimi kronovinami. Tudi jav- samo 13736 šlezijske; največ stanovnikov nih šol ima relativno največ radovljiško štejejo od kmetskih občin gališke, namreč glavarstvo, najmanj in sploh odločno pre- 5246802, češke 3782056, samo 115107 sol- malo jih ima krško glavarstvo. nograške. Koliko store za šole mesta in trgi, Na vsako avstrijsko mestno občino pride koliko kmetske občine? 7652, na vsako tržno 1688, na vsako kmet- V Avstriji štejemo 760 mestnih, 1193 sko, oziroma graščinsko občino 610 sta- tržnih in 26359 kmetskih občin, na Kranj- novnikov; na Kranjskem pa 4373, oziroma skem pa 14 mestnih, 15 tržnih in 316 3010 in 1242. kmetskih občin. Največ mestnih 374, torej Po mestih in trgih pride v Avstriji skorej polovico vseh ima Češka, 102 Ga- na vsacih 2299 stanovnikov jedna javna licija; najmanj, samo 3, Solnograška. Naj- ljudska šola v kmetskih občinah pa več tržnih občin ima zopet Češka, namreč žena 1130. Najpogostejše so javne ljudske 239, Nižja Avstrija 227, Galicija 190, Mo- ; šole po mestih in trgih dalmatinskih, kjer ravska 187; najmanj, samo 8, Šlezija. — pride jedna šola že na 1078 stanovnikov, Največ kmetskih občin šteje Galicija, nam- najredkejše v Nižji Avstriji s 3627 stanov- reč 11258, med njimi nad 5000 graščinskih, niki. Nasprotno so pa v Nižji Avstriji po Češka 6538, Dalmacija samo 25. kmetskih občinah šole ravno najgostejše, Avstrijske mestne občine imajo vsega ker pride jedna že na 787 stanovnikov in skupaj 5815560 stanovnikov, tržne 2013904, najredkejše v Dalmaciji z 2164 stanovniki. kiuetske občine 16065949. Največ stanov- Na Kranjskem pride v mestih in trgih nikov 1751892 štejejo češke mestne ob- jedna šola na 2533 stanovnikov^ v kmet- čine, 1515152 nižje avstrijske, samo 32203 skih občinah pa na 1402. Zapored, število Imena kronovin Število občin Število javnih šol Torej pride javnih ljudskih šol na 1 občino mestnih in tržnih kmetskih 3T m ~ mnogih šolah že do sedaj udomačeno. Kes je, da nain ta tabla ne predočuje vseh pojmov, ki so opisani v navadnih zemljepisnih knjigah, vender je to, kar nam ona podaje, tako razločno in jasno, da si Naši d Iz Metlike. Uradna učiteljska konferen-cija. (Konec.) V redu imajo učitelji - voditelji svoje uradne spise, le v kataloge in sploh v uradne knjige naj se nič ne piše s svinčnikom. Vsak učitelj-voditelj naj navede v svojem poročilu na okrajni šolski svet tudi datum in število ukaza, da s tem olajša uradovanje pri c. kr. šolskem svetu. Pri četrti točki omenja, prebere in razjasni g. predsednik postave, ukaze in naredbe, ki so izšle v letu 1892/93. O peti točki: „Važnost nazornega nauka z navodili", sta bila določena referentoma gospoda Bartel in Bitenc. Ker je bil prvi odsoten, prebere njegov referat g. Lovšin. Potem še poročata o peti točki gg. Bitenc in Lovšin. Po daljši in obširnejši debati, katere se udeležijo gg. Šetina, Šest, Kenda, Lovšin, Megušar in drugi, sprejme se jednoglasno g. Šetine predlogi da naj se nazorni nauk ne goji le v I. razredu, temveč tudi v ostalih razredih z največjo marljivostjo. O šesti točki: „O prihodu, bivanji in odhodu Francozov v Belokrajini. kot donesek k domači zgodovini". prebere najprvo tri pesmi g. Dular, katere je zložil za francoskih časov živeči semiški organist Wartol. Zaradi pomanjkanja časa se ostali referatj prebero in se bodo oddali g. profesorju Vrhovcu v daljno porabo. V imeni knjižničnega odbora poroča g. Šetina. Število knjig se je v prošlem letu pomnožil«. Na predlog g. Lovšina se knjižnica naroči še na: „Na-predak" in „Matico hrvatsko". Taisti predloži tudi račun okrajne učiteljske knjižnice, iz katerega se razvidi, da je bilo dohodkov 19985 gld. in izdatkov 14810 gld., ostane še 51'75 gld. Bačun pregledata in odobrita izvoljena pregledo\alca gg Lovšin in Šest „Per acclamationem" voli se stari knjižnični odbor ter se mu izreče zahvala za obilni trud; le na-mestu g. Perkota, ki odide v Žire, voli se gdč. Clarici. V prihodnjem šolskem letu se bodo rabile v tem okraji one knjige, kakor v prošlem letu. V stalni odbor se izvolijo gg.: Barle. Lovšin, Šest. Šetina. Po dogovoru z gospodom nadzornikom predlaga slednjič g. Setina : 1. V prospeh zemljepisnega pouka je potrebno, da dobe učenci planiglobije, Evropo, mora učenec koj ustvariti pravo podobo o posameznih predmetih. Zlasti morje v dotiku se suho zemljo je kaj razločno in poučljivo predstavljeno. Glede slovenske prestave bodi omenjeno, da je porabljena Je-senkova terminologija. Le za „Nadehvald" je vpeljan izraz jelovje (mesto „šilovje") in za .Laubwald" šuma (mesto „Ustniki", kakor piše Jesenko). Cene temu koristnemu učilu glej Uč. Tov. št. 21. Nobena ljudska šola naj bi ne bila brez njega. opisi. Avstrijo in Kranjsko se slovenskim tekstom; torej naj se vis. c. kr. deželni šolski svet naprosi, da bla-goizvoli potrebno ukreniti za izdajo omenjenih zemljevidov. 2. Največjo težavo pri pouku napravlja spisje. bodisi slovensko ali nemško. Treba je izbrati primerno gradivo na podlagi učnih črtežev po številu ur in sicer: Visoki c. kr. deželni šolski svet naj se naprosi, da skliče enketo, ki bode določila podrobni učni načrt za pouk v slovenskem in nemškem spisji na podlagi slovnic po številu ur. 3. Okrajna učiteljska konferencija živo čuti potrebo izdaje boljše in krajše slovenske slovnice in II. nemške slovnice. S tem je bil dnevni red končan. G. predsednik se zahvali učiteljstvu za zanimanje pri obravnavi konferenčnih toček, spodbuja s krepkimi besedami uči-teljstvo k vestnemu izpolnjevanju svojih dolžnostij, k ljubezni in neomahljivi vdanosti do presvetlega cesarja Frančiška Jožefa 1. in njegove prevzvišene cesarske hiše. S trikratnim „živio" našemu vladarju se konfencija zaključi. G. Šest. se zahvali s toplimi besedami g. predsedniku, da je tako uzorno in nepristransko vodil vse zborovanje. Poldne je že odzvonilo, ko smo se, prejernši pot-nino, razkropili po mestu. Ob jedni uri smo se zbrali zopet vsi v gostilni gospe Šetine k skupnemu obedu, kjer ni manjkalo napitnic, pač pa petja. Z Goriškega. (Lineatura pisank. — Likar-jeve pisanke. — Svoji k svojim!) (Konec.) Z oziroin na učne načrte ter naredbe šolskih oblastev priredil je 8 stopnjevanih lineatur pod zaporednimi številkami od 1 do 8. Srednja širjava št. 1 je 6 mm, zgornja in spodnja pa za polovico širja, torej 9 min. Tako razmerje širjave imajo potem vse lineature in se tako zožujejo, da ima št. 2 srednjo širjavo 5, zgornjo in spodnjo 7'/» mm; št. 3 ima 4 in ti mm; št. 4 ima 3 in 41/* itd. Širjava 12 mm je za ostale lineature, da ostane pisava primerno velika za praktično vporabo v življenji, za katero se učenci učiti morajo. Št. 5 je nova lineatura, kakeršnih drugi založniki nimajo, kajti začetkom ima 4 črte kakor št. 4. kmalu pa se zgornji dve in spodnje črte opuste in nadaljuje do konca vsake vrste le podložna črta. Ta lineatura je namenjena za prehodnje vaje s 4 na jedno črto je po naši skušnji izvrsten pomoček, da se učenci nauče pisati na pisanke z le jedno črto. Št. ti je jednočrtna lineatura 12 mm oddaljenosti. Tej jed-naka je št. 7, toda le začetkom vsake vrste, kajti kmalu ni več črte, ampak le redke in tanke črtice, na katere mora učenec paziti ter se tako vaditi pisanju na čist, nečrtan popir. kakeršnega dobi v pi-sanki št. 8. — Take. so nove Likarjeve pisanke in spisovnice, kakeršnib si je vsak praktičen učitelj že davno želel! Bodi nam dovoljeno omeniti še, da je bil isti založnik že za lansko šolsko leto preskrbel takih pisank, a nevesten tvorničar mu jih je bil napravil iz tako slabega popirja, da ni odgovarjal pogodbi in da je bil komaj za rabo. Vsled tega trpel je slovenski založnik - učitelj skorej nepremagljivo škodo. In kdo in kaj mu je bil posredni vzročitelj? Kdo drugi kot isto učiteljstvo, ki ga je nagovarjalo, naj uredi lineaturo pisank na slovenske šole, kaj druzega kot prepričanje, da dotedanja lineatura ni praktična, ni prav urejena, ni popolna za naše šole. Slovenskemu učiteljstvu menda ni treba še posebej priporočati novih Likarjevih pisank, kajti priporočajo se najbolje same. Glede cene naj omenimo, da se ne razločuje od Gruhbauerjevih, ravno tako je glede popirja, sicer pa je padla cena šolskim potrebščinam v Gorici, odkar ima tudi g. Likar svojo pro-dajalnico — prvo slovensko — tako nizko, da nižje ne more, da ji je težko kje drugod jednaka. Ako bi pa bile nove pisanke tudi za spoznanje, za kako malenkost v začetku dražje, treba uvaževati poleg uničujoče konkurencije še to okolščino, da vsaka nova stvar je v začetku dražja, ker začetek je združen vedno z zaprekami in s stroški. Slovenski učitelji, ne le na Goriškem, ampak po vseh delih razkosane Slovenije! Znano nam je geslo: Svoji k svojim! Ako je kje umestno, gotovo je tukaj. Naročujmo šolske potrebščine — posebno nove pisanke in spisovnice — le pri g. Likarju in ravnali se bodemo dvakrat po gorenjem geslu, kajti g. Likar je naš kot vnet Slovenec in kot učitelj! —l— Iz Ljubljane. (»Narodna šola.«) Dne 4. ki-inovca t. 1. je bil občni zbor „Narodne šole" v prostorih druge mestne deške šole v Ljubljani, kojega se je vdeležilo 5 odbornikov in več učiteljev članov iz Ljubljane in okolice. Predsednik, Feliks Stegnar, otvori zborovanje s prisrčnim pozdravom na došle člane rekoč, da se ni varal, ko je vlani izrekel željo na tem častnem mestu, da bi se društveniki še bolj oklenili „Narodne šole", katere namen je podpirati narodno šolstvo ter delovati na to, da je pouk vedno uspešnejši, izdatnejši in trajnejši. Povsod se kaže društveni napredek, tako v moralnem kakor v materjalnem oziru. Glavna vsota vseh društvenih dohodkov je dosegla skoro 2000 gld. Le še 1 desetak in bili bi v prijetnem položaji, da hi se ponašali z dvema tisočakoma. Začetek tretjega desetletja je torej ugoden za imetje „Narodne šole", ki je po sklepu računa izkazano s 1384 gld. 34 kr„ kar dosedaj še ni bilo. Hvala bodi vsem, ki so podpirali „Narodno šolo" v tako izdatni meri, vzlasti vis. deželnemu zboru, slav. mestnemu zastopu ljubljanskemu in slav. hranilnici kranjski. Te korporacije podpirajo „Narodno šolo" vsako leto z darilom po 200 gld. Med dobrotnike „Narodne šole" je šteti tudi „Slov. učiteljsko društvo" v Ljubljani, katero je darovalo 100 izvodov knjižic za slovensko mladino in je oskrbelo že tolikrat in brezplačno različne oglase in naznanila tičoča se „Narodne šole" v svojem glasilu „Učit. Tov.". Nenavadne podpore so došle letos „Narodni šoli" od dr. vitez Močnikove gospe vdove 50 gld., od gospe Julije Materne volilo 100 gld. in od častitih ii vestnik. članov, katerim izrekam presrčno hvalo s tega mesta. — Nato poroča društveni tajnik tako-le: Slavni zbor! Iz računskega sklepa, kateri se je vsem č. društve-nikom razposlal, je razvidno odborovo delovanje v preteklem letu. Iz njega slavni zbor posnemlje, da je odboru glavna naloga, vstreči po možnosti innogo-brojnim željam in naročilom cenjenih članov. Mnogo zahval, piiobčenih in nepriobčenih, je odboru prijetno dokazilo, da je vstrezal č. društvenikom. Sicer pa mu ni do tega, da udeleženci društvenih koristij take zahvale v časopisih prijavljajo. Odbor jih smatra za reklamo in prijazen glas, da odbor svojo nalogo izvršuje v mejah društvenih pravil. Za hvaležni spomin bodi vsem gospodom izrečeno odborovo priznanje. Ker se vse poslovanje društveno suče okoli postrežbe in naklonitve obilih samoučil za šolsko mladino, zato odbor ni imel povoda, dostikrat posvetovati se o društvenih stvareh. Gledati mu je bilo največ na to, da se je č. članom hitro postreglo in obilo podarilo. ,V tem oziru ima odbor torej dobro vest.; ako se pa pričakovanja vsakomur niso izpolnila, pripisovati je to primorani varčnosti ali pa, da odbor dostikrat ni vedel, s čim bi bilo društvenikom bolje ustreženo. Glede na to prosi odbor prizanašanja in potrpljenja, — za bodočnost pa točnejših naročil. — Kakor se opazuje v prvem četrtletji najživahnejše gibanje, tako ima tudi „Narodna šola" do novega leta največ posla. : Do takrat je bilo v preteklem društvenem letu odpravljenih 120 pošiljatev, izmed katerih je mnogo bilo prav obsežnih in težkih. Na ostali čas leta pripada 07 pošiljatev. Število vseh članov je 187. Od I teh je na ime ljudske šole vknjiženih 137 in na ime gg. učiteljev 37. To številu je mimo onega v prejšnjem letu manjše, a to je le slučajno, ker člani v tem oziru največkrat ne povedo, ali je donesek od šole, ali od učitelja. — V obče je število društvenikov namreč ljudskih šol narastlo za 18. še bolj se kaže ta narastek v novčnem oziru, ker je bilo s šolami za 126 gld. več prometa. Manjših doneskov je bilo menj, večjih več. Vračila so znašala blizu 60°/o več nego vplačila, vender se pri večjih doneskih ni moglo toliko odstotkov vzeti za merilo vsakokratni odškodnini, ker bi se sicer blagajnica kmalu izpraznila in društvo bi ne moglo mnogim šolam podpore dajati. Blaga se je razdelilo razmerno več, nego prejšnje leto, osobito pisank, peres, tablic. Razven za 7000 več kupljenih pisank se je razdalo tudi po Grubbauerju darovanih 10.000 raznih pisank; zato je pisank dejansko za toliko več porabljenih bilo. Tu je v poštev vzeti še po g. Giontiniju, Zeschkotu in Krisperju večkrat podarjene pisanke, ki so se vse v prid obrnile. Za ta darila bodi dobrotnikom na tem mestu izrečena najtopleja zahvala! Glede pikčastih risank bodi pripomnjeno, da naj društveniki pri naročilih točno zaznamenujejo številko, da se bode vedelo pošiljati ali take z lnirn ali več cm razdalje. Istotako bi bilo odboru ustreženo, da bi se kakovost „tablic" vsikdar točno določila. Tako zvani „patentovani črtalniki" se ne obnašajo kaj dobro, zato jih je čedalje manj v prometu. Kdor jih vender želi, naj bi to sporočil. Preostaja ini še omeniti onih stebrov, na katerih dobrodelnost „Narodne šole" sloni. Brez teh stebrov bi se društveni namen nikakor ne mogel doseči Zato odbor ne zamudi primerne prilike, in išče tam pomoči, kjer jo že toliko vrsto let najde, to je pri visokem dež. zboru, pri slavnem mestnem zboru in pri slavni kranjski hranilnici. Za veledušno pomoč jim bodi vsa čast in najtoplejša hvala! A tudi nenadnih podpor je „Narodna šola" bila deležna ; sicer je povod tužen, vender kaže, da so darovalci priznavali koristnost naše tihe družbe. O smrti nepozabnega nam gosp. viteza Močnika, umirovljenega dež. šol. nadzornika, ustanovnika „Nar. šole", spomnila se je milostiva gospa vdova Terezija pl. Močnik naše družbe, kateri je bil preblagi ranjki stalen dobrotnik, ter ji je naklonila 50 gld. podpore. — Posredovanjem deželnega poslanca in mestnega odbornika veleč. gosp. Anton Kleina volila je nam ranjka gospa Julija Materne 100 gld. (Dalje prih.) Iz Postojine. (Konferencija.) Dne 5. mal. srpana smo se zbrali v Postojini k lelošnjemu uradnemu zborovanju. Pred istim služil je preč g. kanonik Jan. Hofstetter slovesno sv. mašo, pri kateri je pel dobroznani kvartet: gg. Punčah, Hrovat, Vrbič in Piščanec. Tako dovršeno petje se le malokje sliši, zlasti srno občudovali krasen tenor g. Punčah-a Ob 10. uri začelo se je v šolskem poslopji uradno zborovanje, koje je počastil tudi blag. g. c. kr. okr. glavar Ferd. marki Cozani, kojega pozdravu je uči-teljstvo burno odzdravilo ter s tem v novič jasno pokazalo, kako priljubljen nam vsem je omenjeni gospod. Gospod nadzornik I. Tliunia se je spomnil v svojem nagovoru umrlih gg. H. Kavčiča, uda c. kr. okr. šol. sveta in šolskega svetovalca B. Hrovath-a. Namestnik predsednikov je bil g. nadučitelj Martin Zarnik iz Trnovega, zapisnikarjema sta bila voljena per accl. g. Štef. Primožič iz Postojine in gdč. Bibi-jana Risail iz Hrenovic. Nadzornikovo poročilo je bilo kakor vsako leto velezanimivo ter je gotovo vsakemu izdatno hasnilo. Burno odobravanje je vzbudil opomin h kolegijalnosti in živahni „dobro" klici glasili so se, ko je g. nadzornik govoril o razmerji med nadučiteljem in učiteljstvom. Dal Bog, da niso one besede pale na nerodovitna tla. Prebrali so se za tem še nekateri važneji odloki šolskih oblastev. O nazornem nauku je poročal g. učitelj Franč Vrbič iz Slavine. Videlo se je, da se je g. poročevalec dobro pripravil ter svoj referat marljivo izdelal. O slovniškem pouku je referiral g. učitelj Karol Wider iz Vipave. Tudi ta referat je bil spretno sestavljen in obsegal v obče vse potrebno. Zanimivo je bilo predavanje, oziroma demonstri-ranje o rastlinah, koje župnik Kneipp za domača zdravila priporoča. Gospod vodja Kavčič iz Senožeč, dobro znan botanik, je kar večinoma v naravi pokazal dotične rastline. Okrajni učiteljski knjižnici je priraslo letos nad sto knjig ter šteje naša bukvama sedaj 1271- raznih knjig itd. Pri volitvah v knjižnični in stalni odbor je obveljal predlog, da ostaneta neizpremenjena. Živahna debata se je vnela pri izberi učnih knjig za šolsko leto 1893/94. Poudarjalo se je, da sedanje učne knjige ne zadoščajo potrebam raznih šol, ter izrekla se je želja, da se šolska oblastva naprosijo učne knjige za posamezne vrste šol posebej izdati. Sklenilo se je tudi, da se zemljevid našega okraja, kojega je mojsterski narisal g. učitelj Fetich - Frank-hein iz Knižaka, vpelje, ako to vis. c. kr. deželni šolski svet dovoli, v naše šole. Obžalovalo se je le, da niso krajevna imena povsem pravilno pisana. Od samostalnih nasvetov, koje je stavil g. učitelj Judnič iz Trnovega. omenjam nasvet glede telovadnih prostorov pri šolah, glede rabe tablic in upeljave jed-nakih zvezkov na šolah. Nasveti bili so vsi sprejeti. Konferencijo je zaključil g. nadzornik, kličoč presvetlemu našemu vladarju trikrat „Slava" z opominom, da bodi Njegovo geslo „Viribus unitis" tudi geslo uči-teljstva. Zbor je zapel stoje cesarsko pesem. Na to smo se podali k skupnemu obedu, h kateremu so prišli tudi taki, koji so se di'uga leta ločili od nas. Napitnica vrstila se je za napitnico, vrli kvartet pevcev peval je neumorno in le prehitro prišel je čas ločitve. Dal Bog, da bi tudi prihodnje leto složno delovali v prospeh šole in s tem tudi v blagor domovine. —ič. Vest Iiiieiioranjc. Presvetli cesar je imenoval naučili in ministrom g. dr. J. v. Madejskega. — Mi-nisterijalni svetnik v naučnem ministerstvu g. dr. Erich Wolf je dobil naslov in značaj sekcijskega načelnika. Inšpekcija. Deželni predsednik g. baron Viktor Hein je dne 8. t. m obiskal v spremstvu gospe soproge strokovni šoli za lesno obrt in za umetno ve- I zenje v Ljubljani ter si ogledal vse prostore in iz- : delke gojencev. Razširjanje šole. Paralelni razred, ki je bil do sedaj začasno dovoljen na štirirazrednici v Cerknici, ustanovil se je kot stalen razred. — Za štirirazredno deško šolo v Škof ji Loki je zaradi velikega števila učencev začasno dovoljen jeden paralelni razred. -Jednorazrednica v Predosljah pri Kranji se je razširila v dvorazrednico ter se je dne 24 vinotoka slovesno blagoslovilo in odprlo šolsko poslopje. Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta. Zapisnikar poroča, kaj se je od zadnje seje sem že rešilo. Sklepa se o prošnjah več učencev srednjih šol za oproščenje od plačevanja ukovine. Stalno se umestijo g. Andrej Lah, učitelj v Dolenjem Zemonu, za uči-telja-voditelja na jednorazrednici pli Sv Martinu pri Nadanjem Šelu; g. Martin H ume k, učitelj na Raki, za tretje učno mesto na štirirazrednici v Radečah. Pripoznajo se petletnice in sicer peta profesorju na višji gimnaziji v Ljubljani g. T. Zupanu, prva profesorju na isti gimnaziji g. dr. O. Gratzyjuin druga profesorju na državni gimnaziji v Novem Mestu g. dr. J. Marin ko tu. Gimnazijalni učitelji gg. dr. J. Š o r n in L. Lede r has v Ljubljani, Fr. Novak in .J. F o n v Novem Mestu se stalnimi potrdijo in \ dobe naslov profesorja. Dovoli se poldnevni pouk na jednorazrednici v Lozicah in v prvem razredu tri raz- 1 rednice v Zagorji. Oso bil e vesti. G. Ivan P e r k o , imenovan za Hotič, ostane na svojem mestu v Doleh. G. dr. F. Romiha, ki je sedaj na učiteljišči v Ljubljani, narne-stuje na meščanski šoli v Krškem nadučitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Ivan Gabršek. G. K. Perhavec, začasni učitelj v Št. Rupertu, šel je za jedno leto k vojakom. Gdč. Frančiška Lunder iz Trebelnega je dobila začasno učno mesto v Škoci-janu. Gdč. Marija Peter lin z Velikih Poljan je dobila začasno učno mesto na novi paralelki v Št. Ilu-pertu. Izprašani učiteljski kandidatje so dobili službe in sicer g. Frančišek Koželj na Velikih Poljanah; g. Valentin Clemen te v Prežganji. g. Janko Zupančič v Hotiči, g. Frančišek Cut na štirirazrednici v Krškem kol nainestni učitelj. „Pedagogično društvo" v Krškem ima dne 16. t. m. zborovanje, o katerem nam je obljubljeno poročilo. Skušnjo učiteljske usposobljenosti. Dne ti. li- stopada so se začele pred c. kr. izpraševalno komisijo za splošne ljudske in meščanske šole v Ljubljani skušnje učiteljske usposobljenosti, h katerim je prišlo 48 kandidatov in kandidatinj. Skušnje za splošne ljudske šole delajo gospodje: Anton A r k o , prov. učitelj v Preserji; Ivan Bernot, prov. učitelj v Srednji Vasi v Bohinji; Teodor Cam pa, suplent na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani; Friderik Deutsc lila n d e r , učitelj na evangelski ljudski šoli v Trstu; Rihard M e g u š a r, prov. učitelj na Božakovem ; Mat. Pere, prov. učitelj v Poljanah; Frančišek P e-terlin, prov. učitelj v Kolovratu; Alojzij Sachs, n i k. suplent na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani; Ivan Šega, prov. učitelj v Spodnjem Logatci; Janez V r š č a j, prov. podučitelj pri Sv. Jurji ob južni železnici; Ferdo Wigele, prov. učitelj v Starem Trgu pri Loži in končno kandidat duhovskega stanu gospod Jožef Schalaudek, župnik evangelske cerkvene občine helvetiškega izpoznanja v Trstu. Skušnjo za ljudske šole delajo dalje gospodičine: Helena A r k o, prov. podučiteljica v Zrečah pri Konjicah; Ivana Ar k o, prov. učiteljica v Semiči; Terezija Bučar, prov. podučiteljica pri Sv. Duhu pri Ločali na Štajerskem ; Pavla C i d r i c h , prov. podučiteljica v Gri-žah pri Celji; Marija D e 1 a k o r d a , prov. podučiteljica na Škalah pri Šoštanji na Štajerskem; Ivana F u r 1 a n . prov. učiteljica v Senožečah ; Ana J a n-ž a r , prov. podučiteljica v Jarenini pri Mariboru; Karolina K a d i u n i g , prov. učiteljica v Dragatuši; Filomena K o celi, prov. učiteljica v Preddvoru; Frančiška Lunder, prov. učiteljica v Škocijanu pri Krškem; Hedviga Malovrh, prov. učiteljica na Rakeku; Josipina Nego v e ti č. prov. podučiteljica v Št. Petru pri Badgoni: Antonija O k o r n , prov. učiteljica v Kropi; Ivana P e r u š e k-Modrijan, učiteljica v Starem Trgu pri Loži; Marija Petere a. prov. podučiteljica v Vitanji na Štajerskem; Pavla P i-b r o u t z . prov. podučiteljica v Jurkloštru pri Laškem; Albina Sark, prov. učiteljica v Št. Rupertu; Josipina Schott. prov. učiteljica v Litiji; Terezija S k u 1 , prov. učiteljica v Šmarji pri Ljubljani; Antonija Strle, prov. podučiteljica v Trbovljah; Marija S ter nad, prov. podučiteljica pri Št. Jurji ob južni železnici; Amalija Tome, prov. učiteljica pri Sv. Križi pri Turnu; Gabrijela T s c h u r n . učiteljica v samostanu reda prečistega spočetja Marije v Jartj-slaVu; Amalija Vičič, učiteljica v Marijanišči v Ljubljani; Olga VVurner, prov. učiteljrca v Begunjah; Balbina Z \v a y e r , prov. učiteljica pri Sv. Jurji ob Tabru na Štajerskem; Frančiška Zebre, prov. učiteljica v Hotederšici. Kandidatinji-redovnici sta: sestra Floriiana K 0 c k , podučiteljica na privatni dekliški šoli šolskih sestra v Celji; sestra Ambrozija Svetlin, podučiteljica na privatni dekliški šoli šolskih sestra v Mariboru. — K skušnji za meščanske šole sta se oglasila gospoda: Adolf N i t s c h , učitelj na evangelski šoli v Trstu ; Alojzij S i e g m u n d , učitelj v Bal-dramsdorfu na gornjem Koroškem; gospodičina Klara Pfau, pomožna učiteljica na c. kr. ljudski in meščanski šoli za deklice v Trstu. Dopolnilni izpit iz nemščine (kot učni jezik) delajo gospodje: Jožef A ž-man, učitelj na Breznici pri Radovljici; Frančišek F i n ž g e r , učitelj v Črnotiči pri Kopru; Lovro Perko, učitelj v Žireh. Izpit iz francoščine za ljudske in meščanske šole dela gospodičina Olga L a v-r e n č i č iz Trsta. Skušnjo usposobljenosti za splošne ljudske šole dela torej 12 kandidatov in 29 kandidatinj, za meščanske šole 2 kandidata in 2 kandidatinji, 3 kandidati dopolnilni izpit iz nemščine in I kandi-datinja špecijelno iz francoščine. Naloge pri preskušnji učne usposobljenosti. A) Za ljudske šole. Iz nemščine: Gesundheitsptlege in der Schule. — Iz slovenščine : Kako more učitelj s svojim vedenjem v šoli in zunaj šole vplivati na odgojo svojih učencev. — Iz zgodovine: Kolumb (životopis). — Iz matematike: 1. /3»/» - l'/4 . 4 (ž'/4 - V»)\ 2'/, X 5'/» , | \2'/* — »/• ' 1*/« Hr*V/ 31/« : 4 zgradbo neke hiše se potroši 28500 gld.; na hiši je 8000 gld. dolga, od katerega se plačuje 4'/* °/o obre- stij, davki znašajo 351 4/;. gld. in za popravljanje hiše se potroši 130 gld. na leto. Po koliko °/<).(KM) ljudij prenočiti na prostem. Za jeden sto! plačali so nekateri po jeden dolar za noč. Samostojno ženstvo v Ameriki. Število žensk, ki si samostojno služijo svoj kruh, je v Ameriki že preseglo četrt milijona. Tako nahajamo 110 ženskih odvetnikov, 165 ženskih duhovnikov, 320 pisateljic, 580 časnikaric, 2061 umetnic, 2136 ženskih arhitektov, 2106 se jih peča z živinorejo, 5136 pri vladi nastavljenih ženskih uradnikov, 2438 zdravnic in rano~elnic, 13182 učiteljic glasbe, 46800 ženskih farmerjev, 21071 ženskih uradnikov in knjigovodij, 14.463 posestnic sa-mostalnih trgovin in 155000 učiteljic. Zalivala. Častiti gosp. Fr. Krek, tukajšnji katehet, blagoizvolil je šolarski knjižnici podariti 5 letnikov „Vrteča". Podpisani šteje si v prijetno dolžnost tem potem blagemu prijatelju šolske mladine izreči najprisrčnejšo zahvalo. Šolsko vodstvo v Cerkljah , dne 23. vinotoka 18!)3. Andr. Kmet. Zalivala. Slavni odbor „Narodne šole je blagoizvolil za mali znesek mnogo šolskega blaga tukajšnji šoli nakloniti. Za ta dar se podpisana slavnemu odboru lepo zahvaljuje. Stari Trg pri Poljanah, 8. vinotoka 1893. Ivana Zupanec. Zahvala. Slavno društvo „Narodna šola" je bla-goizvolilo za 2 gld. poslati mnogo šolskega blaga ljudski šoli na Bučki, za kar se podpisano šolsko vo-diteljstvo najtopleje zahvaljuje. Šolsko voditeljstvo na Bučki, Iti. vinotoka 1893. Fran. Fabjančič, šolski voditelj. Uradni razpisi učiteljskih služeb. Št. 1052 o. š. sv. Na jednoTazredni ljudski šoli na Dol. Zemonu je izpraznjeno mesto učitelja - voditelja z dohodki tretje plačilne vrste in s prostim stanovanjem takoj stalno ali začasno popolniti. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim potem tekom 14 dnij semkaj vložiti. C. kr. okrajni šolski svet v Postojini, dne 6. listopada 1893. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim potem semkaj vlagati do dne 20. listopada 1893. C. kr. okrajni šolski svet v Litiji, dne 6. listopada 1893. Št. 1052 o. š. sv. Na jednorazrednici v S t. Lambertu je stalno ali začasno popolniti mesto učitelja-voditelja z dohodki IV. plačilnega razreda, z opravilnino 20 gld. iti s prostim stanovanjem. Št. 2104 o š. sv. Na dvorazredni ljudski šoli na Kaki je popolniti drugo učno mesto z letno plačo 450 gld. Prosilci za to službo naj svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potem semkaj vlagajo do i. grudna 1893. C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, dne 6. listopada 1893 Listnica uredništva. Listnica upravništva. G. J. T. v M.: Hvala! Porabimo ob priliki. — Zaostale p. n. naročnike oziroma društve- G. —V—-: Ker nam je prostora priinanjkalo, priob- ilike nljudno prosimo, da poravnajo svoj dolg na čimo poročilo prihodnjič. Hvala! — G. A. F. v Ii.: naročnini oziroma letnini. Lepa hvala za poročilo! Priobčimo prihodnjič. — G. šl. 1.: Ustrežerno Vam prihodnjič. í » ^ I .............. ítá m . Nebliščeči lak za šolske table 1 kg za 2 gld. 50 kr. se dobi pri A d o 1 f u H a u p t m a n 11 u, tovarna oljnatih barv, lirneža, laka in kleja v Ljubljani. Spominjajte se „učiteljskega doma" pri raznih prilikah in zborovanjih «Učiteljski Tovariš» izhaja na celi poli velike osmerke 1. in Iti. dan vsakega meseca; ako je pa na ta dan nedelja ali praznik, izide dan poprej ali pa dan pozneje. — Lst stoji za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. Udje «Slovenskega učiteljskega društva» prejemajo list za 2 gld. na leto, za I gld. na pol leta. Spisi naj se blagoizvolijo pošiljati uredništvu v Ljubljano, Komenskega ulice št. 9; naročnino pa prejema gospod Fr. Ko kal j v Ljubljani na Bregu št. 16. Vse pošiljatve naj se pošiljajo franko.