čcprnv ne moremo či 1>' ])il to splošen pojav — tla nelt... te politične organizacije dajejo takim lenuhom potuho. Na drugi strani pa tudi ni vseeno, znajo šefi in drugi nadrejeni upoštevati pozitivne predloge svojih delavcev ali ne. Oni to morajo delati in še več. oni so tisti, ki so prvi poklicani, da pomagajo organom delavskega upravljanja v njihovem razvoju in ki morajo razvijati iniciativo svojih ljudi. Politične organizacije v našem kolektivu morajo biti dovolj zrele, da bodo znale ugotoviti resnične zasluge. skrb za napredek, delovni napor in prizadevanje ne glede na priljubljenost in popularnost osebe in ki bodo pomagale komisijam poiskati tudi tiste tihe a marljive in prizadevne tovariše, ki delajo na zahtevnih delovnih mestih in pod težkimi pogoji, ki pa jih morda do-sedaj ravno zaradi njihove skromnosti in nevsiljivosti nismo pravilno cenili in upoštevali. S tem, da je bil potrjen naš novi tarifni pravilnik, je obenem uveljavljen in je postal obvezen tudi »Pravilnik o nagrajevanju«, ki je njegov sestavni del. Četudi je bilo o določilih tega pravilaika in o sistemu nagrajevanja, ki ga obdeluje, že precej povedanega, se zdi, da je ta stvar tako važna, da bo treba o njegovi vsebini še mnogo govoriti in pisati, dokler ne bo sleherni član kolektiva dojel bistvo njegove vsebine in funkcioniranja njegovega sistema. Vsi pač poznamo slabosti dosedanjih pravilnikov o premiranju in nagrajevanju. Premije in nagrade po večini niso bile priznanje za večjo prizadevnost, trud in uspeh nagrajenca. Večinoma so bile to nekake dodatne plače, tako da se je zgodilo, da so dobivali visoke premije ljudje, ki nikakor niso v redu izvrševali svojih dolžnosti in ki so zaradi tega iz podjetja tudi odšli. Premije so dobile prizvok nekakih nepoštenih prejemkov tudi takrat, kadar so jih prejemali tovariši, ki so jih brezdvomno zaslužili. Tudi nagrade potem, ko je bil prvotni pravilnik o premijah ukinjen, niso položaja bistveno popravile. Življenjske ravni delovnih ljudi ni mogoče dvigovati drugače kot tako, da Im povprečna nagrada enaka povprečnemu akordnemu presežku. b) Nagrade za posebne zasluge, za^ katere predviden znesek je določen z 1% izplačanih plač. Ta sklad bo v smislu pravilnika razdeljen med edinice in bodo z njim razpolagali delavski sveti edinic. Ker so nagrade prve vrste po svojem značaju in vlogi isto, kot akordni presežek pri delu po učinku, je seveda jasno, da nekdo ne more biti za isto prizadevanje nagrajen dvakrat. Zato te nagrade ne morejo dobiti tisti in zn tisti čas, ko so bili plačani po učinku. »Nagrada« ni najboljše ime za te vrste prejemkov, vendar boljšega zaenkrat nismo našli. V smislu »Pravilnika o nagrajevanju« vodi celotno delo okrog periodičnega ocenjevanja in nagrajevanja centralna komisija, ki določi podkomisije po edinicali. Vse te komisije so že formirane in šo začele z delom. V smislu sklepa centralne komisije, bo le ona sama ocenila ves tehnični kader v podjetju in vodje gospodarsko-računskih sektorjev po edinicah. Člani centralne komisije so že začeli z zbiranjem podatkov za ocenjevanje in sestav-Ijajo predloge za komisijo. Na trojanskem klancu smo prevzeli enega izmed najtežjih odsekov pri gradnji avtomobilske ceste Ljubljana—Maribor. Več o tem beri na 4. strani edino in samo s povečevanjem produktivnost dela. Osnovni namen dobrega sistema premiranja in nagrajevanja je vzpodbujanje delavcev k večjim naporom in prizadevnosti. k nenehni borbi za povečanje produktivnost dela. Večino delavcev na naših gradbiščih in deloviščih lahko stimuliramo k boljšemu delu z nagrajevanjem po učinku. To je treba delati povsod tam, kjer je mogoče učinek objektivno meriti. Pri nas to urejuje »Pravilnik o delu po učinku«. Ostane pa še vrsta delavcev in med temi večina uslužbencev, kjer učinka ni mogoče neposredno in objektivno meriti. To velja predvsem za tista delovna mesta, kjer sta od prizadevnosti ljudi bistveno odvisna produktivnost dela in finančni uspeh celotnega kolektiva. Novi pravilnik o nagrajevanju skuša izpopolniti to vrzel. Že na zasedanju v Ankaranu je delavski svet ugotovil, da je treba računati s tem, da se bo predvideni sistem moral še izpopolnjevati in razvijati. To že pravilnik sam predvideva in urejuje način, kako se lahko dopolnjuje tudi v času, ko se tarifni pravilnik sicer ne spreminja. Pravilnik predvideva dve vrsti nagrad: a) t Nagrade na podlagi periodičnega ocenjevanja vsake tri mesece.. Te nagrade so po svojem bistvu in pomenu isto, kot pri delavcih, ki so plačani po učinku, akordni presežek. Sklad teh nagrad se formira V teku je delo na sestavljanju naslovnih spiskov nagradnih upravičencev. Edinice so svoje predloge že poslale. Centralna komisija bo te predloge še pregledala in po potrebi zahtevala dopolnitve. Predlogi kažejo, da je po gradbiščih upravičencev neka j več kot 20 % vseh zaposlenih, v centralnih obratih pa, kjer večina delavcev dela na remontu in njihovega dela ni mogoče akordirati, pa je število upravičencev znatno večje. V prihodnjih dneh bo torej šlo skozi sito in rešeto centralne komisije in podkomisij po edinicah okrog 1200 članov našega kolektiva. Za vseh teli 1200 naših tovarišev bodo komisije analizirale njihovo delovno vnemo, prizadevan je in uspehe pri delu. Že samo dejstvo, da smo to delo organizirali in da se izvaja, pomeni velik napredek v naši organizaciji. Vsi ti bodo po končanem ocenjevanju imeli priliko videti, kako cenijo njihovo delo člani komisije in njihovi neposredno predpostavljeni. Vsi bodo lahko vedeli, kaj naj popravijo, da bodo tudi oni med nagrajenimi. Seveda bi bili zelo naivni, če bi mislili, da ne bo nobenih napak, vendar prav gotovo napak in krivic ne ho toliko, kot jili je bilo pri dosedanjih nagrajevanjih. In končno, možnost pritožbe je vsakomur dana. Treba je računati tudi s tem, da ljudje v splošnem le neradi priznajo kritiko in da ho tudi zaradi tega precej slabe volje, ko bodo rezultati objavljeni. Vse delo ponavadi zaradi tega takrat nekoliko tr-pi. Vendar v demokratski socialistični družbi ni mogoče sbujati brez objektivne kritike, kjer je ona po- trebna ne glede na to, kako dotični na njo reagira. di, torej tudi svojih podrejenih, ne more dopuščati ležernosti ali celo lenuharjenja pri delu, prenatrpova-nja delovišč z delavci, nediscipline in malomarnosti pri poslovanju z materialom. Zato dober šef često in hitro pride v konflikt s takimi iz vrst svojih podrejenih, ki jim delo ne leži posebno pri srcu in takih — priznajmo in roko na srce — ni ravno malo med nami. Zgodi se tudi — Z novim sistemom nagrajevanja ima sleherni član kolektiva možnost biti plačan po svojem delu tam, kjer se učinek da meriti, s plačo po učinku, tam pa, kjer to ni mogoče, z nagradami na podlagi ocene. Uspeh tega sistema je brez sodelovanja političnih organizacij malo verjeten, z njihovim sodelovanjem in aktivno pomočjo pa zagO’ tovljen. Ing. Jože Uršič Cim bodo naslovni spiski za drugo tromesečje letošnjega leta izdelani, bomo izračunali znesek nagradnega sklada. Za ta račun je potrebno poznati tudi povprečni akordni' presežek. To je za drugo tromesečje nekoliko težje, ker dosedanja evidenca, ki jo centrala dobiva, pozna le finančni količnik preseganja norm, ne pa časovnega. Ta sta v tem času bila še različna, ker so bile tarifne postavke za določitev akordne cene višje od dejanskih tarifnih postavk. V bodoče bo to mnogo laže. Cim bodo znani še rezultati polletne bilance in finančni uspehi, produktivnost dela in drugi elementi za posamezne edinice, bo centralna komisija lahko določila kvote točk, katere bodo podkomisije razdelile med upravičence, ki jih one ocenjujejo. Te kvote točk bodo — kot to že pravilnik predvideva — določene na podlagi gornjih pokazateljev. To je nujno, da bi bile podkomisije prisiljene ocenjevati z istimi merili. V tem principu obstoja globoka in materialna stimulacija za tehnič-ni in ostali vodilni kader, da bi čimveč del izvajali v akordu. Cim več se dela v akordu, tem manj je nagradnih upravičencev. To pomeni, da se dana kvota točk razdeli med man j l judi. To pa pomeni, da so v tem primeru nagrade tudi večje. Obenem pa, čim več dela se izvaja v akordu in čim boljše je delo organizirano, tem večji so akordni presežki in s tem tem večji nagradni fond. Končno so edinice stimulirane k temu, da imajo čim manj administrativnega in pomožnega osebja. Pravilnik predvideva, da lahko prejme nagrado le tisti, ki je dosegel vsaj 60 % dosegljivih točk. Smatra se namreč, da je tisti, ki doseže na jmanj 60 % točk, že dovolj plačan s svojo tarifno postavko. Ce je dosegljivih največ 20 točk, znaša od tega 60 % 12 točk. Ce n. pr. sedaj edinica, ki ima 50 nagradnih upravičencev, razpolaga z 600 točkami, ne bo nihče iz te edinice prejel nagrade, če bo vsakemu dala enako, to je 12 točk. Komisije bodo torej morale boljše ocenjevati boljše, slabše pa slabše, torej ne bodo smele uganjati »uravnilovke«. Pravilnik pa tudi predvideva, da se nekemu, ki je v nekaj zaporednih ocenjevanjih prejel slabo oceno, more zmanjšati tarifna postavka, v skrajnem slučaju pa je take lenuhe in nesposobneže treba odpustiti. Zato upravičeno predpostavljamo, da upravičenci do oce- : njevanja ne bodo indiferentni, češ, i zakaj bi se trudil, saj mi je tarifna ! postavka tako in tako zagotovljena. : Končno naj povem nekaj še o | posebnih nagradah, ki znašajo 1 % : doseženih plač in ki jih bodo do : 80 % delili delavski sveti edinic. Ta ; sklad bo treba, ko bo znana pollet- ; na bilanca, formirati in ga razdelili j med edinice. Delavski sveti pa naj ! ne bi vsega sklada razdelili takoj. : To bi bil njihov stalni sklad, na ka- : terega hi vsako tromesečje dobili ; nova sredstva, iz njega pa dajali : nagrade takrat, ko bo nagrado kdo : zaslužil. Ker bo ta sklad v podjetju i znašal več kot 10 milijonov na leto. ; je s tem delavskim svetom edinic ! dano v roke močno sredstvo za po- j speševanje delovne vneme na nji- ; hovem področju. S tem bomo od- ; pravili tudi tisti nedostatek dose- f danjega nagrajevanja, da smo na- j grade delili šele takrat, ko smo na e prizadevanja in uspehe poedincev ; v tistem času že zdavnaj pozabili, i Partijske in sindikalne organiza- ; cije imajo pri tem nagrajevanju e važno poprišče dela. Navadno ni ; najboljši predpostavljeni tisti, ki je pri svojih podrejenih najbolj pri-liubljen. Dober šef, ki ima pred oč**'" -“»nične koristi delovnih Ijn Najph&j i/ domačC failif Nedavno srno imeli o doeh naših edinicah določene probleme, ki so jih edinice skušale rešeoati na način, ki se nam ne zdi najboljši, in bi tudi ne prinesel žel jenih uspehov. Mislimo pri tem na članka, ki sta izšla o pretekli številki, ter govorila o delavskem upravljanju o betonarni in pa o delu sindikalnih in partijskih organizacij v Podvelki, ki je reševala neke probleme s krajevnimi partijskimi in sindikalnimi forumi, še preden jih je pravilno analizirala o lastni hiši. Prepričani smo, da so težave že prebrodene, naslednji članek pa naj osvetli načela, kako naj bi se slični problemi reševali. Vedno večji razmah delavskega upravljanja o naši socialistični družbi nas sili k iskanju novih oblik, ki naj mu zagotove čim uspešnejše delo in čimboljše rezultate. Razširiti dejavnost organov upravljanja in istočasno izvršiti mobilizacijo čimvečjega števila naših najnaprednejših delavcev, da pri tem sodelujejo, je ena naših temeljnih nalog. Pri tem ni važno, o katerih organizacijah se ta široka fronta pojavlja, bistveno je, da obstaja, da daje nenehne pobude, da združuje čimveč naprednih delavcev, ki se hočejo vključili o proces upravljanja. Med oblike tega dela sodijo poleg delavskih svetov in upravnih odborov podjetja ter edinic tudi naše sindikalne, mladinske in partijske organizacije, njihovi sestanki, posveti, ankete, analize, množični sestanki, plenumi, pa tudi ]>o-soetovanja tehničnega in komercialnega kadra, skratka, ose, kar se pojavlja o naši vsakdanji praksi. Razumljivo je tudi, da mora imeti tako veliko podjetje, kot je naše, tako širok izbor oblik delovanja, saj se teritorialno razteza po vsej Sloveniji, sposobno je izvršiti vsako proizvodno nalogo, ki jo utegne postaviti gradbeništvo pred nas, mimo tega pa smo dolžni dajati iniciativo tudi sami, voditi oster boj za večjo produktivnost ter za boljše in hitrejše metode grajenja. Taka borba zahteva seveda sodelovanje oseh članov kolektiva, vsi morajo zanjo vedeti in prispevati po svojih najboljših močeh k fimbolj-šemu uspehu. Zato je bilo jasno, da smo iskali še boljše povezave vseh članov kolektiva, še boljše metode za informiranje naših delavcev in uslužbencev o dogodkih p podjetju in izven njega, ter smo to skušali ustvariti z lastnim časopisom: Gradisovim vestnikom. Ne bomo tu ponovno naštevali oseh neštetih nalog, ki jih mora izpolnjevati tak časopis, omejili bi se le na nekaj osnovnih in najbistoenejših. Hoteli bi podčrtati predvsem nalogo, ki jo ima tak interni časopis o našem boju okrog nekaterih problemov, ki so načelni in ki jih mora časopis, kot take tudi objavljati, zasledujoč pri tem vseskozi konstruktivne cilje, ki so nam postavljeni in h katerim osi stremimo. Tu mislimo boj za široko sodelovanje oseh Ustih, ki so odgovorni za uspeh našega dela, od uprave edinice, njenega delavskega sveta do sindikalne in partijske organizacije. Pri lem smatramo, da je posebno važno, da smo pri tern konstruktivni, da gledamo na probleme široko in da skušamo vedno najti najboljše rešitve, da se mora vedno najti pobudnik, ki naj povezuje vse odgovorne v celoto, pa naj bo to uprava edinice, naj bodo to organi upravljanja ali politične sile edinice. Zavedati se moramo, da mora biti cilj oseh teh isti, smoter in namen isti, zaradi česar ne more niti priti do nesoglasja, če je le pri vseh dovolj dobre volje. Mislimo tudi, da mora naš časopis vzgajati ljudi v odkrite borce za konstruktivno delo, o ljudi, ki se ne bodo branili povedati svojega mnenja o obraz komurkoli, če bodo pri lem zasledovali poštene cilje, ki smo si jih postavili kot nalogo mi vsi. Prepričani smo tudi, da so člani naših kolektivov danes že davno toliko zreli, da lahko sami rešijo ose probleme, ki se jim pojavljajo, da pa morajo biti seveda pri tem tudi iskreni in nesebični, da ne smejo nikoli postavljati osebnih interesov pred interes celote, da morajo biti pri svojem delu kritični do lastnega mnenja, kakor tudi do mnenj drugih, preudarni in premišljeni, ker bodo le tako najbolj koristili našemu boju in izpolnjevanju nalog. Smatramo, da moramo kot osnovno nalogo oseh naših družbenih sil v edinicah postaviti zahtevo, da je treba vse probleme rešeoati tiajprej doma o lastni hiši ob sodelovanju oseh listih, ki so za naše uspehe družbeno politično pa tudi gospodarsko odgovorni. Šele poleni, ko bi ugotovili da ose te sile ne zadoščajo, iščimo rešitve in pomoči drugod. Druga stvar, ki se nam zdi važna, pa je tudi določena vsestranska postopnost pri obravnavanju raznih problemov jiri razčiščevanju odnosov, saj živimo končno v socialistični družbi, v kateri je vsak posameznik soodgovoren tudi zato, koliko je doprinesel k vzgoji sodelavca k njegovemu političnemu in moralnemu dvigu. Vedeti moramo, da je potrebno imeti pri vzgoji mnogo potrpljenja, da pa nas mora vedno voditi misel, da lahko družba pozitivno vpliva na vsakega posameznika in je le konkretno podrobno delo nas oseh merodajno za to, o kakšni meri in v kakšnem času bomo pri nekom uspeli. Vsakemu našemu sodelavcu moramo dati možnost, da svoje napake uvidi in tudi popravi, da se vključi v veliki stroj naše izgradnje kot pozitiven člen in sodelavec. Če bomo tako delali in nam bo pri tem v pomoč naš Gradisov vestnik, ne bodo izostali niti uspehi, ki si jih želimo, iz našega kolektiva pa bomo ustvarili monoliten blok,‘delaželjnih ljudi, ki bo z veseljem gradil našo socialistično druživa in dobre medsebojne odnose. K-n .iilllllllllllllllllllllllllllllllllM Si Ravne na Koroškemu — V HH kratkem smo pridobili okoli 60 novili članov sindikalne :-jg= podružnice. Nemalo zaslug s= ea to ima predsednik izvršne- jgj pa odbora tov. Alojz Zavec. Zanimivo in razveseljivo dej-etvo je, da je med drugimi pristopil tudi tov. Franc Ro- == Kač, ki je do sedaj vedno od-tlanjal članstvo. Upamo, da jjl bodo še nekateri trdoživoi —■ nečlani sledili njegovemu pri-meni. B Pred kratkim je kolektiv = sprejel sklep, da bo dal vsak === član 4 urni zaslužek za iz- §j§§ gradnjo telesno vzgojnih ob- nn jektov v znani akciji »Mladi-ni šport in razvedrilo«. Kot rečeno so se vsi člani ko- jg| lektiva tej akciji odzvali, ra-zen enega — člana delavske-ga sveta Franca Mesareča. ==== Stane ■ Jesenice. —- Sestanka osnovne organizacije ZK Gra-dis« Jesenice, se je udeležil = tudi org. sekretar občinskega komiteja Jesenice. V član- gg sivo so sprejeli nekaj novih gg članov. Razpravljali so o pri-pravah za proslavo na Jelo- === vici. Na seji osnovne organi- ■==; zacije so razpravljali še o tarifni politiki in o investiicd- jah za gradnjo družinskega bloka. V kratkem bodo skli- gg cali mladiinsiki sestanek, kjer bodo obravnavali in tolmačili statut ZK. ® Na zadnjem zasedanju == delavskega sveta ljubljanske-ga gradbenega vodstva so razpravljali o vajencih. Za- gg radi slabega vedenja so bili kaznovani z znižanjem na-grade vajenci Lenart Jalšo- ==^-vec, Rudolf Horvat. Istočasno === pa so bili premeščeni iz sam- gg skega doma II v del. naselje gg v Tomačevo. Za dobo treh mesecev so znižali nagrado =fp vajencu Stefanu Petriču. O ^g kaznih so obvestili starše. SB CO Ljubljana. — Pod g posebno točko dnevnega reda je upravni odbor razpravljal o poročilu komisije za tarifna === vprašanja. Poleg ostalih vpra- §|= sanj v zvezi z nagrajevanjem so v traktorski delavnici in avtoparku določili dvojne ta- §g| jifne postavke, v remontni delavnici pa trojne, (za delo stroja t. j. efektivne strojne ure, za čas, ko stroj stoji iz-praven na terenu in za čas popravila stroja na terenu ali v delavnici.) =? H Na drugi seji pa je upravni odbor pregledal in proučil 62 pritožb članov ko- 7-: lektiva na odločbe tarifne komisije. Večina pritožb je bilo ugodno rešenih, druge pa &o s primerno utemeljitvijo zavrnili. B Celje. — Celjski delav-ski svet je razpravljal o izvr-ševanju plana. Do danes so -===-realizirali planske naloge in ===; izvršili za 469 milj. raznih del (letni plan 900milij.). Naj-več del je bilo izvršenih na == sektorju termoelektrarne v Šoštanju in sicer za 132,2 milij. ali 26%. Razpravljali so tudi o pravilniku o nagradah, za predsednika podkomisije pa je bil izvoljen tov. Franc iees; Škrabelj. — Tudi v Celju se =jg je dvignila vrednost izvršene =i= delovne ure in sicer znaša ss meseca junija 329. ■ Rogaška Slatina. — Izve- HH deli smo, da se vršijo v Ro-gašlki Slatini pogajanja za gg ustanovitev lastne teracerske === delavnice. Z ustanovitvijo te- šlil racerske skupine bi v podjet- ju dostikrat hitreje rešili te- == zave zaradi pomanjkanja ta-kih skupin. ■ Kumrovec. — Celjski == Gradis je na predlog tehnič- = nega vodstva centrale odklo- gg mil gradnjo postaj na progi =1 Kumrovec — Mestinje. Pred-videvajo pa se večja dela v §m| Straži pri Rogaški Slatini. H Celje. — V Celju bodo v == kratkem pričeli z gradnjo == lastnih objektov t. j. pisarni-škili prostorov, stanovanj za samce in obratne objekte. Vsi projekti so že potrjeni. S tem bodo tudi Celjani končno do-bili dostojne prostore. 7 - £5 V celjskih menzah se trenutno hrani preko 900 abo-nentov. Delavci so na splošno === s hrano zadovoljni, ne more-mo pa tega trditi za menzo v ;= Šoštanju. gg SINDIKALNI ODBOR PODJETJA JE ZASEDAL M Po daljšem času so sp 23. julija spet sestali člani osrednjega sindikalnega odbora podjetja na skupno zasedanje —• neopravičeno so izostali le Jeseničani. Seje so se udeležili še predsednik Republiškega odbora sindikata gradbincev Bogo Pečan, direktor ing. Hugo Keržan in tehnični direktor ing. Jože Uršič. Uvodoma je direktor podjetja seznanil sindikalne funkcionarje z gospodarsko in finančno problematiko podjetja. Čeprav bilanca podjetja še ni gotovo, je moč po dosedanjih podatkih sklepati, da smo planske naloge prvega polletja presegli. Ekonomska analiza pa kaže, da je večina edinic uspešno zaključila polletje. Dobički pa so sorazmerno majhni. Fo nepopolnih podatkih smo napravili v prvem polletju raznih del v vrednosti treh milijard 2i06 milijonov dinarjev. Bruto produkt je tako za 23 odstotkov večji od lanskega. Dvignila se je tudi storilnost dela. Tako je znašala vrednost delovne ure na delavca predlanskim 4712, lani 478, letos pa 592 din. Razumljivo je, da so tudi zaslužki sorazmerni večji. Povprečni urni zaslužek je znašal januarja 57,85 din, junija pa se je povzpel že na 64,95 dinarjev. Res je, da so se razmerja po sprejetju novega tarifnega pravilnika temeljito spremenila in se vedno bolj uveljavlja nagrajevanje, ki upošteva prizadevnost, sposobnost in proizvodni uspeh vsakega posameznika. Ob zaključku obširnega poročila je direktor pohvalil delo sindikalnega odbora in podružnic z želja, da se v bodoče vse politične sile v podjetju še bolj združijo, ka jti uresničevanje načel novega tarifnega pravilnika, planskih nalog in boj za finančni uspeh podjetja so naše sikupnen stvari. Dokaj živahna razprava je pokazala, da se sindikalni odboTniki živo zanimajo za uspeh podjetja in za izboljšanje življenjskih pogojev naših delavcev. Sledila je razprava o uveljavljenju novega tarifnega pravilnika. Čeprav dokaj pozno je bil tudi naš tarifni pravilnik sprejet in potrjen in naša temeljna naloga je, da ga pravilno in dosledno uresničujemo, je naglasil predsednik sindikalnega odbora Jože Lorenčič. Na sejah delavskega sveta in sindikalnih podružnic je treba nenehno spremljati uresničevanje tarifnega pravilnika. Prav gotovo se bodo namreč pri tem pojavile kakšne napake, ki utegnejo povzročiti precej slabe volje, če tarifnega pravilnika delavci ne bodo dobro poznali. Prav po novem tarifnem pravilniku imajo delavci in uslužbenci dovolj možnosti, da si z boljšo organizacijo dela in večjo storilnostjo Odločbe o minimalnem osebnem dohodku V kratkem so že in še bodo delavci in uslužbenci prejeli nove odločbe o minimalnem dohodku. Letošnji minimalni osebni dohodki so določeni za posamezna delovna mesta, podobno kot tarifne postavke v razponu, niso pa s samimi tarifnimi postavkami (kot je bil to primer lani) v nobeni zvezi, temveč so rezultat posebnega računa, ki ga je moralo vsako podjetje opraviti po predpisanem x)0" stopku. Pri določitvi minimalnega osebnega dohodka je upoštevati dvoje, namreč delovno mesto, na katerem dela delavec in njegovo čisto tarifno postavko po novem tarifnem pravilniku. Odločbo o minimalnem osebnem dohodku mora dobiti vsak član kolektiva. (Iz navodil komerc. odd.) povečajo osebni dohodek. Pravilnik o nagrajevanju pa omogoča tudi delavcem itn uslužbencem, ki ne morejo delati po učinku, da si po si-slemu ocenjevanja povečajo zaslužek daleč nad tarifno postavko. Nekateri dliskutanti so opozorili na to, da so naleteli na težave pri obračunavanju razlik. Posamezniki z ocenjevanjem niso zadovoljni, toda slej ko prej se bo moral vsak sprijazniti s tem, da bo tisti, ki več prispeva k uspehu podjetja, tudi več prejemal. Seveda pa je možnost, da bo nastala pri ocenjevanju tudi kakšna napaka. To pa morajo tarifne komisije pravočasno odpraviti. Tovariš Zajc je poročal, da je dobila tarifna komisija ljubljanskih centralnih obratov 62 pritožb. Zelo nezadovoljni so bili uslužbenci, ki niso dobili obratnega dodatka. Direktor je pojasnil, da so vsi uslužbenci pri podjetju enaki ter ne moremo delati izjem, vsi pa imajo stimulacijo v nagradah, ki si jih lahko zaslužijo. Rešiti bo treba še vprašanje obratne in pavšalne dnevnice, kar velja predvsem za centralne obrate v Mariboru. V mariborskem gradbenem vodstvu je nastalo vprašanje, kako oceniti delavce, ki so že več let pri podjetju, pa si še niso pridobili kvalifikacije, niso niti polkvalificirani delavci. To so včasih dobri delavci, ki so jim poviševali zaslužek, niso pa obenem poskrbeli za prekvalifikacijo. Sindikalni odbor je sklenil, naj po vseh gradbiščih popišejo ljudi, ki se žele prekvalificirati. Če bo dovolj reflektanfov, bodo znova priredili podobne tečaje kot letos spomladi. Glede uvajanja nagrajevanja po učinku (norme in akordi) se je položaj že občutno popravil. Tako je bilo lani povprečno oddanih na akord ali na normo 26,5 odstotka del, v letošnjem prvem polletju pa povprečno 34,5 odstotka. Norme in akorde presegajo povprečno za petino. Z vsem tem pa seveda še ne moremo biti zadovoljni, čeprav je danes že skoraj polovica vseh del oddanih v akord ali normiranih. Sindikalni odbor je med drugim razpravljal tudi o članih kolektiva, ki odhajajo v pokoj. Sindikalne po- družnice so dolžne starejšim Slanom kolektiva pomagati pri uve-Ijavljanju pravic iz. socialnega zavarovanja, jim pomagati pri zbiranju dokumentov, saj si sami dostikrat ne vedo pomagati. Sindikalni odbor je posebej opozoril na to, da bi morale sindikalne podružnice voditi evidenco o vseh tistih, ki bodo kmalu dopolnili delovno dobo za pokojnino, se zanimati, kakšni so njihovi osebni dohodki itd. Posebna točka dnevnega reda tega zasedanja sindikalnega odbora se je nanašala na delo delavskih svetov. Na sploh lahko trdimo, da se delavski organi upravljanja v našem podjetju uspešno uveljavljajo, kar pa ne moremo trditi prav za vse obratne delavske svete. Kljub nekaterim napakam smo glede delavskega upravljanja storili že precejšen korak naprej. Delavsko upravljanje je šlo vzporedno z gospodarskim razvojem podjetja. Večina edinic se lahko pohvali z dobrim delom delavskega sveta, manj pa z delom raznih komisij. Dostikrat so le-te ostale le na papirju, n. pr. komisije za sklepanje in razvezo delovnih razmerij, za dvig proizvodnje itd. Na sploh pa lahko rečemo, da se s problemi proizvodnje naši delavski organi upravljanja še dokaj malo bavijo. Premalo je tudi iskrenosti in zaupanja. Tudi sindikalne podružnice bodo morale glede tega pokazati več iniciative in aktivneje poseči v gospodarjenje podjetja ter v urejanje odnosov v kolektivih. Za nas je namreč zelo važno, v koliki meri bomo znali pravočasno reševati nastale probleme, pri čemer pa bo treba prelomiti z zastarelimi pojmovanji in okostenelimi delovnimi metodami političnega dela. Ob koncu so se odborniki pogovorili še o pripravah na športni dan Gradisa ter o raznih manj po-mebnih organizacijskih zadevah sindikalnega dela. Dosti vprašanj je ostalo še nerešenih, ki jih bomo rešili le s skupnimi močmi in je zato dolžnost vsakega člana, da aktivno sodeluje, opozarja na nastala vprašanja in se po svojih močeh trudi, da bi jih uredili. Lojze Cepuš Po prvi napovedi, da bo obnovljen športni dan Gradisa v našem »Vestniku« je športno gibanje v našem kolektivu oživelo. Športni referenti sindikalnih podružnic se prebujajo. Nekateri so že začeli s pripravami v posameznih panogah, drugi izbirajo talente, nekateri pa so poslali »ogleduhe« v sosedne kolektive, da poizvedo, kdo bo v posameznih disciplinah nastopil. Pred dnevi smo dobili podatke iz »dobro poučen i h krogov«, katere smo dolžni objaviti predvsem z namenom, da se poživijo priprave tam, kjer z njimi še niso začeli. Vse kaže, da so »Štajerci« najbolj delavni! Neka edinica je zbrala predvidene tekmovalce na skupno delovno mesto na enem objektu, kjer se po delu kolektivno pripravljajo za tekmovanje na športnem dnevu v Mariboru. Mariborski gradbinci so se združili v pripravah s kovinarji s Studencev in že vadijo v nogometu, odbojki, streljanju, balincanju ild. Vsekakor želijo osvojiti primat v športu, zato se čutijo dolžne, ker je bil prav Maribor izbran za športni center našega podjetja. Nekateri mladi inženirji (brez pooblastila), so -si nabavili najmodernejše učbenike za šah, ker žele v tej panogi doseči popoln uspeh zlasti zato, ker bo med šahisti nastopil tudi naš direktor, ki se mu žele vsaj malce revanžirati zaradi tarifnega pravilnika? V Ljubljani so ustanovili novo družimo »od-bojkašic«, ki jih niti najhujša vročina ne ovira pri vadbi. Rade bi dokazale, da so tudi v športu enakopravne, ali pa jih privlačuje težnja za »navijanje«, kadar bodo nastopali njihovi ljubljenci v drugih panogah. Nekdo je celo predlagal, da bi tekmovali tudi v dviganju z žičnico na Pohorje. Komisija je dalj časa proučevala ta predlog, pa ni našla ustreznega načina tekmovanja. Zato bo verjetno moral ta predlog odpasti, v kolikor se ne najde novator, ki bi iznašel tekmovalno metodo za prevoz z žičnico ... ...Še bi lahko naštevali razne stvari, ki so se jih lotili športni referenti v sindikalnih podružnicah — pa naj jih bo dovolj, da ne izdamo vseh tajnosti, katere nameravamo prihraniti za presenečenje na športnem dnevu. Komisija za orgauizacijo športnega dneva se je pretekli teden sestala v Mariboru in okvirno določila vse podrobnosti o prireditvi. Sindikalne podružnice so že prejele navodila in jili sedaj proučujejo. Ker pa se lahko zgodi, da bodo navodila kje obtičala v miznici športnega referenta ali pa jih bo šef edinice slučajno pozabil izročiti pristojnemu referentu, jih objavljamo v izvlečku, da jih bodo lahko brali vsi člani našega kolektiva. športni dan bo 5. in 6. septembra v Mariboru. Tekmovalci morajo biti zbrani v Mariboru dne 4. septembra ob 18 uri, ko bomo opra- vili žrebanje in seznanili vodje ekip z vsemi podrobnostmi tekmovauja. Tekmovalci bodo nastanjeni v samskem domu v Studencih, kjer bo tudi organizirana skupna prehrana. Organizacijska komisija bo imela sedež v pisarni gradbenega vodstva v Mariboru. Komisija za organizacijo športnega dneva je zaenkrat izbrala naslednje tekmovalne panoge: — kegljanje moških in ženskih ekip. Ekipa sestoji iz 6 tekmovalcev, oziroma tekmovalk, ki tekmujejo v borbeni igri. Vsaka ekipa nastopi dvakrat, pri čemer velja za tekmovalni uspeh, seštevek obeh nastopov. V kolikor nam bo uspelo pridobiti kegljišče Konstruktorja, bodo tekme v Mariboru, sicer pa na dvostez-nem kegljišču v Rušah. — odbojka. Predvideno je tekmovanje moških in žensk po izločilnem sistemu; — namizni tenis. Razpis obsega tekmovanje posameznikov in posameznic ter tekmovanje dvojic. Tekmuje se po turnirskem načinu na izpadanje. — streljanje. Sobno in ostro streljanje za posameznike in moštva po 3 tekmovalce; — šah: moštveno tekmovanje po turnirskem sistemu na izpadanje. Moštvo po 6 tekmovalcev (5 moških in 1 ženska). Posebej — tekmovanje posameznikov za prvaka Gradisa. — kolesarstvo: kolesarska dirka s športnimi kolesi na progi Maribor—Ptuj—Maribor. V primeru zadostnih prijav naj bi tekmovali tudi Mopedi na isti progi; — balincanje: turnirski način tekmovanja na izpadanje; — nogomet: v primeru zadostnih prijav bo tekmovanje v obliki turnirja na izpadanje, sicer pa nogometna tekma Maribor : Ceije; — orientacijski tek: posebnost prireditve bo orientacijski tek po Mariboru. Prijavljene ekipe (po 3 tekmovalce) bodo pretekle določeno progo (ca 6—8 km) z določeno nalogo, katero bodo prejele šele tik pred startom. Verjetno bodo tekmovalci -obšli posamezne objekte mariborskega gradbenega vodstva, pri čemer bodo prejeli načrt za tekmovalno progo narisano, obenem pa še določeno nalogo, ki jo bodo morali opraviti. Tekmovanje predvideva torej 9 panog. Vsaka eiinica lahko nastopi največ z eno ekipo v posamezni panogi, pri tekmovanju posameznikov pa največ s tremi tekmovalci. Edinice naj pošljejo prijave do i. avgusta t. L, ki naj bodo poimenske za vsako panogo. Javijo naj tudi odgovornega vodjo, ki bo tekmovalce spremljal. Komisija za organizacijo športnega dneva bo na podlagi dospelih prijav sestavila podrobne propozicije za vse panoge tekmovanja in si pridržuje pravico spremembe predlaganega programa. Točne propozicije bodo prijavljene! prejeli najkasneje do 15. avgusta. Potovanje v Maribor in nazaj gre na stroške sindikalne podružnice, ki pošilja tekmovalce, dočim gredo stroški stanovanja in prehrane na skupne stroške, za kar je DS odobril ustrezno vsoto. Nagrajeni bodo prvoplasirani posamezniki in moštva. Drugo in tretje plasirani prejmejo diplome. Kmisija za organizacijo športnega dneva predlaga sindikalnim podružnicam, da pošljejo na tekmovanje res samo pripravljene tekmovalce, da bo prireditev uspela tudi kvalitetno. Pri- poročamo pa, da posamezne podružnice priredijo ob tej priliki sindikalni izlet v Maribor, seveda na svoje stroške. V kolikor bi se posamezne sindikalne podružnice odločile za takšen izlet, naj javijo ob enem s tekmovalci tudi število udeležencev izleta, da bo moč pripraviti vse potrebno za njihovo namestitev in prehrano. Vse prijave pošiljajte na naslov; Komisija za organizacijo športnega dneva, Gradis, centrala Ljubljana. Opozarjamo, da lahko nastopijo kot tekmovalci izključno _ člani našega kolektiva, torej delavci in uslužbenci, ki so pri nas zaposleni. Naš športni dan, naj bo ogledalo našega prizadevanja tudi za uspehe na športnem polju. Tekmujmo v moči in vzdržljivosti 1 Pripomba uredništva: Tov. Macoratti kot star organizator »športnih dnevov« podjetja »Gradis«, večkratni zmagovalec itd. nam je na uho zaupal, da bo to eden izmed najlepših športnih dnevov, kar jih je bilo doslej. Iskreno želimo, da se njegove izja-.ve uresničijo. 7-c že ^avKiažo... Takšna je nova menza v Velenju, kadar je prazna in kadar je polna Zasluženo v pokoj Nedavno se je v Celju od kolektiva poslovil dolgoletni član tesar Albert Repnik. Pri nas je bil zaposlen vse od leta 1945 in kot pravi, je v podjetju doživel mnogo lepih a tudi bridkih uric. Tako mu je pred dvema letoma cirkularka odrezala tri prste, drugič je zopet padel z odra. Vse te male in večje nesreče niso nikdar kvarile razpoloženja. kajti vedno je bil nasmejan in dobre volje. Skoraj vsa ta leta je bil član izvršnega odbora sindikalne podružnice. Njegovo ime smo zasledili tudi med prvimi člani delavskega sveta. ‘V sproščenem pogovoru mi je nekoč dejal, da je imel malo upanja, da bo kdaj sploh lahko užival (starostno) pokojnino, kajti boriva za zaslužek je bila v bivši Jugoslaviji težka in podjetniki, predvsem pa lesni trgovci, so na vse načine iskali vzroke, da delavca ni bilo treba prijaviti na socialno zavarovan je. Tako je le s težavo spravil skupaj dovol j let. da jc lahko odšel v zasluženi pokoj. Z novo zakonodajo v socialistični družbi so se stvari bistveno spremenile. Stalnemu delavcu je zagotovljena pokojnina in ni se mu troha bati, da bo na stara leta ostal brez sredstev in pomoči. . Prav tako je v Šoštanju odšel v pokoj tov. Ferdo Cerenjak. delavec ali kot smo mu po domače pravili »Goringu. Tudi on spada med stare člane kolektiva, saj je bil v podjetju polnili 12 let. , Obema tovarišema se za njuno delo in dobre tovariške odnose V kolektivu najlepše zah valju jemo, zasluženo pokojnino pa naj uživata še mnogo let. Lojze Opomba uredništva: Tudi mi se pridružujemo čestitki, želimo pa, da bi nam tudi diruga gradbišča poročala o delavcih in uslužbencih, ki gredo v pokoj — predvsem o tistih, ki so že dolgo časa v podjetju in, ki jim je bilo podjetje vedno na prvem mestu. Ne smemo dopustiti, da bi se ti sodelavci, ki so v podjetju vzdržali do ko-nea, kar tako poslovili iz naše sredine. IVAN STANKO Komaj dva meseca po nesreči v Podvelki, ki je pretresla ves kolektiv Gradisa, se je pri gradnji 14-nadstropne stolpnice v Velenju spet zgodila nesreča, katere žrtev je bil 24-letni polkvalificirani delavec Ivan Stanko. Tovariš Ivan Stanko, sin očeta Pavla, je bil rojen 14. XII. 1935^ v Vratnem pri Varaždinu. Po dovršenem seri m cm razredu se je zaposlil v gradbeništvu kot delavec. Pri podjetju »Gradis« je bil zaradi zanimanja za stroje zaooslcn kot pol-kvalificirani strojnik. Bil je član ZK in ostalih množičnih organizacij. V preteklih letih se jc udejstvoval predvsem pri pred vojaški vzgoji, za kar je prejel nagrade in priznanja. Na njegovi zadnji poti so ga spremljali in se pri odprtem grobu poslovili od njega sekretar ZK Milan Omladič, član DS Pavel Polgar in tehnik Alojz Merzel. Tovariša Ivana Stanka bomo kot dobrega tovariša ohranili v trajnem spominu. Dobro blago se samo hvali Na sektorju Velenje so odprli novo menzo Napiši tudi kaj dobrega o nas, mA je rekel komercialni šef gradbenega vodstva v Celju tov. Ivan Keršič, ko sem nedavno obiskal gradbišče — sicer se pa dobro blago samo hvali. Kar poglejte zgornjo sliko in malo povprašajte delavce na sek-torju Velenje, pa se boste sami prepričali, da je temu res tako. Osnova za izboljšanje življenjskih pogojev je predvsem v vsestranskem razvijanju proizvodnih sil v povečanju intenzivnosti efela, toda zelo važno vlogo igrajo tudi prehrana, prostori in stanovanja naših delavcev. S tem pa ni rečeno, da ni treba upoštevati ekonomskih faktorjev, in kot vidimo, se da z malimi sredstvi urediti dostojne prostore. Čeprav se kuharica tov. Marija Žalig včasih jezi, da nima tega ali onega, je hrana vedno okusno napravljena in si tako vsekakor zasluži priznanje. V 'Velenju stane hrana s pol kilograma kruha dnevno 145 dinarjev. Upravnik menze tov. Okorn, ki ima za ureditev menze največ zaslug, pravi, da je hrana kalorično dovolj močna, le zajtrki im večerje samoto V daljaoi utripajo luči mesta. — A jaz od soetlobe o temo bežim. Samota me vabi — ljubica zvesta — sladak je njen klic — hitim za njimi — Za mano ostaja bleščeča cesta — ne čujern več smeha deklic iz mesta. Samota bo danes moja nevesta. Pred mano le ozka steza je, povsod robida in kamenje sili na pot. Da. resnico želim si, svet čist, brez prevar! jča mene resničnost je svet brez utvar. —• Ne čutim več deklice sladak obet — ne zbiram več zanjo najlepših besed. Robida me grabi za golo roko, kamenje zariva se v boso nogo — skeleče me božajo veje vsak čas — spotikam se, padam na zbičan obraz....... A duša se dviga — taja se led — četudi ne čajem več sladkih besed. V naročju samote se duh moj sprosti — o njenem objemu srce zaživi! — Marija Mrak, uslužbenka, Koper yyyyyyyyvyyyvyyyyyvyyy>ža so včasih bolj slabe (za kar mu pa seveda primanjkuje denarja). Ne samo v Velenju tudi po drugih gradbiščih zgodnji zajtrki, ki se navadno sestojijo iz čaja ali kave in malo kruha, ne zadoščajo za pravilno prehrano, kajti delavec dela ob tej hrani polnih 8 ur. So pa tudi primeri, ko delavci ali uslužbenci sploh ne zajtrkujejo in odhajajo na delo tešč, kar.se bo pa prej kot slej poznalo na zdravju. Tudi košček suhega kruha za malico ne zadostuje in bodo morala vsa naša gradbišča bodisi v Kopru, Ravnah in drugod uvesti tople obroke kot imajo to že lepo urejeno v Ljubljani, Mariboru in v centralnih obratih. Poskusi so pokazali, da je produktivnost delavcev, ki so zajtrkovali ali malicali obroke z vrednostjo od 6 do 7.000 kalorij, občutno po-ristla in zopet padla, ko so prenehali z dodatnimi obroki. Seveda igrajo važno vlogo pri prehrani tudi vitamini. Ne bi mogel trditi, da primanjkuje vitaminov ravno v Velenju, toda za marsikatero menzo to v celoti drži. Hrani naših delavcev primanjkuje beljakovin, vitaminov A, B2 in C pa tudi kalcija. Vzrok temu je nepravilna sestava hrane. Poraba žitaric, odnosno kruha je nesorazmerno visoka glede na ostalo vrsto hrane kot so sadje, zelenjava, mleko in mlečni izdelki. Organizem se sicer skuša prilagoditi na pomanjkljivo prehrano, tpda^v določenem času ho vsekakor prišlo do padca proizvodnosti, pri tem Se poveča odstotek nekvalitetnega dela. Poveča pa se tudi število nesreč pri delu. Naj te pripombe ne bodo odveč, Celjani pa mi naj nc zamerijo, če se te pripombe nanašajo tudi na njih (mislim predvsem menzo v Šoštanju). Kuharicam in vsem ostalim v Velenju pa želim v novi menzi obilo uspeha z željo, da bi bili delavci s hrano vedno zadovoljni. Lojze Cepuš Pred velikimi nalogami Upravni odbor našega obrata gradbenih polizdelkov v Ljubljani je sredi julija že drugič zasedal. Na prvi seji so izvolili za predsednika tovariša Alojza Zvera, na drugi pa so se pogovorili o najvažnejših nalogah tega delovnega kolektiva. Najvažnejša točka dnevnega reda je bilo namreč poročilo o investicijski izgradnji betonarne, o finančnem uspehu prvega polletja ir o perspektivah razvoja v drugem p ietju. Upravnik obrata tovariš Lipovec je upravni odbor zelo podrobno seznanil o investicijski izgradnji obrata. Dela potekajo po planu, celo ga presegajo, saj se objekt 3 in 4 že gradita, čeprav načrti še niso zaključeni. Dela na podaljšku upravne pisarne in laboratorija so nekoliko zastala zaradi tega, ker podjetje »Toplovod« ni moglo montirati centralno kurjavo. Sedaj je tudi to v teku in je centralna kurjava najbrž že montirana. Večje težave pa so pri nabavi opreme. Obrat namerava preiti na uporabo cementa v rinfuzi. Projekti so že gotovi ter upajo, da bo stvar stekla že do konca leta. Ozko grlo v separaciji je z nabavo bagra in dveli dumperjev odstranjeno in proizvaja separacija sedaj trikrat več kot prej, čeprav tudi to komaj zadošča. S postavitvijo novega mlina, ki ga že montirajo, bo tudi ta težava odstranjena. Tovariš upravnik je nato razložil. kako so zaključili prvo polletje. Realizirali so za tričetrt več kot lani v istem času. V realizaciji pa niso zajete dobave, za katere še niso izstavljeni računi, kar bo finančni uspeh še povečalo. Oh kom- Odhod brez slovesa Zgodilo se je v Ravnah. Delovodja je bil službeno prestavljen na gradbišče ceste v Podvelki. Star običaj, ali po domače povedano, ukoreninjena navada je, da se ob takih prilikah seže v žep in se od svojih najožjih sodelavcev poslovi ob čaši in obujen j n lepih in ornih trenutkov, preživelih na gradbišču. To pot se to ni zgodilo, še več, delovodja n.i našel niti toliko časa, da bi vsaj vsakemu od svojih najbliž-jiih tovarišev stisnil roko in se tako vsaj delno poslovil od njih. Preživeti 6 let na gradbišču in brez slovesa oditi, kdo zmore kaj takega — naj vam dragi bralci zaupam njegovo ime — Avgust Cvetličar. Ko bo čital te vrstice, ga bo malo sram, naj ga bo, saj ga je lahko in tudi nas je. Da pa ne bo treba ugotavljati, kdo je dal to vest v naš časopis pa mu povejte vi sami. Marjan PREKLIC Podpisani Slavič Jakob prekličem vse žalitve, ki sem jih izrekel proti mojemu sodelavcu tov. Perjet Mir-kotu. cu leta bo znašala celotna realizacija že blizu 300 milijonov dinarjev. V drugem polletju se proizvodni plan bistveno ne bo spremenil. Zaključena je pogodba za izdelavo železniških pragov, ena izmed najvažnejših nalog pa bo izdelava montažnih elementov za stanovanjsko gradnjo, kar so v prvem polletju že začeli. Zlasti ta naloga bo terjala od vsega kolektiva veliko naporov, saj je to naš prvi poskus prehoda na montažno gradnjo v večjem obsegu. Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo upravnika obrata ter se zavzel, da bodo postavljene naloge tudi pravi čas in kvalitetno opravljene. Upravni odbor je nato razpravljal še o izplačilu razlik ob preho-na na novi tarifni pravilnik. Sklenili so, naj bi sindikalna podružnica sklicala sestanek vsega kolektiva, na katerem bi delavcem podrobno pojasnili, kako je s to zadeva ter kako se obračunavajo osebni dohodki za prvo polletje. Med drugim so še sklenili, da se vsem članom kolektiva Gradisa, ki grade lastna stanovanja, odobri 25 % popusta pri nabavi serijskih produktov obrata gradbenih polizdelkov. »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis — Ureja ?a uredniški odbor — Odgovorni urednik Lojze Cepuš — Tiska tislLarua »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno H Na zadnji seji delavskega sveta v Celju so govorili o nagrajevanju po učinku. Tako imajo oddanih del r; akord 56,7%. Največ del je V akordu na sektorju v Šoštanju. Nadalje so sklenili, da bodo delovne obleke razdeljevali novim delavcem šele po treh mesecih zaposlitve. Velenje. — Zaradi lanskoletne nesreče pri delu je moral ponovno iskati zdravniško pomoč predsednik celjskega delavskega sveta tov. Franc Arnuš. Imenovani so nahaja v celjski bolnici. Našemu predsedniku želimo skorajšnje okrevanje in da se čimprej vrne v našo sredi- ■ Ljubljana. — Na seji sekretariata dne 11. 'Vli. 1959 so razpravljali o gospoda rsko-politioni situaciji v podjetju. Osnovne organizacije ZK in sindikalne podružnice bodo morale spremeniti način svojega dela, predvsem glede ideološkega dela. Do danes lahko pohvalimo edino osnovno organizacijo ZK v Ravnah na Koroškem, ki ima redne (4 dnevne sestanke in so program ZK] in delo IV. kongresa ZKS rže skoraj v celoti preštudirali. Samo z nadaljnjim razvojem ideološke aktivnosti bomo naše delo dosti lažje reševali in s tem uresničevali naloge celotnega programa. Nadalje so razpravljali o načelih nagrajevanja, sistem točkovanja in o splošni ekonomski politiki našega podjetja. ■ Maribor Sindikalna podružnica je napravila analrao dela delavskega sveta' : ki upravnega odbora. Delavski svet je imel v letošnjem letu 6 sej, upravni odbor pa 8 sfej. Posamezne seje so trajale povprečno 4 ure. Na vseli sejah je vedno navzoč predsednik ali tajnik sindikalne podružnice ter sekretar osnovne organizacije ZK. Razpravljali so o posameznih točkah dnevnega reda ter z zadovoljstvom ugotovili, da vsi člani DS v celoti razumejo pomen delavskega upravljanja. ■ Ljubljana. — Predsednik sindikalne podružnico tdvi Ivan Žorž je na seji dne 2iš. 6. 59 podal organizacijsko poročilo o delu sindikalne podružnice. Pohvalil je delo posameznih funkcionarjev, ki se na vse načine trudijo, da bi svoje naloge zadovoljivo rešili. Pri delu pa si želijo čimveč pomoči in razumevanja od strani tehničnega kadra. ■ Stanovanja so razdeljena. — Sindikalna podružnica je razpravljala o delitvi stanovanj v Savskem naselju. Stanovanja so bila dodeljena 32 članom kolektiva. Navzoči so se s predlaganimi v glavnem strinjali, imeli pa so gotove pomisleke o tistih članih, ki še do danes niso našli potrebe, da se vključijo V sindikalno organizacijo. ■ Posnemanja vredno. — Nedavno se je vpisal v članstvo sindikata tov. Ivan Lukman — tovariši sledite njegovemu vzgledu. ■ Na seji sindikalne podružnice Ljubljana, katere se je udeležil tudi šef gradbenega vodstva tov. ing. Mesarič, so razpravljali o pripravah za športni dan podjetja. Sklenili so, da se bodo udeležili tekmovanja v sledečih panogah: V streljanju, odbojki im šahu. Pripravljeno je tudi nogometno moštvo, vendar nimajo dovolj denarja, da bi kupili drese. Upamo, da bodo do septembra našli kredit. ■ Za jKivečanje števila članstva bodo organizirali masovno akcijo. V delo bodo vključili tudi ves tehnični im vodilni kader. ■ V Bohinj. Sindikalna podružnica gradbenega vodstva Ljubljana, je sklenila, da priredi prihodnji mesec izlet v Bohinj. Prijavite se v čim večjem številu! ■ Koper. — Čeprav jc morje tako blizu, nimamo časa za kopanje, je dejal šef gradbišča tov. Gabrijelčič — priganja nas delo. In res je, snj so v prvem polletju izvršili it> za 182 milijonov raznih doL Kljub temu, da domačini ne delajo radi nadur, so v re kordnem času spravilo pod streho več stavb, za kar zasl u ž.ij o vse priznanje. V;1 /. a kf. MMkM. T r o SIH111K11 m N! EIC V najbližjii prihodinosti bo vsa trov betona, 22 ton betonskega že- Slovenija prav gotovo že preprede- leza, za odre in o>paž pa je bilo po-na z modernimi, dobrimi im lepimi ' cestami. Beton, asfalt, granatne kocke so že danes položeni na mnogih naših cestah, tako da se lahko kar izkop od viadukta do konca Gradisovega delovišča. Zategadelj se Gra- rablj enega 12» prostoru iških metrov disovci nekoliko bojijo, da prevze- tih del ne bodo mogli končati v predvidenem roku, zlasti še, če se zvečine mladi ljudje, niso bili navajeni težkih del nat rasi. Miniti je moral mesec dni, da so se privadili, sveta so sodelovali pri ocenjevanju Največji kos dela so pri gradnji ceste čez trojanski klanec opravili stroji. — \ iadukt je že postavljen. In tako je naselje kolektiva na Trojanah no tarifno komisijo, komisijo za nagrajevanje in disciplinsko sodišče. Poleg tega pa je z uspehom reševal tudi vso tekočo problematiko gradbišča. Nekateri člani delavskega najbolj udobno lahko pelješ iz Ljubljane v Koper, v Zagreb, na Jesenice in morda še kam. Toda, če Poleg teh objektov pa je dolžnost Gradisa zgraditi tudi še štiri cevne vreme ne ustali, za kar bi bil skraj- propuste, profila 60 in 80 centime- ni čas. trov. ce in morda se kam loda ce so Težave pri tem delu vozniki motornih vozil še tako radi (]a je vozili po novih cestah, jih kar nič mi bilo volja peljati v Maribor, kajti trojanski klanecpa cesta med Frevo-jami in Trojanami sploh jim je dela- po?elega' tfoloiivita. la sive lase. Kotanje m luknje na naši najbolj obremenjeni cesti so lo- skupnl dolžini 36 metrov. so bile zlasti te, da je bilo treba ves material sproti prepeljati iz Ljubljane. Kajti vsa trojanska dolina nima primernega dobrega materiala, razen pre- Ob tej priložnosti moramo namreč povedati, koliko delovnik dni je znašli in vpeljali v delo. Zato je bila tiste dni tudi storilnost nižja kot je običajno na takih deloviščih. Nedvomno je eden izmed uspehov, ki jih je Gradis dosegel na tein področju, da so tisti delavci, ki so izgubila Gradisova ekipa na tem de- osta'' n J delovišču, postali povpreč-lovišču. Število je precej visoko in 1)0 dobri gradbinci. Reči je namreč če bo Gradisovi delovni ekipi kljub trel>a, da je nekaj delavcev po pr-tem oviram in zaprekam uspelo do- J1*! poskusil odšlo, precej pa jih je graditi svoj del cestišča v predvide- ,0 ostalo m prav ti so si pridobili mile vzmeti. Niti tovornjak niti M- roma ga opravlja Gradisov kolektiv . . . .. , J v. rvr i tot r»ocTriii r o LAnn ttr t n L' r*i ti in iz _ muz in a nista bi J a obvarovana siko-de na tej cesti. Odslužila je svoje- Glavno delo, ki so ga morali, ozi- nem roku. tedaj bomo lahko rekli. Poklic, ki ga doslej niso imeli. pri tej cestni rekonstrukciji, je izkop. Pri rekonstrukciji trojanskega klanca je odpadlo na Gradis okoli dve tretjini celotnega izkopa pri vsej rekonstrukciji. To pa s tehničnimi besedami pomeni nič rane, zadane sprva od težkih pari- “alli ko‘ v matermla^s katerim bi napol- mu namenu, saj od rokovnjačev dalje, ki so v Napoleonovih časih strašili po tamošnjih bostah, na njej ni bilo dosti pridnih rok, ki bi celile da je bila dosežena zopet velika zmaga v tekmi s časom in težavama. V to kar nič ne dvomimo. Od 1. aprila pa do 18. julija so na delovišču izgubili 27 delovnih dni. To pa se pravi ves mesec. Kdor se količkaj spozna na delo na terenu, ta Posebej so nas opozorili, da naj povemo, ko bomo pisali o Gradisovih ljudeh, ki delajo na Trojanah. delovnih mest na osnovi predpisov novega tarifnega pravilnika. Delavci so nagrajevani po učinku, tisti pa, ki ne morejo delati v akordu pa so nagrajevani po posebnem pravilniku o nagrajevanju. Tako je povprečni mesečni zaslužek na gradbišču zaposlenega delavca, nagrajevanega pa učidiku 17 do 18.000 din. Ob zaključku še besedo dve o preskrbi delavcev in stanovanjskih prilikah. Hrana je dobra, tako so nam zagotovili delavci. ki imajo svoj takoimenoni kuhinjski odbor. Le-ta sodeluje pri sestavljanju je- da so ljudje disciplinirani in imajo dilnikov in sproti tudi rešuje vse dobre medsebojne odnošaje, ki so celo iz dneva v dan boljši. K temu je mnogo prispevala tudi sindikal- tovornja-kov. Letos v marcu oziroma aprilu pa sc je začelo. Dolgoletno tišino in mir na tej cesti med Prevojami in Trojanami je zmotilo brnenje strojev, finišerjev, bagrov, valjarjev pa klici delavcev, ki bite, da bi bil ta del izredno jjomembne ceste med Ljubljano in Mariborom čimprej rekonstruiran. Bitka za nov, moderni kos ceste je v polnem teku. Ko bo končana, tja do konca septembra, bodo šoferji lahko od Maribora do Kopra adi Trsta vozili z enako hitrostjo, Slovenija in s tem vsa naša država pa bo pridobila zopet nov kos važne, sodobne prometne žile. Tako, kot menda prav pri vseh delih na sodobnih im modernih cestah, sodeluje tudi pri tej gradnji kolektiv Gradisa. Pisati o delu in življenju Gradisovih ljudi na tem delovnem področju je bil naš namen. Zato smo Gradisovo delovno skupino na cesti Ljubljana—Maribor pred nedavnim tudi obiskali. Čeprav je bil dan izredno vroč, je bilo v prostorih vodstva gradbišča prijetno hladno, skoraj malce preveč, kajti baraka stoji v senci stoletnih košatih dreves. Iskali smo šefa gradbišča, da bi nam lahko povedal kaj več o delu kolektiva, ko- nili okoli 17.000 tovornih avtomobilov. Delovni kolektiv Gradisa je prišel na to delovišče v drugi polovici marca. Predenj je bila postavljena precej zahtevna naloga, in sicer, da morajo biti vsa pripravljalna dela gotova do 1. aprila, ko je bilo treba pričeti z gradbenimi deli. Rok za dovršitev gradbenih del je 30. september, to se pravi, do tega roka mora biti cestišče sposobno za promet, zaključna dela pa morajo biti končana do konca novembra. bo gotovo vedel kaj pomeni lepo na organizacija ter pomenki in raz-vreme za pravočasno dokončanje ' '' ' ' '' del. Zlasti tedaj, če je delo planirano in je plan napet. Kdor pride na gradbišče iz Ljubljane, bo najbrž najprej opazil novi viadukt, še ves opažen z lesom, toda že gotov. Beton se suši. Seveda nas je tudi tu zanimalo, kako govori na množičnih sestankih. Mladim ljudem iz sosednjih republik dela največ težav to, da so daleč od doma, posebno tistim, ki so poročeni. Zato si želijo večkrat domov. Najteže je seveda ob nedeljah. zato se je vodstvo gradbišča občinskim ljudskim oit- morebitne pritožbe. Predvsem pa je ta odbor kontrolor, da je hrana dobra in zadostna. Seveda tudi gradbišču ni prizanesla »mesna kriza«,, ki jo čutimo vsi potrošniki. In prav mesa bi pojedli največ, so nam dejali na delovišču. Delavci imajo v naselju svojo kuhinjo in menzo, tako da imajo vse pri roki. Sobe. kjer prebivajo, jim pospravljajo snažilke, osebno perilo pa perejo sami. No, dejali so. naj zapišemo, da sobe niso najbolje opreljene oziroma ____________ _____ povezalo z so napredovala' tlela'bi’"kak5no‘d'elo borom v Domžalah ki je zagotovilo - sploh je bilo treba opraviti. Takole (Mavcem vsako nedeljo kino pred- pomanjkljiva je stanovanjska opre-smo zvedeli: Dela pri viaduktu so potekala skoro normalno. Delovno ekijio je zadržal samo izkop vodnjakov, na katerih stoji desni opornik viaduk- Pri začetku del je bilo na grad- n3' H^pVrov bišču več težav, ki so ovirale hitro delavcem vsaj za silo in po najboljših močeh preskrbljeno za zabavo. Gradbišče ima tudi svoj delavski „ svet in upravni odbor. Svojega za-deset metrov globoko in od tega stopnika imajo v centralnem delav stave, ki jih prireja domžalski po- ma. Deloma je to razumljivo, ker tujoči kinematograf. Tako je bilo je gradbišče prehodno. Želijo pa le, dve tretjini v vodi. To pa seveda ni napredovanje dela. Predvsem velja bilo ]ahk<} dek) Tako fflo,Wk iis‘k(>p tzv. 'v rt i 'z L'm.rvr-\n t*n a r i n 1,3.1 T3,0'C1 • » .» . » v . * to za izkop močvirnatih glavnim nasipom. Poleg tega pa so bili za razvoj del dokajšnja ovira tudi brezštevilni izvirki vode in ta- je bil potreben zato, da se je dosegla projektirana globina, ki so jo narekovala sondažna vrtanja geo- tXmz!jrio^a« nili drenaž v glavno drenažo. To tro od rok. Toda kljub forsiranju delovni ekipi ni uspelo, da bi nado- skem svetu in upravnem odboru. Na gradbišču so prepričani, da bodo vse izkušnje, ki si jih bo ta mladi kolektiv nabral na tem delovišču, tako delovnih kot samoupravnih, lahko bogato koristile na novem gradbišču v Kranju, kamor se bo da bi bilo v Kranju boljše, ker če je počitek dober, tedaj je tudi storilnost večja in delovni polet S tem smo zaključili opis našega obiska pri Gradisovem kolektivu, ki dela na Trojanskem klancu. Za vsakogar, ki ne pozna težkega terenskega dela, je tak obisk zelo koristen in morda celo nujen. To pa prav zaradi tega. da zna delo bolj ceniti, zlasti težko delo gradbincev. Nam, ki smo delovišče obiskali z na- kolektiv Gradisa, ki dela na trojan- meno,in, da o njem nekaj napišemo, delo je prav gotovo terjalo od ko- knadii,la zamudo. tako (ja je bil via- I (.1 ir -VV »• T TT r liTT t v r* i "z »i rl v . . . leiktiva precej naporov in prizadev nosti, saj so glavni nasip pa tudi vsi drugi manjši nasipi v temelju dobesedno prepreženi z drenažami. Sele po odstranitvi teh težav in po končanih drenažnih delih se je delo široko razmahnilo. To smo lahko videli tudi pri grafičnem orisu izpopolnjevanja plana, ki pokaže, dukt zabetoniran 6 dni po planiranem času. Ta zamuda pa ni povzro- skem klancu, preselil, ko bodo dela tu končana. Delavski svet, ki šteje 9 članov, in upravni odbor s petimi člani/se stran je imel pred rekonstrukcijo vrat na nos je moral v Ljubljano, dvignila. nekaj zlomilo. čila zastojev na drugih delih Gra- je doslej ukvarjal s tarifnimi vpra-disovega delovišča, ker je ta dela Sanji. Predvsem je imenoval poseb-pač oviral dež. Povemo naj še nekaj tehničnih j>o-datkov z nove trase ceste na Trojanah, Stari klanec na »kranjsko« je obisk nedvomno koristil. Spoznali smo sc z delom, težavami in ve-veljem ob uspehih marljivega delovnega kolektiva, ki pridno koplje im planira, da bo cesta čimprej gotova. Š- Pri bagru se je Stroj ne sme stati, nadomestni deli pa se dobijo v Ljubljani. Čez dobro uro je bil nazaj in ni se še utegnil oddahniti, ko smo že kali na vrata njegove pisarne. Nič nas ne bi presenetilo, če bi namrščil čelo, tega smo novinarji navajeni; toda prav prijazno nas je sprejel in nam postregel z vsemi Po izkopu nenasilnih tal so delavci pričeli z deli na glavnem izkopu na Učaku, kjer je bilo treba izkopati 30.000 prostorninskih metrov potr- materiala. Izkop sam, kot pravijo, jim ni povzročal posebnih težav kljub dežju, ker imajo karbonski škriljevci, ki sestavljajo izkop, to dobro lastnost, da jih deževje ne razmehča preveč in se razmeroma 6. Usek, ki ga je izkopala Gradisova ekipa je visoh 19 metrov nova niveleta ceste na vrhu klanca, na učaku, pa je štiri metre pod staro traso. IZKORISTIMO STROJE tudi v slabem vremenu S seje delavskega sveta v Podvelki podatki, ki smo jih želeli. Takole hitro osuše. Tudi pri vgrajevanju x materiala ni bilo nobenih posebnih nam je pričel pripovedovati tovariš Vladimir Tinta, šef gradbišča Gradisovega odseka pri rekonstrukciji ceste meti Prevojami in Trojanami : Tekma z vremenom in časom Gradisu je bilo zaupano pri rekonstrukciji ceste med Frevojami in Trojanami 1’013 metrov ceste, gradbišče od profila 159 do 264. Na težav, prav tako pa so bili tudi zultati komprimaci jskih preiskav zadovoljivi. Po končanih delih pri izkopu na Število zaposlenih in mehanizacija Z mehanizacijo, to je s stroji, se je podjetje preskrbelo v glavnem samo. Odsek za mehanizacijo Gradisa jc prispeval stroje v pretežni večini. Nu gradbišču imajo dva bagra UB t. nekaj časa pa so delali tudi z bagrom UB 0.5. Od težke mehanizacije ie bil delovni ekipi na Skoraj bo poteklo leto dni, odkar so žulja ve roke naših delavcev prvikrat udarile po trdem terenu bodoče ceste Dravograd—Maribor. Z rekonstrukcijo te ceste se bo promet med Mariborom in Koroško znatno izboljšal, ko bo cesta in obrežno zavarovanje gotovo, bo to velika zmaga našega kolektiva. Tega se na gradbišču v Podvelki , kuhinjskega odbora so razpisali dobro zavedajo. Svetle tradicije nJ.p k,,,,:,,;, rje da bodo svoje naloge v celoti ia uspešno opravili. Razpravljali so tudi o tarifnem pravilniku. Za predsednika komisije za ocenjevanje so izvolili tov. Vinka Putriha. Izvolili so HTZ komisijo, katero sestavljajo: delovodja Janez Zevnik, miner Franc Sleme te' mehanik Djuro Damiš. Na pred- ji«. Drugi buldožer pa si je podjet je izposodilo pri CLneroliu iz Sem Gradisovi dolžini rekonstrukcijske- Toda, so nam dejali na gradbišču, ga dela cestišča sta dva parabolična propusta, manjši od obeh je dolg 24 metrov, večji pa 72 metrov. Znano je namreč, da je teren v tej okolici močno močvirnat, zategadelj je bilo treba zgraditi ta dva objekta, da se v njih na najnižjih točkah akumilira voda. Razen teh dveh pro-pustov pa so se na Gradisovem področju še trije objekti, in sicer na Učaku se je težišče dela preneslo Trojanskem klancu dodeliov bul med izkop na Učaku in veliki nasip, dozer »Venderr« in trije »Deniper-Slutnja, da bo material, ki ga je ? bilo treba izkopati, prepeljali v nasip in ga vgraditi, zelo slabe kakovosti, se je uresničila. Poleg tega pa so imeli sitnosti še z dežjem. Domačini že dolgo leta ne pomnijo, da bi prav junija bilo toliko padavin. uooio zaveuaio. ovene irauici e _________„ - c i i • - rso graditeljev avto-ceste Ljubljana— ir, “;hl3i D ^ /agreb s pridom izkoriščajo. Seveda pa ne gre vse, kot pravijo zidar-ji, »po zn uri« ampak se pred kolek- • tiv dnevno pojavljajo vedno novi 1 skupno s šefom komunale razišče vse dosedanje nepravilnosti pri ~ in razdelitvi brane. Grajali so tudi delo komisije za in novi problemi. Tako je delavski _____________________ _____ _______. petra pri Gorici. Okoli 83 odstotkov SVet na zadnji seji razpravljal o sprejem in odpuščanje delavcev, ki nrovrtvn motofiota c« /— i-------------------: ---- ------r.__ j_ • svoje naloge ni v celoti izpolnila. tudi če bi jih bilo mnogo manj. težave ne bi bile zaradi tega dosti manjše. Vgrajevanje materiala je postalo preprosto nemogoče. Delavci so morali čakati po tri ali štiri dni. da so z deli lahko nadaljevali. Zaradi slabše kvalitete materiala, cit«, kot so nam dejali na gradbi- ki niti v raščenem stan;u ne dose ga predpisanega Me. jim je investitor. žal nekoliko pozno zmanjšal kilometru 115,3 in (13,6 ter viadukt modul elasticitele (Mel od prvotnih v dolžini 40 115.9. metrov na kilometru 300 na 190 oziroma 200, kar pa je za tamošnji material še vedno precej. Delavci pričakujejo, da tudi v iz- Ker smo že pri viaduktu pri Ožboltu. nam je dejal tov. Tinta, naj _____. r_____ takoj povem še nekaj tehničnih po- kopu med velikim nasipom in via datkov o tem objektu: v viadukt je ’ ’ bilo vgra jeno 250 prostorninskih me- duktom ne bodo naleteli na kaj prevoza materiala so opravili za- nabavi tolčenca, zavedajoč se, da je sebni prevozniki iz Hrvatske. sred- poleg solidno izvršenega dela važen nta ... tudi majeriab Tako bodo tolčenec po primerni ceni .verjetno dovažali iz Radel j. Nadalje so razpravljali in analizirali finančno poslovanje gradbišča ter med drugim ugotovili, da v mesecu juniju niso v celoti izpolnili naloge, saj so predvidevali po finančnem planu realizacijo v višini 45 milijonov dinarjev. Zaradi slabega vremena pa so dosegli le 28 milijonov. Zato so sklenili, da bodo ob slabem vremenu stroje temeljiteje izkoristili n. pr. v kamnu ali gramozu. Izračunali so, da znašajo stroški enega dneva če se ne dela več kot 520.(NX) din, kar je za gradbišče dejansko čista izguba. Kljub objektivnim težavam pa so prepričani, da v ničemer ne bodo n ja in lahka mehanizaci ja pa je tudi last podjetja Gradis. Valjarje pa je odstopil investitor Uprava za ceste LRS. S stroji delovna ekipa ni imela posebnih težav, pač pa so nam tamkaj povedali, da se strojem močno pozna iztrošeno«!, predvsem težkih bagrom, ki so precej »na koo- Razpravljali so še o drugih problemih — toda o tem drugič, saj bo prihodnja reportaža s tega gradbišča. Lojze šču in so več kot potrebni generalne reparature. Gradisovo gradbišče je na višku del zaposlovalo okoli 120 ljudi. V tem številu so zajeti tudi strojniki in vozniki-šoferji. ki so v staležu centralnih obratov Gradisa. V začetku del so bile na gradbišču težave. ker ni bilo dovoli delovne sile in jo je moralo podjetje iskati boljši material. To pa velja tudi za na Hrvatskem in v Bosni. Delavci, zaostajali za drugimi gradbišči ter Na zadnji seji delavskega sveta v Kopru so poleg tarifnih vprašanj obravnavali tudi vzroke raznih izostankov, delovni disciplini in čuvanju raznega materiala. Nerazumljiva je tudi tolikšna poraba vode v naselju — Slediti je treba povsod, _ je zaključil razpravo šef gradbišča. — Za predsednika komisije za ocenjevanje so izvolili tov. Ludvika Hajdinjaka. ALI LA« v masi lastno ceno izvršenega dela? Doslej smo bili navajeni govorili o lastni ceni proizvodov ali storitev. Splošna trditev, da v administraciji ni mogoče ugotoviti lastne cone izvršenega dela, mi je dala mnogo misliti. Poskušal bom analizirati stroške poslovnega pisma, ki nastanejo s črtanjem pisma, pripravljanjem, diktiranjem im pisanjem odgovora in Ir katerim moramo končno prišteti še splošne stroške v administrativni službi. 'Vzemimo torej, da gre v našem primeru 'za vodilnega uslužbenca, katerega kosmati osebni dohodki na mesec znašajo 62.400 din in ki dela normalno 208 ur na mesec. Steno-daktilografinja naj ima kosmate — za čitanje prejetega pisma — za pripravljanje elementov za odgovor — za diktiranje odgovora — za pretipkanje pisma s kontrolo — za čitanje im podpisanje — za zlaganje, pisanje naslova na ovitek, zalepljen je ovitka in lepljenje znamke skn pa j mesečne dohodke v znesku 24.860 dinarjev ob normalnem delovnem času 208 ur na mesec. 3 minute — 10 m i n rit — 5 minut 5 minut — 15 minut 2 minuti ■— 2 minuti 20 minut 22 minut Avgusf Adamčič - sedBifldesfitletnik Ce mi ne bi Avgust Adamčič sam povedal, da je pred nedavnim obhajal sedemdesetletnico, mu ne bi vrejel. saj je še tako mladosten in čil, da bi mu tega na pogled ne prisodil. Tovariš Adamčič je bil rojen v Pečovjah pri Celju. Njegov oče je bil rudar in tako je Avgust preživel svoja mlada leta v Hrastniku. Zaslužek je bil takrat majhen, kot sam pravi, pa ni trpel ravno pomanjkanja, ker^je bila mati dobra gospodinja. Izučil se je za kovača, v bivši Jugoslaviji pa je vozil avtobus na progi Ljubljana—Celje. Bil je vedno v naprednih delavskih vrstah, zato ga kmalu najdemo med aktivisti Osvobodilne fronte. Pri našem podjetju se je zaposlil že leta Mih, in sicer pri gradnji avtomobilske cesta Ljubljana—Vrhnika. Nato pa je bil zaposlen na raznih gradbiščih, danes tukaj, jutri tani in tako so leta hitro pretekla. Kdaj mu je bilo pri našem podjetju najlepše? Malo je pomislil in dejal, da je bilo to pri gradnji ceste na Vrhniko. Najslabše pa se mu je godilo, ko je bil z valjarjem na Pohorju. Vedno se je namreč bal, da ne bi padel z valjarjem vred v prepad, ali pa da mu za valjar ne bi zmanjkalo vode. Bil je med prvimi člani delavskega sveta in dve leti član upravnega odbora v centralnih obratih. Sedanji predsednik sindikalne podružnice tovariš Zajc pravi, da je bil Avgust vedno dober sindikalni odbornik. Mnogo bi se lahko še pomenkovala, toda čas malice je potekel. Stisnila sva si roki in Adamčič je že hitel na svoje delo. Želimo mu še obilo zdravih in veselih let. LC Pri tem ni računan čas, ki je potreben za odpremo pisma na pošto. Stroški delovne sile: 1 minuto delovnega časa vodilnega uslužbenca: 62.40'0 208 X 60 din 1 minuta delovnega časa steno-daktilografinje: 208 X 60 24.860 = 2.— dim n torej: 20 minut dela vodilnega uslužbenca po 5 din 100 dim 22 minut dela uslužbenke po 2 din 44 dim Skupaj 144 din Cena porabljenega materiala: — ovitek 3-— din — 1 list pisemskega papirja z glavo 4.20 dim — 1 list za kopijo 1.40 dim — 1 list karbon papirja (20-ikratna uporaba) 0.40.— din Skupaj 20.— dim Splošni stroški: Splošne stroške za uro administrativnega dela, pri čemer upošte- Sredi julija je bil v Celju športni dan gradbincev, na katerem so naše ekipe zasedle lastna častna mesta. Na prvi sliki sta Zajc in Dora ki sla v imenu ekip prevzela pokala. Zmagovalna ekipa kegljačic in ekipa strelcev varno amortizacijo prostorov, strojev, opremo, razsvetljavo, kurjavo in podobno, lahko kalkuliramo z 2iO0 din na eno delovno mesto. Na naše pismo odpade torej: 200 X 42 60 140.— din Čc rekapituliraino, so stroški enega poslovnega pisma: Delovna sila 144.— din Material in poštnina 29.— din Splošni stroški 140.— din Skupaj 34!3.— din Verjetno je ta znesek presenetljiv. Potrebno bo vsekakor tudi v administraciji razmiisliti o racionalnejših metodah dela, ker žal opa- žamo, da modernizacija v naši upravi na splošno ne napreduje z istim tempom kot v proizvodnem sektorju. To ne velja samo za dopisovanje, ampak tudi za vse ostale oddelke, predvsem za računovodstvo. Mnenja sem, da je ena perečih nalog naših organov upravljanja pripraviti načrt za racionalizacijo pisarniškega poslovanja, ker je tu obilo možnosti za dosego velikih prihrankov. Ivan Gajšt DOPIŠUJIE V ..GRADISOV VESTNIK"! Celotni napredek v gradbeništvu karak-terizfra več komponent. Predmetno poročilo obravnava predvsem pridobitve oziroma nove postopke itd. s področja: a) industrijske proizvodnje — prefabrika-cije elementov b) novih onerativnih posegov pri izvajanju gradbenih del c) kvalitete — rezultati preiskav betona in cementa d) študija raziskovalnih del. Industrijska proizvodnja Pregled industrijske proizvodnje v 1. 1058 je podan predvsem za naš Obrat gradbenih polizdelkov v Ljubljani z gradbiščem v Titogradu. Prejnapeti opečni stropni nosilci in preklade: na obratu Opekarna Brežice je bilo izdelanih 42.413 m opečnih in DIN prejnapetih nosilcev za stropne konstrukcije. Realizacija: din 14,577.836. Izdelki so bili dobavljeni za potrebe gradbišč Ravne na Koroškem. Zalog in gradbeno vodstvo Ljubljana ter Zavod za stanovanjsko izgradnjo v Ljubljani. Izraženo v kvadratnih metrih stropa predstavlja zgoraj na industrijski način izdelana količina stropnih nosilcev skupaj 17.000 kvadratnih metrov brutto stropnih površin. Pregled celotne produkcije v 1. 1054 —1958 je naslednji: v primerjavi z 1. 1957, kjer smo izdelali po istem postopku 1200 m3 betona, znaša to povečan je 20%. Prejnapeti železniški pragovi Obrat je v 1. 1938 osvojil v celoti produkcijo izdelave prejnapetih železniških pragov (produkcija v 1. 1957 je bila v poizkusni fazi), tako glede kvalitete (izdelek je najboljši v državi) kakor tudi glede izpolnjevanja plana. Produkcija teče danes nemoteno in redno (v kolikor ne nastopajo motnje pri dobavi patentirane žice iz železarne jeseni- Produkcija Indeks 1937 din ce) in je dnevna kapaciteta obrata 56 pragov. Letna možna kapaciteta pri polni 10-mesečni produkciji znaša 14.000 pragov. Pregled celotne produkcije v letu 1957/58 je na- slednji: Izdelek Produkcija 1957 kom Produkcija ■ 1958 Skupaj kora kom pragovi 6661 12.768 19.429 Realizacija v teh 2 letih je vrednosti): naslednja redukcija 1958 Skupaj din din Leto Letna produkcija Letna realizacija Izdelovalne Vrednost nosilcev Izdelov. ure za Vrednost 1 izdelov. Dobiček v •/. ral 000 ure letno din/ml 1 ml nos. ure realiz. 1954 14.000 4.500 6.500 410 0.59 830 1955 30.000 12.700 15.300 424 0.51 670 8 1956 36.000 12.500 19.400 350 0.53 650 5 1957 50.558 19.880 19.332 390 0.38 1020 4.7 1958 42.413 14.577 14.782 344 0.35 990 7.3 Vacuumirane kanalete Titograd: Podjetje je na gradbišču Titograd nada- je za leti 1957—1958 znaša din i2,460.948. Ka- Ijcvalo industrijsko izdelavo kanalet za na- nalete so bile izdelane centralno v poseb- makalna dela po Vacuum postopku. Poleg nem obratu in potem transportirane na ine- teh kanalet je podjetje izdalo tudi na in- sto ugraditve. Srednja transportna distanca dustrijski način (v prefabrikaciji) podstavke 10 km. Pregled celotne produkcije je na- za te kanalete. Celotna vrednost realizaci- slednji: Kanalete: Produkcija 1957 ml ms Produkcija 1958 ml m3 Produkcija skup. ml m3 T 40 3244 106 1051 34 4295 140 T 60 3204 196 6157 579 9541 575 T 80 3532 241 4262 409 7794 750'• T 101) 1360 197 2976 345 4336 542 T 12)0 748 142 954 184 1702 526 Skupaj 12088 982 153S0 1351 27468 2333 Vrednost podstavkov je znašala 1S,3'16.600 din (za 26,848 kd) Vrednost kanalet pa j® znašala 72,460.948 — 13.316.600 = 59,144.548. Vrednost enega kubičnega metra vucuiuni-ranega betona, izdelanega na industrijski način, znaša ca 88% vrednosti, če bi take elemente oz. izdelke izdelovali na navadni način na licu mesta. T . , , Produkcija 1937 Izdelek , , kom m3 d rogovi 660 278 po vacuum postopku je bilo torej skupno izdelanega betona v 1. 1958 Armiranobetonski drogovi za elektrifikacijo železnic Obrat je tudi v letošnjem letu izdeloval drogove za elektrifikacijo naših železnic po Vacuum postopku. Ti drogovi so bili nato transportirani po železnici na odsek proge Postojna — Ljubljana ter tam vgrajeni. Celotna produkcija v 1. 1957/1958 je naslednja: nonparel glava Produkcija 1958 Produkcija skup. kom m’ kom m’ 383 165 1043 443 13’31 + 165 = 1516 m3 cona/kom 4.200 28,000.000 53,50'0.©0© 81,500.000 Povečanje produkcije napram i957_ znaša 190%. Z izdelanimi pragovi je bilo možno izvesti oziroma položiti ca 12.5 km železniškega tira. Kot je bilo že omenjeno so pragovi zadostili tozadevnim tehničnim standardom. Izvršenih je bilo za celotno^ produkcijo 194 preiskav na računsko obtežbo ter 20 preiskav na porušenje. Predpisana marka betona MB 500 kg/cm2 je bila v povprečju do-sežana v 1. 1958 s 512 kg/cm2. Z rekonstrukcijo obrata je podjetje pričelo v oktobru lanskega leta ter bo celotno delo končano v 1, 1959. Iz gornjih podatkov je razvidno, tla bo celotna industrijska prefabrikacija znatno povečala kapaciteto podjetja, saj bo praktično, kar se tiče primerjave z opekarnami, nadomestila v celoti kapaciteto dveh normalnih opekarn, ki proizvajajo letno isaka po 8,000.000 zidakov. Bloki in stropna polnila iz lahkih agregatov: Obrat je izdelal v 1. 1958 62.600 kom blokov raznih dimenzij, kar predstavlja izraženo v NF enotah 1,100.000 NF enot. Poleg tega je obrat tudi izdelal 63.213 kom polnilnih elementov za stropove, kar predstavlja 530.000 NF enot. Skupaj je bilo torej izdelanih elementov v lahkem betonu kot nadomestilo za opeko 1,550,000 NF enot. Po normativu za gradnjo stanovanj po tradicionalnem načinu v opečni izvedbi predstavlja omenjena količina nadomestilo za skupaj 80 stanovanj normalne 75 m2 brutto etažne stanovanjske površine. V letu 1958 je Obrat gradbenih polizdelkov v Ljubljani dobil pri investicijski banki kredit v višini 160.400.000 din pri 40.000.000 dinarjev lastni udeležbi. Gornji kredit je bil dobljen na osnovi vloženega investicijskega .programa (cel. investicije din 200,400.000), ki predvideva povečanje industrijske proizvodnje v celotnem znesku po finančnem pokazatelju na 443,000.090 din letno (današnja realizacija znaša ca 170.000.000). Povečanje kapacitet gre predvsem na račun satnovanjske gradnje, to je prefabriciranih montažnih elementov in blokov iz lahkega betona kot nadomestilo za opeko. V celoti gre za kapaciteto 500 stanovanj letno rn ca 16,000.000 NF enot zidaka. Kvaliteta — rezultati preiskav betona in cementa Splošno: Tudi ob zaključku letošnjega leta je opaziti, da naša laboratorijska služba v podjetju ne dosega tiste stopnje, ki naj bi bila značilna za industrijsko podjetje obsega Gradis. Stalni kontroli kvalitete, prvenstveno betona, se posveča premalo pežnje. Organizacija laboratorijev na vseh gradbiščih ni zadovoljiva, saj se zaposleno osebje pre-često menjava in novodošli nimajo potrebnih izkušenj za opravljanje tega dela. Laboratorijska oprema je nepopolna ;n tudi iztrošena. Razen laboratorija v Obratu polizdelkov. ki je obenem tudi laboratorij gradbišča Ljubljane in dobro organizirane službe pri letošnji gradnji avtoceste, so ostala gradbišča glede tega zaostala. Pri gradnji objektov je potrebno nenehno zasledovati :n kontrolirati kvaliteto sestavnih delov oziroma elementov. Naj omenim samo beton kot glavni pokazatelj kvalitete ter možnost prihranka cementa, če bi dejansko laboratorijska služba delala in koristila n. pr. 7 dnevne trdnosti betonskih kock. v zvezi s predpisano 28 dnevno MB betona. Malo se pazi na kvaliteto gramoza, posebno kar se tiče čistosti. 7i?g. Lenard Treppo (Konec prihodnjič) O 2 IL a > "S 2 I KJ sl 1 Opomba 55 J a 5 J Buldožerji 2D4, 1 Ansaldo 15 10410 1711 88 2002 103 280 5: 2D8 v CO Lj. v popr. 3 Naklada čl ■ 420 445 106 533 126 226 1 Muir Hill v CO Maribor v popr. 3 Skreper ji 240 300 123 423 150 158 1 Ni vlečnega stroja 2 Vlačilci — — — — — — 2 Razhodovana 4 Bagri 560 699 125 920 164 222 — V popravilu v CO Lj. 12 Demperji 11680 1807 107 2268 133 222 1 1 čaka predis-pozicije 3 Valarji 360 232 78 520 145 98 — 7 Kompresor. 660 102-0 154 1438 217 222 1 1 čaka predis-pozicije Žerjavi 1 v montaži 12 2400 1473 61 1943 81 319 4 2 v popravilu 1 čaka za po- pravilo 8300 7800 92 9146 107 do 20. VI. Planirano ur Efektivne ure u Zaruč. ur % avtom. Max. št. efek. ur Stroji izven obrat. Opomba 11 Buldožerji 1460 1488 101 1594 109 202 2 4 razhpdovani 2 v popravilu 3 Nakladači ; 420 410 97 430 106 223,! 1 Muir Hill v CO Maribbr 2 Skreper ji 240 430 180 530 22il 223 1 Delno obratuje Ni vleč. stroja — Vlačilci ■ — — — - — — — 2 Razhodovana 4 Bagri 560 567 100 717 128 232 — ■: ; ti 12 Demperji 1-680 1853 MO 2125 126 264 2 2 v popravilu v CO Lj. 3 Valjarji 360 391 108 578 16-0 143 7 Kompresor. 660 859 130 1026 155 233 1 1 čaka pred is-pozicije 1 v popr. v CO 12 Žerjavi 2400 1366 57 1670 70 266 3 Maribor, 1 v Ljubljani, 1 čaka predis-pozicije 7880 7475 94 880it Ml do 20. VII. Tabela II: izkoriščanje težke mehanizacije v času od 20. I. do 20. VI. 1959 Planirano ur Efektivne ure M M Zarač. ur ! Buldožerji 9700 7274 75 8048 83 Nakladač i 2100 2132 101 2418 115 Skreperji -15(20 1340 88 1959 128 Vlačilci 800 75 M 1(54 19 Bagri 2809 2444 87 3165 113 Demperji 7000 6883 9(8 8016 115 Valjarji 1800 1046 58 1'607 89 Ko-mpres-or. 3300 2612 79 3941 1(19 Žerjavi 12000 7335 61 9544 78 Lodormob. 500 294 57 388 61 Skupaj 41520 314217 75 391160 94 Iz razpredelnice I. je razvidno, da je planirano število obratovalnih ur celotne težke mehanizacije za 80 manjše od minulega meseca zato, ker ni zajet mehanični skreper, ki nii bil aktiviran med osnovna sredstva. V ■navedenem mesecu ni obratovalo od. težke mehanizacije 15 strojev, kar predstavlja četrtino vseh težkih strojev. Od teh so bili vsi stroji, razen stabilnega kompresorja, v popravilu. Oba vlačilca sta bila predlagana v razhodovanje. Če pogledamo posamezne grupe strojev ugotovimo, da so nekateri dosegli planirano število obratovalnih ur in jih celo presegli — kakor sledi: — buldožer Fiat na gradbenem vodstvu Maribor, strojnik Jože Marčič, — 280 ob ta ur, ali za ^33%, — nakladač v Podvelki,. strojnik Avgust Filipič, 225 obr. ur, ali 6(>%, — motorni skreper v Ravnah, strojnik Pavel Peternel, 158 obratovalnih ur, ali za cea 52%, — bager na separaciji Obrata gradbenih polizdelkov v Ljubljani, strojnik Karel Kočar, 222 obr. ur, ali za 58%, — dumper na separaciji Obrata gradb. polizdelkov v Ljubljani, Strojnik Anton Poljanec, 222 obr. ur, ali za 58%, — kompresor v Šoštanju, strojnik Jože Vavken, 222 obr. ur, ali 122 %, — stolpni žerjav pri »Stolpnicah« gradb. v. Ljubljana, strojnik Alojz Kobal, 319 obr. ur, ali cea 60 %. V primerjavi s prejšnjimi meseci se je dvignil procent izkoriščanja strojev za 11 in procent dosežene povprečne najemnine za 9. Od grupe strojev jc bil dosežen najnižji procent izkoriščanja pri žerjavih in to 61’%. S tem v zvezi je pri žerjavih dosežena naj-nižja amortizacija oziroma najemnina v povprečju, kar bo močno ' vplivalo na celotni finančni efekt pri težki mehanizaciji. Pripomniti moram, da predstavljajo žerjavi v skupini strojev težke mehanizacije največjo vrednost. Njihova osnovna vrednost znaša cea. 180 milijonov in od te odvajamo amortizacijo. Doseženi procent najemnine, ki ga prikazujemo v naših tabelah, je povprečni procent, ki se nanaša na celoto. Ta dosedaj ni razveseljiv. Tudi takrat,, ko bo prikazan preko tOO'%, ne bo realen zaradi prej omenjenega povprečja. To omenjam zato, ker posamezniki kritizirajo način obračunavanja težke mehanizacije in gledajo na oddelek mehanizacije nepravilno, če mislijo, da se na račun najemnin lahko ustvarja dobiček. Trenutno so v popravilu v CO Ljubljana 4 buldožerji, 1 dumper in stolpni žerjav. V delavnicah Maribor pa čaka popravljeni žerjav na p rediš pozicijo, medtem ko stoji nakladač Muir Hill radi rezervnih delov, ki se pričakujejo iz uvoza. Zadnje čase se opaža, da prikazujejo strojniki v strojnih poročilih vedno več režijskih ur. Pripominjamo, da so sedanje najemnine izračunane s predpostavko predpisanih in določenih ur za posamezne stroje tako. za mazanje, čiščenje in pripravo z dodatkom gotovega procenta za tekoče vzdrževanje in popravila. S povečanjem režijskih ur povečujemo lastne stroške, ki niso zajeti in predvideni v taki Višini v najemninah. Posledica tega je lahko, da bomo koncem leta ko bomo zbrali vse stroške in dohodke za težko mehanizacijo, prišli do mnogo večjih razlik med planiranimi in ustvarjenimi dohodki in izdatki. Zato želimo, da se ravnajo strojniki po izdanih navodilih ter prikazujejo v strojnih poročilih resnične porabljene ure za posamezno vrsto dela. Z zmanjšanjem režijskilh ur bomo na drugi strani lahko dosegli nižje najemnine, kar bo vsekakor ugodno vplivalo na dohodek podjetja. Z ozirom na novi tarifni pravilnik ter pravilnik o nagrajevanju opozarjamo strojnike in strojne referente, da se bo pri določanju nagrad med drugim upoštevalo tudi pravilno izpolnjeval)je strojnih poročil in točna dostava na obračun. Tabela IL prikazuje 5 mesečni pregled iz-koriščanja težke mehanizacije. Prikazujemo jo zato, ker je bil plan izkoriščanja mehanizacije predviden na 10 mesecev efektivnega dela strojev — upoštevajoč dva meseca mrtve sezone. Na podlagi 10 mesecev efektivnega dela strojev je izračunana tudi najemnina. Tako lahko trdimo, da prikazuje tabela uspeh prvega polletja. Stroji so bili izkoriščeni le 75% ter je bilo opravljenih 31427 obratovalnih ur napram 41520 planiranim uram. Ustvarjena najemnina je nekoliko boljša če tudi prikazana v povprečju in znaša 94% od planirane. Z ozirom na celotni plan je prikazano tudi delo vili-ča.rja Lodermobile, ki je uvrščen v težko mehanizacijo. V mesečnih pregledih se njegovo delo ne prikazuje zaradi malega efekta im različne zasedbe po strojnikih. Finančnega efekta za polletje ni mogoče še prikazati, ker nimamo zbranih vseh stroškov. Kakor je vidno iz tabele, so edino nakla-dači dosegli in celo za i'% prekoračili planirano število obratovalnih ur, pri vseh drugih strojih pa nismo dosegli niti planiranih ur. Najmanjši .procent je dosežen pri vla-čilcdi in to 11%. Najemnino za vlačilce pa smo ustvarili komaj 19’%. Ker sta se stroja pokazala nerentabilna zlasti radi izrabljenih delov, katerih ni mogoče dobiti niti v inozemstvu— sta bila oba vlačilca razhodovana. Od dosežene najemnine napram planirani je najvišji procent pri skreperjih 128%, najnižji pa pri vlačilcih. Že v prvih mesecih letošnjega leta se je dokumentarno ugotovilo, da je najmanjši efekt pri buldožerjih D 4. Zaradi stalnega popravila, izrabljenosti sestavnih delov in utrujenosti materiala so se vsi štirje buldožerji predlagali v minulem mesecu za razhod. Z izločitvijo štirih buldožerjev bomo dosegli dvig procenta storilnosti ostalih buldožerjev, ki so sicer že močno izrabljeni — vendar boljši od D 4. Ker nimamo v podjetju nobenega buldožerja D 4, bo treba razhodovane nadomestiti. Trenutne zaposlitve nima en stolpni žerjav in bager U B 1, medtem ko so otsta.li stroji vsi v ob ra to vanj vi razen tistih, ki so v popravilu. Za naprej so slabe perspektive za zaposlitev žerjavov in bagrov. Če ne bo moč zaposliti teh strojev, bo finančni uspeh najemnine še manjši. Tabela IH: Z razhodom dveh vlačilcev iin štirih buldožerjev D 4 se je število planiranih obratovalnih ut znižalo od 8500 na 7880. Izkoriščanje strojev se je v tekočem mesecu dvignilo kot. pac vedno v poletnem času in je bil dosežen procent izkoriščanja v no-9'T%. Najmanj so obratovati žerja-■vi 517'%, največ pa skreper ji 180%. Izven obratovanja je bilo 10 strojev in to: 2 bul-dozerja 2 dumperja, 2 žerjava in nakladač Muir Hill zaradi popravila, kompresor in žerjav zaradi čakanja na p redi »pozicijo ter mehanični skreper, ki je le delno obratoval Dosežena najemnina se je z boljšim izko-riscai"e"i strojev dvignila v povprečju na kUo/ -V'jnizte dosežena je bila pri žerjavih 70 /o, prekoračena pa je bila pri skreperjih za 121'%. Pripominjamo, da tu ni upoštevati mehanični skreper. Pri vseh ostalih strojih' je bula na jem ni,na prekoračena od 6 do 60%; . CM po lezne skupine strojev so dosegli m prekoračili planirano-število obratovalnih ur naslednji: buldožer v Ravnah, strojnik skar, 262 ur, ali za 87%, Ivan Rem- — nakladač v Podvelki, strojnik Florjan Štucin, 223 obr. ur, ali 50%, — motorni skreper v Ravnah, strojnik Peternel Pavel, 223. obr. ur, ali za 86%, — bager na separaciji Obrata gradbenih polizdelkov v Ljubljani, strojnik Karel Kočar 232 ur, ali za 65%, — dumper v Podvelki, strojnik Mirko Balažič, 264 obr, ur ali za 88 %. — parni valjar v Podvelki, strojnik Mirko Laizair, 143 o ur, ali za 17%, •—_ kompresor pri Transport Ljubljana, strojnik Anton Nartnik, 285 obratovalnih ur, ali za 185%, — stolpni žerjav pri »Stolpnicah« gradb. v. Ljubljana, strojnik Alojz Kobal, 266 obr. ur, ali za 33%. Največ težke mehanizacije imamo na gradbišču Podvelka, in to: 2 nakladača, 5 dum-perjev, 3 valjarje in 3 kompresorje. Od ostale težke mehanizacije je 5 strojev v Ravnah, 4 v Ma-riboru, 3 v Šoštanju, 3 na Jesenicah, 3 na Trojanah, 1 v Hrastniku, 1 7 Kopru, 4 na Obratu gradbenih polizdelkov in 5 strojev v Ljubljani ter Zalogu. Od stolpnih žerjavov sta trenutno dva v popravilu, dva pa ne obratujeta. Od teh je eden v Mariboru, drugi na Obratu gradbenih polizdelkov, kjer čaka na ostala postrojenja. Če bomo hoteli ustvariti postavljeni plati, bomo morali skrbeli za čimvečjo zaposlitev strojev težke mehanizacije. Anton Vovk DELOVNI USPEHI V PRVEM POLLETJU Po podatkih, ki jih dobivamo vsak mesec z gradbišč, je sestavljena pričujoča tabela za prvo polletje 1959. Iz razpredelnice je razvidno gibanje delovne sile v primeri z letom 19-58, odstotek del v akordu, povprečno preseganje norm in realizacija. Realizacijo smo navedli samo, za gradbišča, keir obrati podatkov ne pošiljajo. Iz podatkov o številu zaposlenih, vidiim-o, da imamo precej več zaposlenih (18%), medtem ko je realizacija večja z-a 28%. Vse to kaže, da so stremljenja in napori, da se čim več del odda v akord, že obrodila vidne sa- dove, po drugi strani pa je tudi gradbena sezona začela prej zaradi mile zime. Prav tako oddajajo posamezni investitorji že dosti bolj urejene načrte in imajo bolj urejene finančne zadeve. Storiln-o-st še vedno ni na želeni višini, vendar se popravlja, kar je delno vzrok tudi vidno manjša flu-ktuacija in naraščanje stalit ega kadra. To je vsekakor posledica intenzivnejše stanovanjske izgradnje našega podjetja za lastne delavce in uslužbence. V prihodnji številki bomo objavili kratek statistični pregled o stanovanjski gradnji »Gra- disa« za svoje potrebe. V primeri z drugimi podjetji in objektivnimi težavami smo glede tega kar precej napravili, čeprav še zdaleč ne toliko k-ot potrebujemo. Pri primerjavi podatkov o realizaciji, bo katero gradbišče našlo morda kakšno odstopanje. To pa je moglo nastati ali zaradi netočnega poročanja ali pa zato, ke-r sest-av-Ijamo poročilo iz »A« obrazcev. Podatki v teh bi morali biti istovetni s položenimi situacijami, katere kopije dobimo. Ker pa nastanejo pri situacijah naknadne spremembe, se podatki vedno ne ujemajo, bistvenih raz- lik pa ni. Ponovno prosinao gradbišča, da pošiljajo poročila točno izpolnjena, ker bo lahko po-tem tudi podoba posameznih gradbišč v razpredelnici -lepša. Do konca junija smo izvršili na gradbiščih 40,5% letnega plana, medtem ko smo izpolnili v prvem polletju lani le 38,5'% letnega plana. Tega pa smo do konca leta presegli za desetino. Če lahko to primerjamo, lahko upamo, da bo letos postavljen rekord v realizaciji, seveda pa je potrebno, da žrtvuje vsak vse svoje sile. da Gradis mirno in samozavestno stopi v prihodnje leto. EDIM1CA . ŠTEVILO ZAPOSLENIH % DEL V AKORDU POVPREČNO PRESEDANJE NORME V % REALIZACIJA V PRVIH š MESECIH V 000 DINARJIH 1/1958 1/1959. *• 1959 po 1/I958 I/ 19B9- 9959 po mesecih 1/1958 I/1S59 1959 PO AAE9ECIH SKUPNA povpf*cd povprtd 1 U m ■v V « povpefli pOvprOČ. i. «. Ul tV. V. v, me/i 99V* J r Cjr-odfc) obrln. na 1 aKlav r zgradb obrtn na 1 dtlav 1 N. ■ W. * VI. qRADIS SkUPNO 4 303 5 Mi, 4371 4423 500^ 5343 5525 5423 40.84 32,15 41,12 «2,74 27,34 41.31 44,60 10,04 22 45 qRAD&i4čA 3 189 A IfoT 3488 JS54 4116 4421 4541 4627 18,33 33.06 9,63 11,96 20,42 41.94 44,37 4»,24 10,3» 22,27 1,6i4.377 1,283.230 401-147 512 2,355 yoe 1.640 866 715 042 566 137 uoo 27B 800 395100 401400 .4?B 3uu 56» 31« L7UBL7ANA JS 7 810 6n 663 771 053 955 966 8 56 38.25 9,44 13,41 37,60 46M 47A1 50,27 a56 21.58 338-246 160-000 178.967 607 521 333 35» 794 1 67-539 644 13 000 55 000 87 000 112000 117 200 1 »6 3»3 Z ALO q 163 • 115 ■190 103 237 225 217 220 49,49 27,83 14,2* 10,49 26,34 3761 »8,91 35,»1 19.49 32.00 55.590 51-741 3-049 309 . 131.282 68 062 63 220 611 8 000 22 ?00 16000 19200 34 500 31 002 (JESENICE Z 41 317 UL 270 331 341 V42 345 8.8« 33.26 3*3 9,71 34.94 44,46 37,94 47,60 8,85 56,09 120.96« 1 16-482 4 486 450 234 187 172.487 61.700 739 16 000 32 000 40 000 40 600 39 100 66490 C E L 7 E 780 921 744 7 31 981 1055 1008 1005 44.89 44.01 10,04 20,93 34,07 56.33 65.20 60,25 44.09 9.00 305-743 226 193 79 550 392 453.342 J4'0 500 112.842 492 32 000 67000 70.0 o# 104400 83 500 9644? RAVNE 224 314 241 240 »02 »23 »72 366 12.10 20,94 1.94 0,7» 15.94 36.C6 39.14 48,73 12,10 10.90 94 395 73.017 418 «22.216 111.945 110 873 710 20 000 14 000 28900 48800 54 000 17 1I6 MARIBOR 998 991 •1020 1012 949 904 953 997 8,29 24,49 1.57 1,96 20,45 36,26 »8,15 40,51 8.70 20,04 340.450 259-760 80-669 34» 422.471 283 254 139-217 426 27 000 54 000- qi 000 66 2 00 . 94 000 90 271 KOPE R 275 272 234 234 245 236 235 243 1.17 26,95 35,37 18.3» 29,83 19,29 15.69 13,98 28,55 23,41 129-080 100-228 28 852 469 182.146 122.495 59-651 670 17 000 31000 37 000 29 900 48200 47 047 PODVELKA 254 120 130 122 302 361 372 20.55 39,32 - - 8,01 34,11 62,91 60,43 - 49.02 121 602 121 602 - 478 4 800 3 300 12 500 40 400 31600 2200« TROJANE - 48 - 23 58 102 110 105 ?>'! 13,25 - - 9,34 23,9(. 15,M 9,03 66.727 66.727 - 981 12 700 19 100 19 200 15727 CENTRALA HO 7* 82 79 42 74 75 77 - 4,68 - . 0,80 2.8? 9.07 8,67 7.12 - 134,72 PROJEKTIVNI 5IR0 . 27 ?7 24 24 28 26 26 100,00 99.72 967J 99,56 loo.OO 100,00 100.00 m, 00 100,00 130,81 C 0. L7UBL7AN A S07 317 315 3&0 »12 317 325 324 _ 9,93 4,»7 0,15 2,56 3,80 747 6,70 4.32 9,9» 147.40 C. 0. MARIBOR 158 317 162 161 162 158 156 156 -*• - — — - — — — - ŠKOE7A LOKA 133 118 137 13» 136 138 138 •• 3 30,18 ii,93 43.72 47.55 30,45 55,06 60,40 62,60 38,10 144.64 betohlrna 307 208 140 142 105 227 244 270 85,00 40,68 »4,42 58.03 61,00 54,44 4«,50 67.22 85,os'' 117,04 n n t i SEPARACIJE gradbenega materiala v Avstriji in Zahodni Nemčiji ■Oktobra lanskega teta me je •vodila ij»ot z ‘ 'Dunaja v Zahodno Nemčijo, kjer sem nadaljevat svojo prakso, s katero sem pričel v Avstriji. Na moje veselje pa se je ta praksa razširila tako, da sem si poteg separacij ogledal tudi tovarne, ki izdelujejo opremo za separacije, gradbišča in drugo gradbeno dejavnost. Ob koncu svojega članka nameravam na kratko opisati vse te stroje in opremo, medtem ko naj se prej še zadržim na dejavnostih separacij in gradbeništva v Nemčiji. Podjetje Wayss & Freytag A. G., Frankfurt — Proizvodnja ! železniških pragov iz prejnapete-ga betona Kapaciteta podjetja znaša pri dveh izmenah 11)00 kom železniških pragov dnevno, pri zaposlitvi 65 delavcev v dveh izmenah. * parno pec, ki obratuje z mokro paro temperature t = 80 stopinj, je mogoče naložiti ca 500 pragov, katere parijo 8 ur. Po parjenju pragove razopažijo in popustijo žice. Pragovi so deponirani na prostem v skla-dovrvicah višine 8 m. Cena praga znaša 36 DM brez železne podloge in pritrdilnih vijakov. Volumen praga znaša 0.1 ms življenjska doba pa 60 let. Tolerančne mere ± 1 mm so predpisane samo z ozirom na ti.r-nično širino. Prag je poenostavljen do naj-vecje mogoče mere. Prejnapeta žica ST 1135/150 0 9.7 mm je napeta kot dve zanki od enega do drugega konca praga. V takšnem stanju jo držita dva s pločevino poob-lečena betonska valja premera 120 mm. 1 rečno na os valja je izdelana luknja 0 25, skozi katero se namesti vijak M 20 za natezanje. Na te vijake se pred betoniranjem namesti gumaste plašče tako, da je mogoče po parjenju vijake izvleči. Lesni vijaki za pritrditev tračnico so nviti v lesene vložke, zalite v betonu. — 0- 0 d / r -1 X ti — —• -— e{- \ ^ / gonete in stavljainje v sušilno komoro (t delavec) št. 7. Dvig in p nanos pragov iz vagoneta z dvigalom na tolkalni stroj, kjer se izbije prag iz modela (1 delavec) št. 8. Izvijanje nateznili vijakov št. 9. Izbijanje praga iz modela (1 delavec) št. 10. Izvlečenje gnani vložkov in ročno zabijanje lesenih čepov (1 delavec) frakcije in sicer 0 — 35, 35 — 100 m 100 — X. Od tu dalje potujejo te tri frakcije vsaka svojo pot. Grobi in srednje grobi material potujeta vsak zase preko magnetnih bobnov na trakove, na katerih odbirajo delavci ročno organske, betonu škodljive primesi. Nadaljnji proces se izvrši za grobi material v dveh 35 tonskih krožnih drobilcih. Ta zdrobita material do velikosti zrna 60—80 mm 0. Sita z mrežami 18 mm zopet klasi ra jo material. ;. 3111: 3* C X // k? /J ,4 Hill 4 /K ;----1 \vagonet 5L-J* r 3 j '1-i----------1—i-------1—i--------r -J '------J t------L-a- -J v i ■e mil* 1 4—>--i )■ I \ Sušilna Ham a ra J)es na Dvojni model z vstavljenimi žicami V proizvodnji teh pragov je uveden tekoči trak. Potujoči transporter dostavlja in odvzema vsakemu delavcu model, oziroma prag, kateri mora opraviti na njem predpisano delovno operacijo. Seveda se celoten proizvodni proces ne odvija zaporedno, pač pa se sestavni deli za pragove izdelujejo v vzporednih delavnicah {vijaki, čepi, vezanje žic), medtem ko se glavna proizvodnja, katere tehnološki postopek prikazujem spodaj, odvija na tekočem traku: Št. 1. Vstavljanje lesenih vložkov im privijanje slednjih (2 delavca) št. 2. Vstavljanje s pločevino pooblečemih valjev in predhodno zatezanje vijakov (2 delavca) št. 3. Dokončno hidravlično zatezanje vijakov {i delavec) št. 4. Sipanje in vibriranje betona (2 delavca vzporedno) št. 5. Dokončno oblikovanje praga z vibrira imi plohi (2 delavca) št. 6. Nadlaganje pragov v modelih na va~ št. lil. Mazanje podloge, kamor je namestiti železne podložne plošče za tirnice (1 delavec) št. 12. Postavljanje podložnih plošč št. 13. Postavljanje okvirne šablone za vijake tirnic in dokončno privijanje slednjih št. 14. Odvzem pragov in prenos na deponijo s porfalndm žerjavom. Beton se pripravlja v dveh protitočnih mešalcih, kapacitete 250 1 gotovega betona. Mešalci so postavljeni v nadstropju, do njih pa se transportira gramoz z elevatorjem in cement po zračnem cevovodu. Sipanje materiala v mešalec se vrši avtomatsko s predhodnim tehtanjem. Pripravo betona nadzira le en človek. Tako velika produktivnost pragov je posledica premišljenega tehnološkega postopka in poenostavitve izdelka do največje mogoče mere. Podjetje Verwertungs — GmbH — Frankfurt am Main To podjetje izdeluje izdelke Vibriranega betona iz ruševin, katere so nastale v času vojne v Frankfurtu in okolici. Podjetje je osnovano po vojni ter se je povečalo do današnjih kapacitet šele pred 10 leti. Do leta 1947. je izdelalo le okrog 500.000 zidakov in 400.000 strešne opeke. Z večjimi kapacitetami je pričelo obratovati podjetje po letu 1949. ter izdelalo do leta 1050. 2 X 106 opeke • in 16 X lO0 votfakov. Leta 19’54. je izdelalo to podjetje že 23 X 10° opeke, 6.6 X 106 vot-lakov in ca 300.000 kvadratnih metrov stre-šne opeke. Tehnološki postopek izdelave: Iz vagonov sipljejo ruševine na rešetko razmer ca 90 X 5 m. Rešetke imajo odprtine 0.5 m tako, da se dozira preko njih cele bloke na strgalni transporter, kateri vodi material do vodoravnega in nato navpičnega transporterja s korci vsebine 1 m3. Ti odlagajo materiali na separaciji. Prvi proces se izvrši na rešetki z valji. Večji del materiala potuje preko te rešetke na kaskadno sito. Rešetka in sito delita materiala v tri ---------, , 2) £ mg g Sušilna Ha mora J I__________________i Material nad 18 mm pada ponovno preko magnetnega valja v fini krož»d drobilec. Dva nihajoča sita z mrežami 3, 15 in 18 skrbita za poslednje sortiranje. Slični postopek kot pri grobem materialu se odvija pri materialu od 35 do 100 mm. Po-odstranitvi grobih organskih primesi, pada material v krožni in čeljustmi drobilec ter končno v valjčni mlin, ki ga zdrobi do zrn 15 mm 0. Od tu dalje potuje material končno preko dveh sit, katera ga delita v frakcije kot v prejšnjem primeru. Frakcija od 0—35, katere je 48% ima v sebi največ drobnih organskih primesi, potuje svojo pot. Te primesi ni mogoče odstraniti z enostavnim ročnim prebiranjem v času transporta. Zato je bila v ta namen postavljena posebna sinter naprava. Ves material od 0 do 35 se meša s 6% drobnega koksa. Ta mešanica potuje na pomični brezkončni rešetki, širine 2 m. Nad rešetko se nahaja vžigalni obok, ki vžge koks. S koksom vred zgore tudi ostale organske primesi. Bkshausto.r, kapacitete 3750 mVmim, odstranjuje najmanjše delce prahu in istočasno povzroča dober dotok zraka za gorenje. Na koncu te ca 30 m dolge naprave rešetke se nahaja drobilec, ki drobi material v frakcijo 0—100 mm. Istočasno brizga na ta vroči material hladna voda, katera povzroča še nadaljnje razpadanje. Nadaljnji transport se vrši na Sehenckovik vibrirnih pločevinastih žlebovih. Preko traku za tehtanje transportiranih količim potuje ta, kot že preje omenjeni material v silose betonarne. Betonarna: Material, dobljen po gornjem postopku, mešajo s cementom in vodo v štirih 1506 1 protitočnih mešalcih. Ves material, kakor tudi rimfuzo cement, tehtajo. Izdelava blokov se vrši na dveh avtomat-skih vibrirnih strojih firme Schlosser, od katerih izdela vsak v enem taktu 1 kvadratni meter opeke. Transport izdelkov se vrši na vrvnih transporterjih, prečni transport pa s pomočjo Demag dvigalk. Zidake suše na prostem, na betonski ploščadi. Na kamione pa jih nakladajo z elektrovozički, izvedenimi z vprijemnimi kleščami. ing. Franc Marinčič 1 Slika 3. Slika 5. Gradbena dejavnost v Beogradu Društvo inženirjev in tehnikov je junija letos organiziralo ekskurzijo gradbenikov v Beograd, ki sta se je udeležila tudi dva člana našega kolektiva. Priobčujemo nekaj zanimivosti s te ekskurzije. Izgradnja Novega Beograda je v znamenju novih in sodobnejših načinov gradnje. Naj-zamimivejša je vsekakor gradnja 8 nadstropnih stanovanjskih blokov, katerih konstrukcija je iz prejnapetih montažnih 'elementov. Stebri gredo sikozi tri etaže in med stebre vpnejo medetažne plošče iz »durisola«, (lahek material, iz lesenih odpadkov, cementa in kemičnih dodatkov — švicarski patent). Na sliki 1. so »durisol« plošče v železnem kalupu. Po zabetoniranju in strnjevanju plošče napnejo. Na sliki 2. vidimo ploščo, pripravljeno za montažo. Slika 3. pa kaže jekleno ogrodje, na katero polagajo montažno ploščo preden jih s prejnapetim betonom stisnejo med stebre. Slika 4. prikazuje stekleno kupolo nad dvorano v novi zgradbi Zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu. Konstrukcija je iz luxfer stekla in betonske smreže. Izdelali so jo Francozi. Beograjski sejem tvorijo tri hale, po konstrukciji in izvedbi zelo sodobne in smele. Največja, hala L, ima kupolo oremcra 106 m in je največja v Evropi (slika 5.) Konstrukcija je iz prejnapetega betona. Kous trakte r je ing. žeželj. Slika 6. pa kaže notranjost hale II. Gradnja stolpnic: Omembe vredna je ideja, da tvori nosilno konstrukcijo 6 betonskih zidov, med katere montirajo stropne konstrukcije. Betonske zidove betonirajo s plezajočim opažem. (Slika 7.) Na Karaburmi, periferijskem delu Beograda, grade naselje enonadstropnih hišic iz durisol in žlindrinih blokov na podoben način, kot to gradimo mi v Gerbičevi ulici v Ljubljani. Zanimiv je bil tudi ogled najmodernejšega hotela, ne samo v Beogradu marveč v vsej državi. To je hotel Metropol z zelo razkošno opremo. Apartmani so po tO.&OO din na dan, postelje pa so tudi po 500 din na dan. Imajo lastno elektriko, hladilnike in klet za 10 vagonov vina. Na zalogi imajo tudi steklenice wiskyja po 22.000 din ena. Med drugim smo si ogledali tudi veleblagovnico »Beograd«, ki so jo prav te dni odprli na Terazijah, staro skupščino in pa gradnjo novega Pančevskega mostu. Zanimivo je, da morajo postaviti novi most na stare opornike, vendar niti železniški, niti cestni promet po starem mostu ne sme biti prekinjen. Zato so s prejnapetim betonom izdelali dodatne konzole na stare opornike, na katere bodo premestili staro konstrukcijo. Po demontaži starega mostu bodo konzole verjetno spet odstranili. Seznanili smo se tudi s konceptom bodoče ureditve in izgradnje Novega Beograda, ki bo po dovršitvi zares inpozanten. Zaenkrat pa na vsem tem velikanskem prostoru med Donavo in Savo samevajo le posamezne stavbe, od katerih je le objekt Zveznega izvršnega sveta že deloma dokončan in deloma v uporabi. B. V. Slika 6. Slika 7. Ali je kolektiv uslužbencev našega počitniškega doma v Ankaranu tudi v resnici tako složen kot tule na sliki? račun brez krčmarja BJLA^ajna* »Vojvodina Kranjska« je namakala »Zeleno Štajersko« kar za 96 kegljev, kljub temu da slove Štajerci kot »najboljši« kegljači. Na cesti Maribor — Čakovec se je zgubila stranica kamiona. Poštenega najditelja prosimo, naj jo proti nagradi po pošti pošlje na naslov: Čentralni obrati, Maribor. Intenzivne priprave članov našega kolektiva v Kopru na športni dan Gradisa. Le škoda, da ne bomo tekmovali v ribolovu. V nekaterih edinicah so misliti, da bodo dobili dvojne razlike: za tisto kar so dobili izplačano že ob akordih, in razliko od tarifnih postavk. Toda račun je bil brez krčmarja. .. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiH V našem naselju na šmartinski cesti v Ljubljani pravijo, da imajo toliko denarja, da se jim ne bo prav nič poznalo, ko bodo plačali račune za vodo. Te steče vsako noč komaj nekaj kubičnih metrov. Voda je pa tudi samo po 150 dinarjev kubik. Dva fotografa — dva direktorja GRADISOV VESTNIK * Stran 8 Včasih sedijo za mizo različni tipi ljudi. Da pa ne bo kateri užaljen, so vsi upodobl jeni v obliki živali. No, pa poglejmo, kakšne so njihove značilnosti! Št. 1. Pes — stvari jemlje osebno*. Ljudje se ga izogibajo, je preoster in neprijeten. Št. 2. Konj. Zelo pozitiven, dobro sodeluje, nanj se je treba zanesti. Je zelo pomirljiv in vedno soliden. Trezno presoja položaj. št. 5. Opica — povsod hoče pokazati svoje znanje. Je nadležen in se v vsako stvar vtika kot izvedenec. Njegovo znanje je površno ali ga pa sploh nima. Št. i. Žabam so podobni ljudje, ki radi poslušajo samega sebe, vede. govorijo, čeprav za to nimajo razloga. Št. 5. Ovčka — nima zaupanja vase, čeprav dostikrat mnogo ve*. Vedno se boji. da se ne bi komu zameril. Med ljudmi se počuti slabo in ima občutek manjvrednosti. Je pa zelo občutljiva. Št. 6. Jež — ni mu dosti do skupnega dela, je zelo nezaupljiv, rad bode, nima pa nobenih novih idej. Rad podcenjuje ljudi in smatra, da so manjvredni od njega. Št. 7. Povodni konj — nikjer aktivno ne sodeluje. Navadno ne obvlada strokovnih področij, ali pa nima dovolj pooblastila. Rad spi in delo ga ne interesira. Št. 8. Žirafa — tako ljudje menijo, da so več vredni kot drugi. Stvari samo opazujejo, radi pa kritizirajo izza vogalov. So pa zelo »važni« in nihče nima poguma, da bi se jim zoperstavil. Št. 9. Lisica — je zvita in zahrbtna, v obraz se dobrika, drugače bi ga pa najrajše vgriznila. Prav tako rada kritizira toda nikoli narav-nost. Rada strelja okoli oglov. iu/atski i/d