P oianene šieTfflut Karada« Mi —*7S, •b nedeljah Din 1*—. 'UREDNIŠTVO n naboja t Ktri-k«n, JorSZm wlim it- < L aadatr. UFRAVA m Mha]a * •U 0.4, frimzi* dtaoo- Tale-(m it. 24. — SHS paataoJafcarai nISm Mar. 11.787. Na mm o Sla bata denarja k.m Naslov Molilna plačana v gotovln) Cens daiašnle itev. Din ~75 Ponovna demarša v Sofiji Bolgarska vlada izigrava sosednje vlade. Beograd, 26. avgusta. v, in diplomatskih krogih earsV3Se iVf^no vznemirjenje ker bol-lektivr>^V n‘č ne odgovori na ko- ka 7ac r no*° balkanskih držav. Nedela n« , vest iz Caribroda je ve-raj nnr,Vf^a^’ ^a Je ^'1 odgovor vče-Jup-nd .an dostavljen poslanikom VnraSa ^'e* Rumunije in Grčije. Na recn;* 6 n°vinarjev ali je ta vest brP7 a’ je dr. Ninčič odvrnil, da je bo vi ^sa^e Podlage. Govori se, da ško f s^upno z romunsko in gr-L _ v*do poslala v Sofijo novo noto epu tevala odgovor točno do dolo-ejfa roka, ker se vlade nočejo dati |**8ravati. Maribor, petek 27. avgusta 1926. Poaame zne Številko Navadne Din —-'75, ob nedeljah Din l"'—-v #TABOR* nihaja vsak dan, raivu nadeli« in praznikov, ob 18. ari a datumom naslednjega dne ter stane mesečno po poi« 6 10—. za iao» semstro D 18*—, dostavljen na doisi D 11*-—, na iskasniee D lO- —• inserati po dogovora. Naroča se pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva uiiea štev. 4, Leto: VII. — Številka: 193. Če Bavidoviievcem se mudi v vlado ,n,I» se Voja Marinkovič približuje radikalom. y Beograd, 26. avgusta. V«ffuZv^er? ^asu je opaziti, da je dr v - ,av'dovičevskih demokratov W 7 Kukovič vstopil v ožje sti- tani'm ministrom Maksimovi-1 emu zbližanju je baje veljal tu-S1 Sestanek med demokratskim po-t>rerfCem ^iov^em in ministrskim ten5s®dnikom. Listi komentirajo to s v-7’ da hoče dr. Marinkovič pospešiti Rine • demokratov v vlado, ker je ^ratv33, se Poetičen položaj v krat izpremenil, če nebi demo- dan/ Xs^°Pili v vlado in ako bi se sekali , oaI'ci.ia razdrla, tedaj bi radi-^lado homogeno volilno Otiraš ustavljen na naši MEJI. _ Beograd, 26. avgusta. lf0 ^*eral Plastiras je odpotoval prelij “pograda v Bltolj. Pri prestopu i a ^a pa so Ka na^e °i,'ast' moraj° dobiti in-^|”acije od zunanjega ministrstva, odredilo, da se ga do nadalnjega silira. t KA KOKETIRA S FAŠISTI. s Praga, 26. avgusta. Vesteh’ madžarskih listov se je Sto* v°ditelj slovaških avtonomija pater Hlinka, na poti iz Chica- V ’?tavil v Rimu in je baje vstopil stike s fašisti. šino iz Avstrije. Vse te manjšine niso bile udeležene na lanskem kongresu. Beloruska, ukrajinska in letska skupina so poslale kongresu pismo, v katerem sporočajo, da radi tega ne morejo sodelovati na kongresu, ker se ne zadovoljujejo s kulturno avtonomijo, ampak zahtevajo popolno neodvisnost. V imenu Madžarov na Češkoslovaškem je govoril dr. Srjdlo, za židovsko skupino Moszkin, za Poljake v Nemčiji dr. Kaczmarek, za Nemce na Estonskem dr. Fimmen. Nato so se izvolili odseki za kulturnopolitična, pravna in gospodarska vprašanja. . . t (Avala), 26. avgusta. (Izv.) Kev^rac! 9.1.V, Pariš 14-825, London 25-15 t&k 518.80. Milan 17.01, Praga 15-34 l4-2n 2^1625, Buda pest 0.007243. Briisel • oukarcst 2.5025. tvoritev manjšinskega kongresa Vče Ženeva, 26. avgusta, kil slovesno otvorjen m 1 kongres. Zastopanih 31 Ifeio ^ 7 ?z 1^ držav, ki predstav- nik ri -^1'Jijonov volilcev. Predsed-Movo F' a vl^an ie Posebno pozdravil tjiani*. dosle zastopnike katalonske J,:, v Španiji, rusko skupino iz nske in Poljske ter češko manj- Dnevna kronika — Radičevci ven iz Slovenije! — piše zadlrfji »Slov. Gospodar« itia uvodnem mestu- Pričakujemo, da bo prihodnji »Kmetski list« odgovoril magairi še z večjim naslovom: »Klerikalci ven iz Slovenije!« Naj se gospodje le še naprej obsipujejo s takimi ljubeznivostmi. Vsekakor so se tudi pri starem »Gospodarju« časi močno izpremenili. Dobro se spominjamo, kako sta svoje dni »Slov. Go spo'dar« in pokojna »Straža« agitirala za radičeve c. Bilo je to v časih, ko so radi čeved nabadali na svoje kopje beograjski centralizem. Ce ne bi takrat "»Straža« in »Gospodar« tako pisala o radičevcih, zlasti pa o mučencu Stjepanu, ne bi ra dičevci dobili toliko kroglic v Sloveniji. Ko so pozneje prišli na krmilo, niso tega čisto pozabili in so storili klerikalcem marsikako drobno uslugo. Sedaj pa jih gg. pri »Gospodarju« kar z metlo pometajo iz Slovenije! — Manjšinski kongres v Ženevi. V sredo se je začel v Ženevi manjšinski kongres, ki se ga udeležujejo zastopniki vseh evropskih manjšin razen Slovakov iz Madžarske. Predseduje mu poslanec rimskega parlamenta, Slovenec dr. Wil fan. Kongres se barvi z jezikovno, gospodarsko in volilno enakopravnostjo manjšin. — O vzrokih boja med državo in cerkvijo v Mehiki črtamo_v »češkem Sl-ovu« interviev/ s mehiškim ministrom Jose Moralesom Hessejem, ki se je nedavno mudil v Pragi. Mini s (r, je izjavil, da Je Mehika dobila že 1. 1857, za časa predsednika Juareza. liberalno ustavo, ki določa ločitev cerkve od države in proglaša popolno svobodo mišljenja. Konze>r-vativoi pa se niso udali. Združili »o se z militarizmom in tako je začel vladati diktatorski režim raznih generalov, ki je podelil katoliškemu duhovništvu izredno veliko predpravic, ki so bile narodni ce loti škodljive. Šele v zadnjih letih šobili konzervativci premagani in 1. 1917 se je sprejela quere tarska ustava, ki je še radikalnejša od ustave iz leta 1857. Tako se je med drugim prepovedalo izvrševanje službe duhovnikom, ki ni-so mehikan-ski državljani. Toda ustava se ni mogla takoi dosledno izvesti, ker je morala vlada posvetiti vso skrb gospodarskim in socialnim vprašanjem. Medtem so katoliški redovi in cerkveni poglavarji nakupili nove velike -lotifundije iin pridno-snovali šole, v katerih se je agitiralo proti vladi. Tudi s prižnic so pozivali ljudi k političnemu in davčnemu bojkotu liberalne vlade. Posebno kričavi so bili inozemski duhovniki, ki so se v Mehiki obo gatili. Le-bi so si kmalu pridobili velik političen vpliv in so stalno hujskali proti vladi. Tako je moral predsednik Calles storiti odločne ukrepe za zaščito vlade in države. Ustava iz I-. 1917. se je začela izvajati. Prva posledica je bila, da je cerkev izgubila vse bogastvo, ki si ga je na kopičila tekom časa. Seveda ie boj z organizirano cerkvijo — je dejal mehiški minister — jako težak«, ko pa bo končan, se bo vlada lažje posvetila posameznim gospodarskim vprašanjem. Tako torej izgleda položaj s stališča mehikan-ske vlade. S stališča cerkve je seve povsem drugačen, ali tudi za nevtralnega opazovalca je jasno, da je bil boj zoper strahovlado generalov, ki so uživali milost ka- pa je sama kriva, če je dobil liberalizem \ v Meliki tako ekstremne oblike, ker je sama gnala svojo cerkveno politiko v ekstrem. Kdor seje veter, žanje vihar! (Ceps.) — Promet v sušaški luki je od lani močno nazadoval. Doč-im je skupna to-naža lanskega uvoza in izvoza v prvih šestih mesecih znašala 374.000 ton. znaša letošnje prvo polletje samo 175.000, kar pomeni, da je promet padel za celi dve tretjini. Glavni vzrok jjazadovanju je nova liska železnica in železniška tarifa z dne L oktobra 1925. — Pred monarhijo na Grškem? Po londonskih vesteh zasleduje bivši gršld kralj Juri z veliko pozornostjo razvoj dogodkov v Grčiji. Tudi Javno mnenje v Angliji meni, da Grčija ni daleč od monarhije. Anglija je zelo zainteresirana na Grčiji in se angleški kapital vneto trudi, da bi prišla na krmilo trajnejša vlada, ki ibi še bolj kot dosedanja ustrezala njegovim zahtevam. Velike kulturne slavnosti n« Slovaškem. V središču kulturnega in političnega življenja predvojne Slovaške v Turč. Sv. Martinu se bodo vršile dne 28. in 29. tm. velike na*odno-kulturae slavnosti, nekaka dusev-na olimpijada Slovakov. Ob tej priliki bodo na vse grobove zaslužnih Slovakov na Slovaškem in na Češkem položeni venci kot simbol hvaležno«^ za njihovo delo, brez -katerega bi Slovaki izginili pod madžarskim nasiljem. — Sedemletnlca letalskega prometa med Anglijo in Francijo je potekla te dni. V tem času se je prepeljalo na aeroplanu čez Rokavski prekop okrog 100.000 popotnikov. — Roparski napad. Štirje razbojniki so v Podsusediu napadli trgoyca J. čer-maka iz Petrinje. Prestrašeni Cermak je na zahtevo: >Denar ali smrt« trdil da nima denarja. Toda razbojniki mu niso verjeli, temveč so ga dodobra pretepli in mu ukradli listnico z 8090 Din. Nato so izginili brez sledu- — Nemčija ponuja Belgiji finančno pomoč. Nemčija je ponudila Belgiji vsestransko finančno pomoč, ako ji Belgija odstopi okupirana -kraja Eiiipen in Mal-medy. — Milijonar - morilec priznal. Pred dnevi smo sporočili, da je pariški milijonar Guyot umoril svojo ljubico in jo vrgel v kup slame in vse skupaj zažgal. O Guyotu so se raznesle najrazličnejše govorice. češ, da je kakor Landru moril ženske iz naslade in podobno. Guvpta so nekaj dni iskali, ker- se je dobro skril. Nazadnje so ga le iztaknili in aretirali. V zaporu je izprva vse gladko tajil, nenadoma pa je nastopil obrat in je priznal, da .ie res umoril svojo ljubico. Vozila sta se z avtomobilom in med potjo sprla. --Guyot je izdrl revolver in dekle ustrelil-Nato je avto ustavil in pri nekem kozolcu pokril truplo s slamo ter zažgal. — Velika francoska knjižnica zgorela. V Annonay pri Lyonu je zgorelo več hiš, med njimi tudi stara občinska hiša. V tej je bila znamenita stara knjižnica s 35.000 zvezki in mnogimi važnimi rokopisi. Škodo cene na 20 milijonov frankov. — Ljubezen in šport. 161etna Edita Vernes v Budimpešti, ki si je priborila mojstrstvo v madžarskem plavalnem športu se je včeraj ustrelila iz revolverja. Vzrok samomora je baje nesrečna ljubezen. Njena rana je brezupna. — Nesreče na gorah so ob tem času nenavadno pogoste. V tirolskih gorah se je pri nabiranju planink smrtno ponesrečil neki 261ctni turist, istotam sta postali žrtev planin neka 221etna in neka. 13-letna turistka. Pri nabiranju planink sc je ponesrečil tudi neki nada-ljni 231ctni turist. Tudi v bavarskih gorah je zahtevala zadnja nedelja 2 žrtvi. — Iz naše mornarice. Nemški listi poročajo: Jugoslavija je kupila malo nemško križarko »Niobo«, ki Jo je nemška mornarica izločila iz prometa. Križarka ima obseg 3000 ton. Bila -je_ v nemški ladjedelnici temeljito*popravljena in je dobila ime »»Dalmacija«. Sedaj je že odplula pod jugoslovansko zastavo v Kotor, kjer se [ ‘OUfOA OU>AO}OAs čo, dočim bo ostalih trideset obtožencev oproščenih. Mariborske vesti Maribor. 26. avgusta. Trgovska akademija v Mariboru (Iz vrst trgovskih akademikov.) Ljubljansko glasilo Kluba trgovskih akademikov »Trgovina« je v svoji zadnji številki zavzelo odločno stališče. proti ustanovitvi trgovske akademije v Mariboru, kar utemeljuje dovelj konkretno s tem, da že absolventi ljubljanske trgovske akademije nimajo kruha in da si ga morajo iskati v državnih službah. Stališče član-karja je pravilno in mu ne odrekamo objektivnosti, vendar pa si dovoljujemo nekaj opazk, ki naj razčistijo zadevo in razjasnijo motive, ki so vodili naše gospodarske kroge k ustanavljanju druge slovenske trgovske akademije, ki bo dobila že letošnjo jesen prvi letnik. Predvsem je treba pribiti, da zahteva trgovski poklic vsestranske temeljite izobrazbe, ki si jo ni mogoče pridobiti niti na trgovskih šolah, kaj šele na kratkoročnih strokovnih tečajih. Pestrost in mnogostranost trgovskega poslovanja zahteva od slehernega širokega znanja, ki si ga lahko pridobi le potom temeljitega študija, ki ga nudita v prvi vrsti trgovska a-kademija in visoka trgovska šola, do-čim je vse drugo pomanjkljivo in ne nudi zadostnih garancij za sigurno povzdigo in napredek naše trgovine in z njo v tesni zvezi stoječe obrti in industrije. V trgovskih pisarnah in industrijskih podjetjih in pri večjih o-brtih so neobhodno potrebni ljudje, ki razpolagajo z zmožnostmi, katere lahko podjetju koristijo, to se pravi: nastavljenec mora prinesti s sabo več kot je imelo že podjetje samo. Ne gre, da bi se dogajalo še v naprej tako, kakor doslej, ko so rekli: 6 mesecev brezplačne prakse, pa se bo privadil temu, kar so znali naši očetje! Naj bi začela »Trgovina« temeljit boj povprečni izobrazbi, boj polovičarstvu, ki je rak rana našega gospodarstva. Boj za ustanavljanje trgovskih akademij in za redukcijo dvoletnih trgovskih tečajev, katerih absolventi pomenijo v moderni, po napredku stremeči trgovini podeželske »paderje«, ki pokvarijo in uničijo celo ono, čemur so dani za ugodni razvoj vsi pogoji. To je naše stališče in edini vzrok, ki utemeljuje potrebo ustanovitve druge slovenske trgovske akademije. Proč z nepopolnimi šolami in s pribežališči srednješolskih grešnikov! V tem smislu je treba pozdraviti ustanovitev trgovske akademije v Mariboru! LAWN-TENNIS-TURNIR za prvenstvo mariborske olfrlsastl in 25«a kupo mMARBU M€a E K SEI1UNO" V soboto, dne 28. avgusta se bo pričel na igriščih ISSK. Maribora in SD. Rapida Lawn-tennis-turnir, za katerega se je prijavilo veliko število konkurentov. — Predprodaja vstopnic pri Zlati Brišnik. _ m Mariborski novinarji na ekskurziji v Gradcu in na Dunaju. Na včerajšnji seji je sklenil Mariborski novinarski klub, da poseti dne 28. t. m. graški velesejem, dne 4. septembra pa dunajskega. Na Dunaju si bodo udeleženci tudi ogledali socialne naprave dunajske mestne občine, ki so zaslovele širom Evrope, zlasti pa stanovanjska poslopja, ki Jih je zgradila mestna občina za ublaženje stanovanjske bede. Vest o tem sklepu je vzbudila pozornost tudi v Gradcu, kakor posnamemo iz današnje »Tagesposte«. Ker ®o med mariborskimi novinarji tudi stalni dopisniki ljubljanskih in zagrebških listov, je njih oficielen prihod v Gradec ~ prvič po prevratu — tem pomembnejši- m V gledališki operni zbor se sprejmeta 2 sopranistki in 2 aiUstki (globoki alt). Prijave v gledališki pisarni do 31. t. m. m Začetek gledališke sezone. Kakor je že definitivno določeno, se bo dne 2-oktobra otvorila mariborska gledališka sezona. Sezono bo otvorila Zupančičeva »Veronika Deseniška« v režiji ljubljanskega režiserja g. Šesta in ob avtorjevi navzočnosti. Nato slede Nestroyevi »Ptiči« in opera »Bajazzo«. O letošnjem o-pernem in dramskem programu bomo prinesli tekom septembra obširnejše poročilo. m Tiskovni proces zoper carinskega posrednika Adama Mariča. Kakor smo poročali, se je imela danes vršiti razprava v tiskovnem procesu zoper g. A. Mariča radi »Poslanega« y našem listu. Do-znavamo, da je bila razprava radi zaslišanja prič preložena. m Še o vojnem razporedu. Dasi še ni bil objavljen uradni poziv k takozvanemu vojnemu razporedu, ki bi imel biti 12. septembra, se je pokazala v vsej javnosti enodušna želja, da naj vojaška uprava o-pusti razpored ali pa ga aranžira kako drugače. Skoraj vsi listi so izrazili jako tehtne pomisleke proti tej obliki, ki je nemara v primitivnejših razmerah čisto umestna, pri nas pa se po nepotrebnem ljudje vznemirjajo. Ali vojaška uprava res misli, da bo poživela domoljubni duh med ljudstvom, če bo pustila civiliste vso nedeljo stati na nekem travniku v Teznu. kjer ne bo niti pitne vode ker je občina ne more napeljati? In če bo slabo vreme; ali je vojaška oblast zainteresirana na tem, da ljudje slabšega zdravja zbole na posledicah take čisto formalne prireditve, ki se da opraviti na veliko bolj moderen in simpatičen način? Ob-vezanci bodo seveda šli, saj sc vsak zaveda svoje dolžnosti nasproti državni vojni. moči. ali ker se tudi na najvišjih mestih povdarja, da je vojska le del naroda, bi že bilo dobro, če bi se vojaštvo oziralo na narodno razpoloženje. Ker razpored doslej še ni bil službeno objavljen, priporočamo vojaškim oblastim, da si izberejo kak prikladnejši, morda pismeni način obvestitve, ker bodo s tem bolj koristile patriotskemu in vojnemu duhu med prebivalstvom, ki mu take zamudne procedure čisto'nič'ne imponirajo. m Maribor je dobil trgovsko akademijo. Včeraj je prejelo ravnateljstvo Državne trgovske šole sledeči odlok: »Na ukaz Nj. Veličanstva kralja z dne 7. avgusta 1926. !., a na predlog g: ministra 'trgovine in indusstrije. se dosedanja dr-.žavna trgovska šola v Mariboru povzdigne na stopnjo trgovske akademije s tem, da postane učni načrt in delovni program te šole enak učnemu načrtu in delovnemu programu za državno trgovsko akademijo v Beogradu. Prvi razred te akademije ima pričeti z delom dne 1. sept Zgornje se dostavlja na znanje s pripombo, da je bil o ukazu obveščen veliki župan mariborske oblasti. Po naredbi ministra trgovine in industrije, načelnik D-Korenič.« S tem odlokom je bila izpolnjena želja naših trgovskih krogov in Maribor je dobil učni zavod, o katerem smo prepričani, da bo pod vodstvom dosedanjega ravnatelja, znanega strokovnjaka g. M. Do len p a. na čast našem« mestu in prebivalstvu v trajno kori«t. — Kakor izvemo, se bo začel pottk radi tehničnih priprav nekoliko pozneje. Odlok je bil namreč izdan jako pozno, vsekakor prepozno, da bi se mogle vse priprave za preureditev šole končata že pred 1. septembrom. m Čebelarski izlet v Bresternlco. čebelarska podružnica za Maribor in okolico priredi v nedeljo 29. avgusta tl. po- poldne izlet k čebelnjaku gospoda Vidoviča .v Bresternici, četrj ure izza Kamnice. Ker sita zaradi slabega vremena sestanka meseca junija in julija odpadla in ker bo letos zaradi skrajno slabe čebelarske letine silno težko naše prijateljice tako vzimiti, da ne bo čez zimo neljubih izgub, je neobhodno potrebno, da se tega sestanka udeležijo prav vsi čebelarji po-družuiškega okoliša, tudi taki. ki niso člani podružnice. Na sestanku se bodo namreč podala navodila za pravilno vzi-movanje čebel. Razen tega bo poročal vsak posamezen član ozir. nečlan o zdravstvenem stanju svojih čebelnih ljudstev, da ugotovimo, aji se čebelna gniloba v področju podružnice širi ali krči in da moremo storiti primerne ukrepe. Skupen odhod od IV. deške osnovne šole (pri samostanu) v Mariboru točno ob pol dveh. V slučaju slabega vremena se vrši izlet v nedeljo 5. septembra. Odbor. m Drzen šofer. Sinoči je jezdila vojaška patrola iz Bohove, kjer je inficirala straže pri municijskih skladiščih, prot Teznu, Nasproti ji je na levi strani ceste pridrvel z velikansko brzino neki avtomobil Ko se je patrola hotela umakniti jo je zapazil tudi šofer in je krenil z drsečim avtom v isto smer. kamor so se umaknili konji. Blatobran je zgrabil enega izmed konj za levo nogo in mu jo zlomil. Morali so ga takoj zaklati. Zadeva je bila predana sodišču. m Pogon. Včeraj popoldan in v noči je tukajšnja policija podvzela racijo, ki je imela zadovoljiv uspeh. Ob štirih popoldan so bili preiskani deli mesta pri Treh ribnikih in Krčevina, ob 11. uri gostilne in kavarne a opolnoči vsi nasadi, parki in razna skrivališča. Aretiranih je bilo 10 oseb, 4 ženske in 6 moških. Vzrok racije so bile predvsem številne poizkuše-ne tatvine in vlomi, iz kaznilnice ubcgli kaznjenec in drugo. Aretirane ženske so bile oddane v bolnico, ker so osumljene tajne prostitucije. Med možakarji pa je bil prijet M. O-. ki se je ved'no izdajal za Franca Kolarja, radi česar je bilo zasledovanje jako otežkočeno. Zasledovan je bil radi raznih tatvin. 2. majati, je nekemu gostilničarju v Studencih pokradel mizne prte, rjuhe in drugih predmetov ter pobegnil v Ptuj kjer je pokradeno razpečal. Povodom prenočevanja v neki tamkajšnji gostilni je okradel nekega gosta. Odnesel mu je obleko in listnico s 5000 Din 'ter izginil brez sledu-Pri zaslišanju je oboje priznal. Sumi pa se, da ima še več tatvin na vesti. m Za zgradbo pravoslavne cerkve v Mariboru je nabral na gostiji g. Drago-ljuba Pavloviča in gdč. Zore Kravosa g. prota Trbojevič na predlog trgovca gosp. Ferda Pintera 1100 Din. Predlagalcu in darovalcem sc sekcija za zgradbo cerkve najtopleje zahvaljuje! m Na 1. dekliški meščanski šoli v Miklošičevi ulici bodo ponavljalni in dodatni izpiti v pond-, 30. t- m. od 8. ure dalie, topiti za zasebne učenke v torek, 31. t. m. V 1. razred se ne sprejemajo več u-čenke. Vpisovanje učenk v ostale razrede II.—IV. se bo vršilo 1. septembra. — Otvoritvena sv- maša bo 2. septembra,, redni pouk pa s*e prične 3. septembra. m V Veliki kavarni Je v petek poslovilni koncert malega Ernesta in elitni koncert. 1750 Šah Šahovski turnir v Ljubljani. Včeraj so odigrali 10. kolo, igralci ij® izmučeni. Tot dobi v 20 minutah _ Pr0T1 Ačimoviču. Jerošov remizira s Pircem, Agupjejev proti Grenčarskemu, Kies_ proti Mrzlikairju, Pan ti ja Tokavčiča Kalabarjem prekinjena. V B skupini J dobil Singer proti Marjanoviču, KruCT1 ski proti Jonkej>u, Furlani proti P vu, Dumič je potolkel C. Vidmarja, , tolče samo močne. Rožič ni sprejel ^ Didzinskcga ponujani remis in Je d2, Kulžinski in Poljakov P° ' Poljakov 4 'A, Vogelnik in Vidmar P 4 (1). I- /p ort Lawn-tennis-turnir za prve* stvo mariborske oblasti in ** kupo „Mariburger Zeitunfl V soboto 28- t. m- se prične nimiv temniš turnit za prvenstvo p <-boTske oblasti. Boj za katerega se 36 »m-slej priglasilo nepričakovano veliko vilo konkurentov je vzbudil ogromno nimanje naše športne publike- Pr&ar^ daja vstopnic pri g. Zlati Brišnikov^ Permanentne vstopnice (50 Din) & (20) stojišča (10) dijaki (5). Kino APOLO KINO predvaja od 24. do 26. avgusta no zlato«, interesantna pustolov^L^ podmorskim čolnom v 6 činov. —1 »Borba za kruh« ni prispel. y Film Nogometna tekma za zlati ^ ljev pokal v Ljubljani, se predvaja š® dni kot predigra. KINO »DIANA« STUDENCI ^ Sprememba programa! Od sre^^j do vključno petka 27. avgusta fanta® ^ filmski roman v sijajno in razkošij* premljenih 8 činih Fantom moulin r° ^ Že naznanjeno predvajanje ob priliki zaključne tekme med nož0, ^ nima društvoma Zagreb jn Beograr jo Ljubljani se vrši od danes (sred«' ^ vključno sobote 28. t. m. Slike polnoma čiste in plastične. GRAJSKI KINO predvaja od četrtka 26., do ncddfi $ avgusta »Pariški ljubljenec«. K šestdejanska drama po romanu Hesl« od Margary Lavrenoe. Tri večle «!le, ona pripravna za veletrgovino, ena za restavracijo, ena z velikim parkom, tudi manjša lepoležeča * vila ugodno na prodai. Naslov: „Marstan“ Rotovški trg 4. 1755 Posestvo v lepi leil. arondirano v Spod. Voličini, sodni okraj Sv. Lenart v Slov. gor z zidano hišo in zidanim gospodarskim poslopjem je na prodaj. Posestvo meri pribl. 27 oralov, obstoja iz njiv, travnikov. pnSnikov in gozdov. Cena po dogovoru. Točneje informacije daje dr. Milan 6 o r i £ e k, odvetnik pri Sv. Lenartu. 1788 Dijake (felt) sprejme na hrano in stanovanje. Krekova »1. 8, vrala 8. 174» umi pes nemSki kratkodlaki ptičar so po uerodni ceni protla. Tattenbachova ulica 23 _____________________ 1747 Žit hiše Po 150.000 Din v mestu in bližnji okolici, velika izbera plačilazmožnih kupcev. Ponunihe: „Marstan“. Rotovški trg 4. 1746 Pouk v plasovlrjp t daje začetnikom in že nekoliko znajo J®* Gruber. VpraSati od ||/l naprej t KoroSki st* med 10.—IS, uro in 14-j/S* uro. ^ Nepozahinarofinio «i s« Tickar: »Mariboarpka » Maribora, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. naiMkriuTOKiik: Š®kod» Špindler* novinar. Urednik Božidar ,Vsi v Maribor*. Ilražbii lova« Lovska pravica krajevne občine odda potom javne dražbe do 31. marca 1^30 jg2o Dražba se vrši v pondeljek, dne 27. sePtefI!nrU ob 10. uri pri sreskem poglavarstvu v Mario ' breg v sobi št. l/pr. Sreski poglavar ¥ Mariboru, lavi bra0f . j, Dr. Ipavto-^ dne 19. avgusta 1926. Borko novinar. Iadajatelj: