2 925 fc > L s s fcfc ŠTUDENTSKA SKUPNOST ODTUJENA ŠTUDENTOM? 1. Kaj pričakuješ od študentske organizacije - kje bi se morala naj-bolj angažirati? 2. Ko bi danes ukinili študent-sko organizacijo (takšno, kakršna je), ali bi ]o pogrešaJi? Priča smo določeni krizi v delu druž-beno-političnih organizacij, pa naj gre za ZK, SZDL, sindikate, ZMS ali študentsko organizacijo. Krizo v tem smislu, da se politični vrhovi znotraj organizacij odtu-jujejo članstvu. Kaj je temu vzrok, tu ne bomo razpravljali. Z magnetofonom smo obiskali nekaj študentov ljubljanske univerze in jitn po-stavili dvoje vprašanj: 1. S KATERIMI (KONKRETNIMI) PROBLEMl BI SE MORALA ŠTUDENT-SKA ORGANIZACIJA PREDVSEM U KVARJATI, SE OB NJIH ANGAŽIRATI KOT ORGANIZACIJA DOLOCENEGA OŽ JEGA DELA SLOVENSKE POPULACIJE? 2. CE Bl ŠTUDENTSKO ORGANIZA-CIJO, TAKŠNO, KAKRŠNA JE DANES, RAZPUSTILI, ALI BI JO POGREŠALI? Odgovorov, ki so spodaj nanizani, pač ne moremo posploševati, a so vendar vredni premisleka nas vseh, študentske organizacije pa še posebej. Pripomnimo naj le to, da anketirani ocenjujejo štu-dentsko organizacijo na univerzi predvsem i vidika njene prisotnosti, angažiranosti na svojih fakultetah. Ivan Volarič (arheologinja): PriCaku- jem, da bi čimprej razpadla. Nič ne kori-sti, nič ne dela; oziroma — njeno delo se nikjer ne pozna. Angažirati bi se morala predvsem na materialnem področju, kul-turnem življenju študentov. Ne bi je po-grešal, seveda! Darja Budihna (psihologija): Mislim, da bi se študentska organizacija morala angažirati predvsem v reševanju proble-mov študentov. Na primer — zelo težko je priti do knj»ig, skript, potrebnih za študij, zakaj narn ne bi tu pomagali? Ne bi je pogrešala, Darja Wolf (farmacija): S študentsko organizacijo na naši fakulteti sem zelo za-dovoljna. Dobro dela na sami fakulteti, preko nje pa se tudi spoznavamo s štu-denti farmacije iz drugih jugoslovanskih univerz. Organizira strokovna posvetova-nja študentov, v lastni režiji tiska skrip-ta, prireja tovariške večere, sploh je ne-kak center življenja na naši fakulteti. To-rej sem z njo zadovoljna in bi jo pogre-šalaJ Jasna Modrica Petek (farmacija): Za-dovoljna sem z delom študentske organi-zacije na -fakulteti, dela univerzitetne ne poznam. Združuje izvenštudijsko življenje na fakulteti. Poskrbela je za navezavo sti-kov med nami študenti in že diplomira-nimi farmacevti. Ob 20-letnici farmacevt-skega društva je priredila brucovanje in spoznavni večer, na katerem smo se lahko spoznali s starejšimi farmacevti. Pogre-šala bi jo. Bogdan Repe (elektrotehniška fakulte-ta): Studentska organizacija bi se mora- la angažirati pri reševanju problemov sta-novanj za študente in pri štipendiranju. Dajati bi morala, recimo, predloge za po-vezavo o profesorji glede študija. Sam je ne bi pogrešal. Mleslinič (kemija): Studenti so prema-lo obveščeni o študijski organizaciji. Ni-mam pojma, kdo naj bi bil član študent-ske organizacije, očitno vsak študent; kje ta organizacija deluje, na katerih področ-jih, tega pa ne vem. Secer pa, tx) je jasno, pomoč študentu, ne v čisto materialnem smislu, to naj naredijo drugi, kar pa se tudi pri samem študiju — mislim posred-bodo rešili, probleme študija tako ali tako rešujejo profesorji sami... ne, ker sploh ne vem, da obstaja Zdene Zavašnik (ekonomija): Nimam kaj pričakovati, ker ne poznam območja njenega delovanja, vem pa recimo, da je tam neka sJkupina, ki si iz tega ustvar-ja zanimive privilegije, kot vem (omogoča članom kakšne prakse ali pa prijetna po-tovanja v inozemstvo, kolikor vem). Od organizacije lahko pričakujem le kakšne bolj praktične stvari, recimo, da mi orga-nizira kakšne študentske popuste na tek-mah ... Da bi me ideološko spodbudila, tega ne pričakujem. Ne, ne bi je pogre-šal. Boštjan Kranjc (kemijska tehnologija): Osebno mislim, da bi lahko pomagala v odnosih med študenti in profesorji, kaj več pa ne vem, da bi lahko naredila. Lahko bi dala pobude, da se spremeni na-čin študija, saj je sedaj že vse kot gim-nazija, le izpiti so namesTo izpraševanja. Ne bi jo pogrešal, saj, če bi jo ukinili, oi študentje ostali, pa bi že sami reševali svoje probleme. Marko Vreu (elektrotehniška fakaue-ta): Mislim, da je seUaj premalo poveza-nosti. Navaden študent ne ve, kje je, kje sploh Lma sedež. To jih malo ve. Saj, nekaj se jih zanima, pa predvsem t^sti, ki so že v kakšnem forumu. Angažira naj se predvsem pri zbliževanju med študenti, med republikami in s tujino. Ne bi je po-grešal, saj nimarn dosti zveze s tem. Tomaž Kralj (primerjalna knjiženvost): Od študentske organizacije pričakujem islo kot vsak drugi študent. Ne, ne bi je pogrešal. Andrej Boboč (umetnostna zgodovina): Studentska organizacija naj skrbi za spo-znavanje med študenti. Organizira naj spoznavne večere za vse fakultete. Doseže naj popuste za študente na športnih xn kulturnih prireditvah. Ne bi je pogrešal! Marko Koren (ekonomija): Od študent-ske organizacije pričakujem veliko, na žalost pa sem dobil le malo. Mislim, da smo študenti preveč odtujeni drug od dru-gega, saj se še v letniku vsi ne poznamo med seboj. Zakaj he bi študentska organi-zacija nekaj storila, da bi se razmere po-pravile? Organizacija pa bi pomagala tudi pri samem štujaju — mislim posred-no. Recirno, če fakulteta nima knjig, za-kaj ne bi poskušali na primer oni izdati kakšna priložnostna skripta. Najbolj pa me moti, da sploh ne poznam izvršnih or-ganov te organizacije. Kje naj to izvem? Saj je organizacija zaradi nas študentov, nismo zaradi nje na svetu mi! VPIS, ŠTUDIJ, SAMOUPRAVLJANJE NA PRAVNl FAKULTETI K besedi me niso spodbudili odgovori študeotov, čeprav tudi nekateri od teh ne ustrezajo stan^ na pravni fakulteti ln ka-žejo, da niso samo študentski predstavni-ki odtujeni od Studentov, temveč so tudi študentje avtorji omenjenih odgovorov od-tujeni ne samo od študentov, temveč tudi od fakultete in življenja na njej sploh. Oglašam se zaradi »poskusov sintez« na koncu vsake skupine odgovorov, ki se mi ne zdijo v redu. Na vprašanje 'o pedago-škem delu so študentje poleg kritifce pa-sivn.Tsti navedli tudi: 1. da so dosegili študentje na pravni fakulteti uvedbo no-vih predmetov, 2. da so zahtevali tudi več vaj in z zahtevo uspeli, 3. da so profe-sorji večinoma pripravljeni spreje-mati predloge štndentov, 4. da j'e prema-lo asistentov. In ko bi v sintezi pričako-vali oceno, da študentom le ni do te^a, da bi diplomirali na čim lažji način in predeljujejo se po lastinem prepričanju.« Kolikor mi je znano, je ustavna funkcija zbora narodov zagotav-ljanje nacionalne (republiške) enakoprav-ncsti in so nijegovi člani delegati republik, če pa je kdo delegat nekoga, potem je dolžan ne samo izražati mnenja tistega, kogar delegat je, temveč tudd gla?ovati v prid predloga tistega, ki ga delegira. novanja odstopili stanovalcein, na njih pa prenesli tudi odplačevanje kreditov za ta stanovamja? 6. Ali je res, da so neustrezne stano-vanjske razmere razlog, da se na razpise asistentskih mest prijavljajc večinoma le Ljubljančani? RAT)O\EDNOST Tribuna želi preveriti nekatere vesti, kj se širijo po univarzi, zato prosi sta-novanjsko komisijo univerze, da javno odgovori na naslednja vprašanja: 1. Ali je res, da je univerza pred ne-kaj leti za velike vsote denarja kupila ne-katera cd najluksnznsjših sitanovanj v IJubljani? 2. Ali je res, da gre še danes velik del sredstev stanovanjskega sklada za vra-čilo dolga, ki je nastal pri teh nakupih ter da stanovalci ne prispevajo ničesar k vračilu dolgov, čeprav so to univerzi-tetni delavci z najvišjimi osebnimi do-hodki? 3. Ali je res, da več asistentov in mlaj-ših strokovnih sodelavcev, ki v prostem času pripravljajo magisterije in doktorate, stanuje v podnajemniških sobah in dru-gih neustreznih razmerah? 4. Ali je res, da mlajši asistentd po več letih ča-ainja dobijo od univerze kredi-te, ki zadoščajo komaj za četrtino do po-lovice skromnega stanovanj'a ter da mo-rajo kredite vračati sami iz svojih skrom-nih osebnih dofiodkov — za razliko od univerzitetnih delavcev, omenjenih v točki 2? 5. Ali je res, da bi se čas oakanja asi-stentov na stanovanjski kredit bistvejio skrajšal, če bi luksusna univerzitetina sta- yt\ujanski študeat/je; 19 70 Na prvi pogled se oloveku zdi, kot da tudi letos vlada v študentskein gibanju kriza, ki izvira iz različtnosti pogledov na probieme, ki izvirajo iz različnib politič-nih prepričanj študentov. Pričeti mora-mo pri političnem prepričanju, saj lahko le s temeljitim poznavanjem politične usmerjenosti študentov razumemo hotenja in idej'e, ki vodijo študentsko gibanje. študentje so (kot povsod na Zahodu) raz-deljeni na levico in desnico. Pri tem je levica v Italiji med študenti še posebej moona, hikrati pa kaže nekatere slabosti, zaradi katerih je njena moč manjša, kot bi lahko presodili na prvi pogled. Največ-ji problem, ki še vedno ni uspešno rešen, je problem politionega sektaštva. Tako se je na primer dokaj močna »leninistično-marksistiana partija« (t.im. »ortodoksni« komunisti) pred štirimi meseci razbila v dve frakciji, »orno« in »rdečo<< linijo, rdeča linija pa se je pred nedavnim razbila na tri nove fraikcije. To so dej'stva, ki govorijo o tem, da politično prepričanje študentov močno niha. To je posledica sunkavitih in nenadnih. notranjih kriz (mednje lahko štejamo tudi sedanjo vladno krizo), v ve-liki meri pa tudi močne propagande ne-katerih Vzhodnih partij. Medtem ko se kitajska partija omejuje predvsem na propagiranje misli predsednika Maa ter živopisanih stenskih koledarjev (predsed-nik Mao plava po Rumeni reki, pred-sednik Mao z rokami pokriva množico delavcev in revolucianarjev, za hribi se širi rdeča zarja itd), pa je propaganda npr. sovjetske ali bolgarske države mno-go ostrejša, konkretnej'ša. Tako so dobili vsi italijanski komunisti na dom po pošti posebno knjigo, ki s sovjetskega stališča razlaga okupacijo CSSR, knjiga, polno fo-tografij, ki prikazujejo, kako »grdo« so sprejeli čehi svoje »brate«. Tudi bolgar-ske brošurice v zvezi z njihovo »slavno« zgodovino je mogoče dobiti zastonj in iz njih marsikaj »poučnega« izvedeti. To so dejstva, ki jih ni mogoče zanikati, saj se vsebina teh in podobnih brošuric zrcali tudi v geslih, napisanih po stenah univer-zitef.nega mesta. Vendar pa moramo poudariti, da j'e študentsko gibanje, ki ga vodi in idejno usmerja predvsem Komunistiona partija in Mladinska komunistična federacija (PGCI), mnogo bolj strnjeno in discipli-nirano kot je bilo pred letom ali dvema. Vedno bolj stapajo v ospredje konkretni problemi študentov in študija, vedno več študentav ocenjuje italijansko situacijo glede na stvarnost, hkrati pa študentje danes tudi mino-go bodj realno ocenjUj'ejo svoje sile, svoj prispevek spreminjanju italijanske drnžbe. Problemov, ki se vsak dan pojavljajo pred študenti, je vedno več. Od takih, da stanejo posamezne učne knjige tudi' po 50.000 lir, da so takse za en sesmester zelo drage (okoli 30.000 ILr — podafeki so iz rimske univerze), da sq predavalnice prena-polnjene, kvaliteta posa-meznih predavanj slaba, birokra-cija pri vpisu ali testiranju pa obupna in moreoa, pa do kompleksnih problemov študijskega načrta in sistema izipitov. študentje so dosegli to, da se štu-dij'ski načrt reformira, počasi sicer, toda zanesljivo, da se namesto prenapolnjenih predavalnic ustvarjajo manjše, debatne skuipine, kjer je stik predavatelj-študent de facto in ne ^amo de iure izveden in uporabljan. Toda problemov je še vedno cela vrsta: socialni sestav 60.000 študen-tov rimske umiverze se nagiba v prid me-ššanskega srednjega in zgornjega razreda, otrok delavcev, ki bi lahko študirali, je miiiOgo manj, kmetov skoraj rsič. In ta od-stotek zaradi dragega šbudija, ki je zvezan s tveganjeim, da traja tudi dve leti dalj in to ne po krivdi študemta (zaradi nere-dov in okuipacij v zadnjih treh letih so n&kateri študentje izgubili tudi po tri se-mestre), iz leta v leto raste v korist me-ščanskega srednjega in visokega sloja. Na drugi strani imamo desničarsko usmerjene štndenjte. katerih javna beseda je »nacionalna Italija brez komunistov«, skrita pa »fašizem«, so sicer v manjšini, toda po svoje mnogo bolje organizirani. V nedavnih študentskih demonstracijah, ko so študentje v znak protesta proti bm-talnosti in pristranosti več sto karabinjer-jev okupirah univerzo, so se fašisti (in desničarji) izkazali Kot perfidni provoka-toiji, ki so lzzivali pretepe in nerede, me-tali kamenje na karabinjerje in ustvarjali videz, da so demonstracije anarhična po-besnelo6t štud^itov. Policija je interveni-rala, brutalno sicer, ccxia če smo pošteni, ji drugega tudi ni preostalo. Med desničar-ji je na univerzi mnogo plačanih pretepa-čev m boksarjev, m niapadajo leve štu-dente in jih pretepajo, s tem pa ustvar-jajo videz kaotičnosti tn anarhičmosti. Geslo levih študentov je »ne se pusti-ti provocirati«, toda mnogokrat nanese ta-ko, da poseže vmes policija in vsesplošen pretep je tu. Povedatj je treba, da je ve-čina karabinjerjev po rodu iz južnih, rev-nih krajev Italije, v kasiarnah pa jim vte-pajo v glavo »vaša revščina je posle-dica zmede in nereda, ki ga ustvarja-jo presiti študentje«. Seveda takšen pouk ne ostane brez odziva, posebej še, če je podprt s slabim žganjem m čakanjem »v pozoru«, tudi po nelkaj ur v ledenem vetru, na kasarniških dvoriščih. Kamen, ki zadene (hote ali nehiote) karabinjerja, sproži plaz, ki ga ni mc^oče več ustaviti. Studentske demanstracije §o danes sa-mo še protest ob največjih krivicah, o ve-čini drugih vprašanj se študentje pogovar-jajo na zborovanjih in tako vnašajo v svo-je gibanje vse več resnosti, zagnanega dela in ne nazadnje tudi teoretičnega znanja, ki jim lahko pomaga spremeniti stanje, ki vlada danes v odnos;u družbe do štu-dentov in njihovih resmičnih eksistencial-nih problemov. Denis Poniž hEMCARSKI ŠLVDENTJE V STUT GARTU V Stuttgartu je v vodstvu tarmkajš-nje štuuentske organizateije (Allgenieiiier Studentenausschuss) .anii izvoljena skupina s posebnim političnim pirogramom, ki ra-čuna da bo tudi na skiorajšnjih valitvah zopet amagala. Lahko ji:h označim za ek-stremne levičarje. Njihov politicni pro-gram je približno tak: 1. Širiti vpliv med štuidenti 2. Doseči povezavo revolucionarnih štu-dentov z delavci 3. Ko bi dosegli trdno povezavo, bi pri-čeli s pripravami na revolucijo, ki naj privede delavskf razred na oblast v Za-hodni Nemci.ji. Zavedajo se, da trenutno ni pogojev za revoiucijo, so pa prepričani, da bo do nje prej ali slej prišlo Kgovorijo o nekaj desetletjih). Dejstvo, da si delavci priza-d&vajo aamo za zvišanje mezd in nič več, si razlagajo (točno po sttp let starih tezah klasikov marksizma) kot prvo stopnjo v njihovem zgodovinskem boju. Skuipina se zaenkrat ornejuje na raz-pečavanje levičarskega ttiska in literature med študenti in na prireejanje debat. Med časniki sta na najvidnejjšem mestu Rote Presse Korrespandenz Ln Miinchiner Stu-dentenzeitung. Od socialističnih drža^v jim najbolj uga-jata Kitajska in- Kuba, se pravi njuna pot v komunizem. Glede SZ in vzhodne-ga bloka 60 bolj molčeči, oknpacije Če-škoslovaške ne obsojajo, je pa tudi ne odobravajo. Prepričani pa so, da je pot vzhodnoevropskih držav pravilnejša od ju-goslovanske. Vodstvu Zveze komunistov Jugoslavije očitajo reviziiorfizeim, ki se ka-že v odpiran/u proti zahodnernu svetu, ki ga predstavljajo inves;ticije kapitala, tu-' risti in kulturni vpliv. Našim študentam svetujejo boj proti »revizianistični kliki«. Ostro obsojajo idio>tsko potrošniško družbo in zelo jih motii vsesplošna neza-interesirano&t študentov za družbene pro-bleme. Večina jih je, vsaj tatko se zdd, celo v marksistični literaturi slabo razgledana. Tekoče dogodke in movejšo zgodovi-no pozinajo zelo dobro, vendar jo svoje-vrstno interpretirajo. Hitro se opazi, da je med njimi precej takih, ki svojo mla-dostno prepotenco izjivajo v revolucionar-ni avanturizem. Janez Peržič JOZE KONC O5/PANJE ŠTUDENTOV Uvodna razmišljanja Te teme nisem slučajno izbral za ob-ravnavo. Zame je vprašanje politizacije samega sebe in študentov, ki to berejo. Revolt proti t. im. »politiki«, ki raas obda-ja in obsipava od vseh strani in nam je odtujena ne le zato, ker smo nemočni pri soočenju s problemi »politike«, tem-več zato, ker smo že v naprej informativ-no zmanipulirani tako, da nam ni mogoče priti do lastne orientacije. Maksimalna osamosvojitev ali če hočete, samouprav-ljanje je doseženo, če lahko rečeš: »To je moj problem«. Osipanje je naš pro-blem, tako tvoj kot moj (kako priti do svojega problema?), in ker je konkretoi fenomen (ni splošna politična fraza), je možno priti do povsem eksaktnih ugoto-vitev. Naslednji razlog, da~ sem se opredelU za to temo, je, da študiram sociologijo in politologijo in čutim inddvidualno po-trebo po tem, da bi se vključil v pro-blem, ki ga dan za dnem doživljam. Po-men dmžboslovja je, da preko razisko-vanj v materialnih resnicah družbenih pojavov lahko zasnuje lastna predvideva-nja na določenem področju, da opozarja na posledice in da s prstom kaže na (ne) odgovornost v primerih negativnih posle-dic. Dan§L je mogoče govoriti o tem, da naši družboslovci sicer izražajo svoja stališča, vendar so premalo angažirani v opozarjanju na posledice. Prva dva koraka približevanja k naše-mu problemu sta informacija in pristop. Temeljite študije ali znanstvenega dela o osipu učencev raznih šol in študentov pri nas ni. V petindvajsetih letih naših kul-turnih prizadevanj za socialistični huma-nizem smo se do sedaj zadovoljili s pre-prosto konstataoijo, da je osip družbeno zlo. Statistične informacije, gola interpre-tacija podatkov in publicistični poskusi so le opozarjali na problem, medtem ko sta bili pedagoško osebje in administra-cija na fakultetah nenehno soočen« s pro-blemom vsaj že 15 let. Pa vendar se uni-verza, od katere bi to najbolj pričako-vali, ni zganila in ni pristopila h kom-pleksnemu proučevanju kljub temu, da je sama najbolj čutila težave osipa ip da je sama imela za to ustrezno strokovno osebje in razdskovalni aparat. Domnevam pa, da so fakultete vsaka zase le sprem-ljale in sprott analizirale razsežnosti m vzroke osipa, vendar rezultatov niso dale v javnost. Tako so na primer na ekonom-ski fakulteti naredili analizo po posebni metod^logiji na podlagi kombinacij zna-čilnih temeljnih žnakov študentov (si-stem prelukniaiKh kartic) za nekaj gene-racij. Rezultatov te analize nisem uspel dobiti, čeprav bi za študente in za štu-dentsko organizacijo bili zelo zanimivi. šele pred kratkim so se komunalni za-vodi za zaposlovanje lotili hvale vrednega dela — metodološke obdelave osipa učen-cev v osemletkah, sekretariat za kulturo in prosveto pa se je začel intenzivneje ukvarjati z vzroki osipa dijakov in §tu-dentov. 2e na samem začetku In ob prezenta-ciji parcjalnih študij s tega področja se je pokazal ideološkl značaj bistva pro-blema, in sšcer v dveh smereh: prl iska-nju, ugotavljanju in dokazovanju različ-nih vzrokov osipa, kjer se sprejme kri-terij profesionalnega, upravnega 'politič-nega ipd. pristopa namesto kriterija po-ložaja dijakov in študentov — na drugi strani pa na usmerjanje in vztrajanje na enem od glavmh vzrokov (kot npr. ma-terialno šibkost). s čimer se zarnegljujejo konkretni odnosi v sedanjosti — to pa je ovira za jasno politično orientacijo in za začetek kakršnekoli akcije Dopolndlni del literature predstavljajo redke informacije in publicistični prispev-ki o stanju tovrstnih raaiskav v drugih državah, kot razširjena literatura pa nam služi celotno gradivo o študentskem giba-nju zunaj in doma, zlasti še, kar daje podporo in utrjuje prepričanje, da štu-dentska populacija ni in ne more bitc homogen in idealen sloj, temveč Je vsak študent zapleteno socialno bitje. Torej moramo izhajati iz njegovega dejanskega sedanjega položaja, ne pa iz raznih trans-cendentalnih kategorij, kot so interesi naroda, potrebe industrije in razvoja, re-forma univerze in podobno, s katerimi se študent-človek zreducira na številko, je odrinjen v anonimnost in je obsojen na položaj rasilnega objekta procesa izobra-Ževanja. Selekcija in osip Najprej moramo spregovoriti o mo- rebitnih podobnostih ali razKkah mod pojmoma osip in selekcija. Selekcija je po grobi opredelitvl instrument določene politike, s pomočjo katere fakultete re-gulirajo število in kakovost slušateljev. Predhodna selekcija so sprejemni selekcije postavljam še na-slednjo hipotezo: V našem visokošolskem sistemu se srečujemo z osipom in ne s selekcijo, osip je le včasih (ne pa pravi-loma) enak selekciji. ZAKAJ? Za sredstvo, kriterij selekcije se »upo-rabljajo'< izpiti ozironia tzpitno (ne)zna-nje, izpiti, zgrajeni na loterijskem prin-cipu pa ne morejo biti pravo selekcijsko sredstvo, uspeh pri loterijskem izpitu vA prava mera (indikator) (ne)znanja štu-dentov. Prl loterijskih izpitdh se namreč kandidatu na izpitu postavi le eno ali dve vprašaroji !z Izpitne snovi, ki predstavlja-ta le neznaten proporc celotn^a potreb-nega znanja. Zavoljo tega obstaja določe-na verjetnost (čeprav majhna), da se po-javi naslednja absurdna (skrajno defekt-na situacija z ozirom na selekcijska pra-vila): vzemimo dva študenta, A in B. štu-dent A naj obvlada skoraj vso izpitno snov in naj ima v svojem znantju le maj-čkeno luknjo, ki naj predstavlja le 1/1000 celotne izpltne snovi; študent B naj ima ravno obratno »odKko«, skoraj ničesar iz izpitne snovi naj ne obvlada in naj ima v svojem neznanju po njegovem le majh-no luknjo, obvlada naj le 1/1000 celotne snovi. Sedaj pa peljimo oba študenta pred izpraševalca (ker sta se oba prija-vija za izpit ob istem roku): študent A nima »sreče« in dobi na izpitu vpraša-nje prav tz tiste 1/1000 izpitne snovi, ki je ni naštudiral in zato se seveda izpit zanj tragično konča; študent B pa je bil rojen pod srečno zvezdo, vprašanje, ki ga je dobil na izpitu, sodi prav v tisto 1/1000 celotne izpitne snovi, ki jo je »utegnil« naštudirati. TOREJ: Pri nas bijemo plat zvona zaradi veli-kega osipa študentov, bolje pa bi bilo, da bi osip empirično »pregledali«. Ce bi se izkazalo, da veljata prej zapisani hipo-tea, potem je treba biti plat zvona ne zaradi velikega osipa, marveč predvsem zaradi NEPRAVILNEGA osipa. (Dalje prihodnjič) PROJEKT KAKO MISEL MISLI KAJ NA DALEC SIMULTANI MISELNI PROSTOR GRUPE ZAGREB GEFF — TOKIO 1, 2, 3, 4. 1970 / PERCEPIRAN PROSTOR // PROGRAMIRAN PROSTOR /// MISEL PROSTOR /// MISEL PROSTOR A SPREJEMNIK—ODAJNIK A ODAJNIK—SPREJEMNIK C IZVEN RELACIJA i RELACIJA TELEPATIJE j PROSTOR MISLI k IZVEN MISELNI PROSTOR J e» n/2 v levo, desno — za n/2 gorgor, dol — n/4 desno, lcvo r 7 PROSTOR IMENOVANJA NAGRAD GEFF. Dušan Makavejev, falus želimir 2il- nik, za ljubezen do naše revolucije. CINEMA CX>MING SPACE OF GEFF. Nuša je prišla z letalootn hodjim v kino. Pansini je prišel hodim v kino. KOPRODUKCIJSKI PROSTOR GEFF. Vsak nov film, drug projektor in Lon- don Carolle Scheeman, Zagreb PAN69, Ljubljana Produotions N S. PROSTOR PROJEKCIJE FILMA GEFF. Komtmikacija 120 različnih pogledov N in vonja akacije dvorane. PROSTOR PRODAJE GEFF. Prodaja se telo in šumi Katarin La- dik. NEKAJ O SEKSU ANDY WARHOL PROSTOR GEFF. 2Xčas 2000m brez seksualni prostor. PROSTOR SPREMEMBE IMENA NA- PREJ OD GEFF. Dolgolasi rojak, Mladič iz publike, Reks iz Ljubljane, Nuša SRečo je z GEFF. PROSTOR MISLI GEFF pusm/ SE MISL/77 PERCEP/^77 mOGRAMlBATl FROSTOR GEFF K K K B B 1. 4. 1970 24,00 uri 2. 4. 1970 24,00 uri 3. 4. 1970 24,00 uri HOMOGENIZ4C//4 IZOBRAŽEVANJA Način predstavljanja polibičnih kontek-stov ni sme s oistimi kontemplativnimi stališči izriniti prvotne potrebe človeka za aktivno orientacijo. Glede na dejstvo, da se naš pouk v večdni usmerja h kon-templativnem stališču in da se učno obli-kovanje opravlja v glavneim s pregledom in ne s korakretno življenjsko orientacijo, je treba v tem kontekstu utrditi vsaj iz-hodišče problernatiike, ki se navezuje prav na vprašanje izobraževanjc naraščaja v aktivni dejavnosti, v politiki. Ne moremo prikazatd v&e amožine pro-blematike. Zadovoljili se bomo s struk-turalnim snovnim principam tisDvh kon-tefcstov, ki so tukaj bistvenl. Oblike in vrste prenašanja duhovno duševnih. vsebin se spreminjajo pač po svojevrstni osnovi. Določema oblika družbeme skupine m kamunikaoije je primerna za oblikovanje umefcniškega naraščaja, druga spet za znanstvenega. V okviru znanostd je za prenos matematičnega znanja potrebna drugačna oblika in drugačen člove&ki od-nos med učiteljem in slušateljem kot pri duhovno zgodovinski snovi; posebna obli-ka je spet potrebna, ko gre za filozoiske, drugačna pa, ko gre za politične vsebine. Zgodovina in praktično življenje ne-prestano nezavedno eksperimem,tirata, da bi v vsakem danem primeru našla naj-ustreznejšo obliko vzgajanja naraščaja na različnih področjih. življenje neneiino vzgaja, običaji, morala in načini obnaša-nja se oblikujejo takrat, ko niti ne slu-tiroo. Oblika skupnega življenja se vedno spreminja; odnosi med ljudrni, med sku pinami se neprestano spreminjajo pač glede na to, ali gre za sugastivni vpliv, instinktivno sodelovanje, prizadaLost, za-pletenost in tako dalje. Tudi tukaj zdaleč ni mogoče izdelatl popoine tipologije ob-lik prenašanja. Le-te nastajajo in se la-gubljajo v zgodovinskem procesu in se iz-gubljajo v zgodovinskem procesu in jih je mogoče razumeti samo, če jih more-rao jemati na osnovi živega kontek-sta in na osnovi strukturalnih sprememb tega konteksta, ne pa v brezzračnem skon-struiranem prostoru. Samo za začetno orientacijo amed kioder izhaja opravičevanje tako imenova-nega dela v seminarju. Toda tudi tukaj je bistveno to, da se omejeni voljni impul-zi in osebni odnosi Izrinjeni, kolikor je le mogoče, da bi se na konkretni osnovi postavili v nasprotje abstraktni možnosti. Kaže, da je ta oblika u6ne skupnosti in prenašanja znanja objektivno upravi-čeno pri tistih zmanostih, ki jih je Alfred Weber označil kot civilizirane znanosti, torej pri znanostih, v katerih se ideolo-ški elementi in impulzd volje ne vključuje v samo znanje. Ta vrsta poučevan.ja pa postane problematična že v duhovnih zna-nostdh, še bolj pa v znanostih, kl se obra-6ajo k neposredni praksi. Toda načinu spoznanja m teindencah sodobnega inte-lektuali^sma ustreza, da ta način učne skupnosti in to specifično formo prern.-Sii znanja hipostaairajo kot vzor in ju pre-iiašajo tudi na druga področja. Srednjeveško sholastično poučevanje in mogoče še bolj univerzdtetni študij v absolutizmu, skoncentriran na vzgajanje uradnikov, sta oblikovala in ustaljevala to obliko učne skupnosti in prenašanja 2snanja. Samo tiste sekte in religiozne grupacije, ki jim prvotno tudi nd bilo do strokovnega in oblikovnega znanja in pri katerih j.e bjlo diihovno razsvetljen-stvo pogoj za znanje in za način opazo-vanja, so gojile tradicijo drugačnih obiik človeške učne skupnosti in pcenosa du-hovnega znanja. Neustreznost učnega procesa, ki saroo prenaša znanja, jih sporoča in poslušalca podreja, se je v našem obdobju najprej pokazala na področjih, ki jih imenujemo »umetnosti«. Tudi tu je oblikovanje aka-demij izcimilo starejšo obliko učne skup-nosti, katere prototip je bila delavnica (atelje). Učni proces, ki poteka v Jelav-nicd, je za prenašanje znanja veiiko upo-rabmejši od akademskejga. Delavnica pred-vsern vedno ustvarja sodelavski odnoa med mojstram in učencein. Tu se znanje ne razvije sistematsko niti ga učenec ne »jemlje na znan.je«. Vse, kar mojster spo-roča, prikazuje na konkretoih primerih »v ugodnih okoliščinah«, o tem ne le govari, ampak tudd dela. Pri tem drugi sodeluje-jo, kreativno dopolnjujejo stvar, za ka-tero je dal eden izmed njih pobudo. Iniciativa prehaja od učitelja k učencu, toi jo vrača. Skupno ustvarjanje jih po-vezuje v nastajajoči celoti dela. Skupaj s tehniko prehajajo tudi ideje in sitil in to ne v načelnem razpravljanju, temveč tako, da se pri oblikovanju in sodelavi jasni namen, ki vse povezuje. S tem je torej zajet ves človek, človeška skupnost je čisto drugačna od tiste, kjer se samo »jemlje na zioanje«. Ne predaja pregled ampak vsa koofcretaa usmeritev (v pri-meru umetniškega procesa se prena^ajo formalna hotenja), pri čemer se seveda analogne situacije ponavljajo, vendar je treba gledati nanje z zornega kota dela, ki ga je treba na novo oblikov-iti, s sta-lišča njegove enotnosti. Kot smo reikli, je na osnovi ramantič-nih vzgibov bila instiktivno dojeta pre-moč učne skupnosti v delavnici. Nagla-šeno je, kakšno škodo so napravile aka-demije likovnim umetnostim ali kako je vsaj resničtna ustvarjaJna uinetnost obsta-jala navkljub akademijaim. Bali su se vsakega gibanja, ki bi hotelo na podoben način organizirati učenje poiitičnega in novinarskega posla. Intelektualizem najde torej tudi v romantičnem gibanju svojo dopolnitev in nasprotndka. Jačanje tega romantičnega gibanja je resnično privedlo ponekod do praktičnega uspeha pri upo-rabni umetnosti ali — če vzamemo pod-ročje povsem druge narave — v zabavi-ščih. Prebilo se je torej v tiste življenjske sfere, v katerih je človek pregnal prvotne oblike učne skupnosti v delavnici, in to ne po nujnostl, ampak zgolj iz ronnal-nega nagona po ekspanziji. Ta romaatič-na struja pa je naletela na mejo prav tam, kjer poraeni sdsteinatsko znanje nu-jen pogoj za moderno življenje. Kakor hitro preidemo na višje stopnje študija in na kompleksme oblike umetniškega po-klioa (čeprav lahko mnoga pretiravanja na tej stx>pnji pripdšeimo odvečnemn in prevelikemu racionaliziranju). se pojavlja tudi vedno več problemov. (Tukaj je či sto očdtna strukturalna analogija s po javom pretiranega raciomaiiziranja in pre-velike birokradje kapitaldstične družbe.) Zaradi tega je v določenem trenut.ku mo-goče čisto natančno ugotoviti mejo, kjer čisto naravno preneha upravičenost ro-mantiičnega pratitoka. Akadeaniairanje pouka za arhitekte na primer ne izhaja izključno iz pretiranega lntelektualizma našega časa, anipak lz objektivne pogojenosti, ki jo prinaša kompliciranost nujnega obvladovanja teh-nične učne snovi. In še več — to je treba nujno uvideti — obstoj in prevladovanje našega intelektualizma nista sama zase kakšen intelektualističen in izimišljen po-jav, ampak je sam intelektualizem nastal na osnovi organskih sestavin celotnega procesa. Zaradi tega ni naša naloga pre-ganjanje ^ntelektualizma tam, kjer zadovo-ljuje potrebe, kl so nastale v najnovejšem času, ampak sarno s tistih področij, na katera zaradd lastme formalne tendence k ekspanziji prilagaja intelektualistične metode tudi tja, kjer žive in neposredne moči morejo ploditl še danes. Cisto teh-nično znanje inženirja torej ni več mo-goče prenašati v obldkd učne skupnosti v delavnici, toda, kjer gre za vpraSanje formalnth hotenj, ki se kotnaj razvijajo, je čisto mogoče uporabiti tiste bolj žive skupme oblike, kl so tismerjene v »pre-bujanje« in nadaljnje prenašanje znanja. Tako torej rešitev ne more biti v kakšnem »ali — ali«, ampak samo v ži-vem posredovanju med silaml, ki obli-kujejo obdobja. V vsakem primeru treba ugotčmM, koliko — skladno s posebnim substratom — se mora izražati sistemati-ziragoči elenient ali organsko nepo&redru tAemen/t r obliki prenašanja ^snanj«. Kar amo rekh m prenašanje umetni-6klh vsebin, velja mutatis mutandis v veliki meri tudi za politični element. Po-lltiko kot »veščino« so do sedaj samo poučevali in so jo prenašaJi »od prunera do primeia«. Politično zinanje in vešoina sta doslej lz roda v rod naključno in občasno. »r>d primera do prlmera« so pranašali tisto, kar je specifično politično. Kar je za umetna&t pomenil atelje, za obrt p-a de-lavnica, je za liberalno-buržoazno politiko pomenila dmžbena oblika kluba. Klub je posebna skupnost ljudi, nastala pa je kot ustrezen medij »sama po sebi« in to za družbeaio in strankarsko izbiranje — kot osmova za politični vzpon — kot tudi za vzgajanje kolektivnih hotenjskih impul-zov. Njegov posebni sociološki značaj daje material za preučevanje posebnosti najbistvenejših oblik neposrediiega prema-šanja politionega znanja, ki je povezano z nekim hotenjem. Toda tudi tukaj, prav tako kot v umetaosti, se kaže, da ne za-dostujejo prvotne vrste uc&aja in izo-braževanja, zasnovane samo na določeni priložnosti. Sedanji svet je preveč kom-pliciran in je za vsako odločitev, ki roora bdti vsaj do neke mere sprejeta na višini sodobne stopnje znanja in izo-braževanja, potrebno preveč strokovnega znanja in celotne orientacije, da bi za daljše obdobje moglo zadostovati znarvje, kl ga dobimo saino od primera do pri-mera. Ta potreba po sistematičnem šo-lanju sili že sedaj k temu, silila pa bo še bolj, da bi dobili bodoči politiki in oovinarji cfcrokovno Izobrazbo. Iz tega izhaja nevarnost, da bi to strokovno izo-braževanje, če bi bilo organizirano čisto intelektualistično, izrinilo prav politični element. Tukaj ne more veliko koristiti manje, ki je čisto enciklopeddčno, za de-lovanje pa nima pedagoškega pomena. Ptav tako se bo pojavilo vprašanje — po-stavlja se že za tistega, ki inia pregled nad vso situacijo — ali je potrebno vse strokovno šolanje politikov popolnoma pre-pustiti partijskim šolam. Partijske šole so glede tega vsekakor v lažjem položaju. V njih samo po sebi pn-haja do vzgajanja usmerjenega hotenja, ki preveva vsebino na vsakem koraku svojega pojasnjevanja. »Klubski« element, ki ga vodi določeno hotenje, se popolno-ma vnaša v raziskovalno in učno delo. Postavlja se vprasanje, če sta taka oblika in način prebujanja in oblikovanja volje zaželeni kot edini obliki. Zakaj ko si to politično prenašanje volje ogled'inu) po-bliže, je samo vzgajanje predhodno darie smeri hotenja, smeri, ki jo ukazuje par-cialno stališče določenega družbenega in političnega sloja. Mar ne sme in ne more obstajati oblika političnega prebujanja, ki se obrača k re-la-tivno svobodni volji, ki je in vedno bolj bo osnova moderne inteligence? Mar ne izgubljamo pomembnega bogastva pvrop-ske zgodovine, če v približevanju preostale partijske mašinerije v kritičnem trenutku ne poskušamo okrepiti prav tistih ten-denc, ki žele odločati na osnovi prejšnje celovite organis^acije? Mar je prebujanje volje možno samo v obliki vzgajanja; mar volja, ki preraja kriHko, ni tudi volja, mogoče celo volja višje stoonje, ki se je ne srnemo tako lahko znebiti. Ne smemo sd dovoliti, da nas potegTiejo za sabo v zaprt krog, v terminologijo in v življenjsko čutenje ekstremne politične skupine. Ne samo predpostavljati, da je prava volja saino privzgojena volja in da sta pravi dejanji samo revolucionarno in protirevolucionarno dejanje. Dve ekstrem-ni strani v palitičnem gibanju naon želita na bem mestu Tsiliti svoj eoootranaki pojem prakse in na ta način prikrivati resnično problematiko. Je mogoče poli- tika samo pripravljanje kakšnega upora? Mar kontinuirano spreminjanje okoliščin in ljudi ni prav tako delo? Pomen revo-lucionarno »vstajnih« faz je mogoče ra-zuineti s stališča celote, vendar so tudi-takrat samo parcialna funkcija v celot-nem procesu. Mar ni nujna prav za tisto voljo, ki teži k dlnamičnemu ravnotežju, od koder je mogoče imeti pregled nad celoto, primerna tradicija in oblika izo-brazbe? Mar ni resnični interes celote, da se oblikuje več političnih centrov, ki bl ustvarjali žilvjenjskost kritione zavesti? Torej mora obstajati osnova, na kateri je mogoče učiti zgodovinsko, pravno in ekonoonsko gradnjo, potrebna je za tako kritično usmeritev, obstajati morajo objektivna tehnika vladanja rv&& množica-mi, oblikovanje in vodenje javnega mne-nja, kjer pa se je mogoče ufiiti t«di v tistem manevrskem prostoru, v katerem so odlooitve volje in načan gledanja nujno združeni; to pa je treba delatl tako, da predpostavljamo Ijudi, ki še lščejo in so pred odločitvijo. Tu se bo satno pokazalo, kje je treba uporabiti stare oblike po učevanja s predavanji in kje tiste bolj žive vrste politične vzgojne skupnosti, ki so usmeorjeme v dejanja. Videti je povsem rasumljivo, da je mo-goče razuinetl zveze v specifičnem po litičnem manevrskeim prostoru samo v stvarnd in resnični diskusiji. Brez dvmia mora biti učni proces koncentriran v tem primeru na neposredne in aktualne dogodke, ki jih vsi skupno doživljajo, da bi se neposredno zbudila sposobnost za aktivno orientacijo. Kajti za spoznanje resnične strukture političnega manevrske-ga prostora rd ugodnejše možnostd, kot je živo razpravljanje z nasprotniki o ti-stem, kar je najsodobnejše in najnepo-sredneiše, saj v taki priložnosti vedno prihajajo do izraza sile in aspekti, ki aa nasprotujejo t danenn trenutiku. Tak naoin opažanja, ki je vedno usmer-jen v aktivnost, bo tudi zgodovino poj-maval drugače, kot jo večina danes poj-muje. Nanjo ne gleda samo s stališča arhivarjev in etikov. Zgodovinopisje je šlo že skozi toliko preobrazb — od eno-stavne kronike, legende, poučnih del, do retorike, umetniškega dela, žive slikanice in vse do hrepenečega potapljanja v pre-teklost, da se bo dalo tudi sedaj trans-formiratd. Te oblike niso nič drugega kot takratni osrednji orientaciji ustrezno pregledova-nje preteklega sveta. Ko bo prišla do ra-ziskovalca nova vrsta aktivne življenjske orientacije, kakršna sedaj nastaja v poli-tičnem življenju, orientacija, ki pred-vsem želi spO2aiati sociološke straktural-ne odnose, bomo našli tudi usrrezno obli-ko pisanja zgodovine. S tem ne trdim, da je treba kakorkoli zapostavljaii razisko-vanje virov in arhivsko delo, prav tako ne trdim, da morajo druge obiike zgo-dovinopisja izginiti. še danes 50 potreb^, ki jih je mogoče zadovoljiti s čisto »po-litično zgodovino«, in take, pri katenh je zadovoljivo »morfološko prikazovanje«. Impulzi, ki žele videti na osnovi današnje žilvjenjske orientacije preteklost v cle-mentu sprememb družbenih struktural-nih odnosov, so šele na začetni faai. Se-danja življenjska orientacija ne more biti popolna, če ne sledimo njenih začetkov v preteklosti. Ko pa se bo ta aktivnd na-čin gledanja prebil v življenje, bo zmo-žen tudi preteklost razumeti z našega stališča. K. Mannhc;in, Ideologija i utopija VOLON TERSKO DELO KOT PREDLOG REFORMtf JLA (Koncept projekta) Obstajaita dva, med seboj ločena pro-jekta: a) Vokmtersko delo v državah v raz-voju; b) Projekt delovnih akcij na nera-zvitih področjih čeprav sta nosilca projektov različna (zvezni zavod za tehnično pomoč in scxie-lovanje z državaimi v razvoju; skupnost študentov LVZ) pa združujeta pcdobno zamisel: Omogočdti (pod določenimi po-goji) tistim, ki bi se odločili za volonter-sko delo, da bi bili oproščetn.i služenja vojaščine. Sedanja zakonodaja (skupaj z ustavo) razen v primerih določene stopnje inva-lidnostd to oneomogoča. Pri uresničitvi teh projektov je torej (vsaj) diskusija o re-formi služenja vojaščirve nujna. A) Volontersko delo v državah v razvoju Ob Titovem obisku afriških držav je bila večkrat poudarjena obojestranska želja po še tesnejšem sodelovanju. 2e do sedaj prakticirano pomoč v izkušenih stro-kovnjakih z večletno prakso naj bi (pcleg drugih oblik pomoči in sodelovanja) raz-širili tudi na mlade strokovnjake, priprav-nike z opravljeno diplomo, a brez pred-hodne prakse, ki bi se za določen čas za-pcslili kot prostovoljci v državah v raz-voju. Zavod za mednarodno tehnično pomoč in sodelovanje pripravlja ustrezen projekt. 2e pred letom je pri&lo do razgovora med tem zavodom, predsedništvom ZMJ in konferenoo ZŠJ, da bodo skušali ugoto-vitd možnosti za pošiljanje diplomanbov v države v razvoju v okviru mednarodne-ga tehničnega sodelovanja. Odgovori airiških držav kažejo, da je angažiranje tujih mladih strokovnjakov pogosta praksa pomoči razvitih držav. Več afriških držav (Etiopija, Tanzanija, Keni-ja, Gana, Mali, Zarnbija, Tunizija, Maroko, Alžirija) je zainteresiranih za tovrstno ju-goslovansko pomoč.*) Vendar pa bi mo-rali skleniti dogovore pod podobnimi. po-goji, kot veljajo za druge, zahodne in vzhodne razvite države. Ti pogoji pred-stavljajo minimalno materialno participa-cijo države gostiteljice. ZDA, Velika Britanija, Francija, Italija, Zahodna Nemčija, Nizozemska, Kanada, skandinavske države in v določem meri tudi SZ in NDR pošiljajo mlade strokov-njake v nerazvite države popolnoma ali skoraj brezplačno. To so tako imenovani volonterji — prostovoljci ali (v ZDA) pri-padniki Korpusa miru. Poleg osebnega dohodka in stroškov prevoza večdna teh držav svojim mladim strokovnjakom izplačuje tudi določene sti-tnulativne dodatke ter nudi vrsto ugodno-sti. To so običajno: — oprostitev služenja vojaščine — adravstveno in socialno zavarovanje — garantirana zaposlitev ob povratku, itd. Napačno bi bilo pričakovati, da med jugoslovanskimi študenti ne bi bilo inte-resentov za volontersko delo, če ne bi bili oproščeni vojaške službe. Prav tako pa bi bilo napačno sklepatd, da se bodo študent-je množično prijavljali, če bi bili oproščeni vojaščine. Razlogov, da se zavzamemo za oprosti-tev služenja vojaščine vseh tistih, ki so pripravljeni za let>o, dve ali celo več kot mladi strokovnjaki s komaj opravljeno di-plomo kot pripravniki oditd na delo v iz-redno težkih življenjskih pogojih fcer zah-teva od človeka veliko samostojnosti, po-giuna in pionirskega entuziazma, je veliko. Eden pomembnejših je prav gotovo ta, da je takšen strokovnjak — že samo zaradi svoje odločitve, da bo delal v handicapi-ranem okolju — v neenakem položaju s kolegom, ki se zaposli doama — ali pa v razvpiti tujini. Sredstva, investirana v enega volonter-ja, ne bi presegala 5.000 $ letno. Sredstva, vložena v enega vojaka, so gotovo vecja., Dober strokovnjak s svojim delom v ne-razvitih deželab. gradi mostove med na-rodi in pomaga pri premošeanju prepada med razvitimi in nerazvitimi deželami. Do-ber vojak zna več kot le ubijati. Toda tega ga ne naučijo šele takrat, ko ima puško na rami. Problem ni v računici. B) Projekt delovnih akcij na nerazvitih področjih 1. Od družbenih sredstev, ki jih dobi za svoj letni proračun, voj&ka vsaKo leio znaten del posredno in neposredno vraca družbi. Posredno s finan&iranjeim znajistve-nih nalog preko oboroževalne industrije. Zaposluje določeno število delavcev. Me-posredno z gradnjo cest, mostov, železnic. vojaki so vedno prvi, ki pomagajo Ijudem ob elementarnih. nesrečah in jim nudijo pomoč pri odstranjevanju nastalih posle-dic. Seveda ne gre za upravičenost vojske. Svečana zaprisega je dovolj precizna in vsakega vojaka obvazuje za ceno njegovega življenja, da jo bo izpolnjevai. Služenje vojaškega roka naj bi biJa pomesmbna šola za vsakega fanta-vojaka. »Sola« — ker naj bi ga vzgajala in učila (ne šolala), »pomambna« zaradi duhovnih in moralnih vrednot (fizične so zanemar-ljive), bi naj bi jih vsakemu gojencu nudila. 2. Koncept vseljudske obrambe ne do-voljuje nobenemu moškemu razen invali-dom določene stopnje, da ne bi služil vojaščine ne glede na njegov moralni, verski ali drug naaor. Med naini so tiidi takšmi, ki jikn pre-pričanje ne dovoljuje (ali ne bi dovolje-valo), če bi pritisšk nanje bil manjši ali pa bi obstajale drugačne možne alterna-tive, da primejo za orožje ali »gredo v vojsdco«. Gotovo pa jih ni toliko, da bd naša vojska zgubila na udarni moči. Na-sprotno. Ni nuijno, da je .človek, ki noče služiti vojakov, paoifist. 3. Nerazvita in manj razvila področja ostajajo na robu družbemega napredka: so brez industrije, brez strofcoviijakov, brez sol., brez komunikacij, često celo brez elektmke (in kruha). , — .4.. Za tiste vojne obveznike, ki odkla-njajo služenje vojske, naj se orgainizirajo delovne akcije na nerasvitih področjih. Po-dobna praksa obstaja v večini evropskih državali (Francija, Nemčija, Italija), kjer so vojnd obvezniki, ki odklanjajo služenje vojske, »zaposleini« na številnih (civilnih) projektih, običajno za daljšo dobo, kot pa traja vojaški rok. Možnost opredelitve naj bo dana vsem kategorijam vojaških ob-veznikov (ne saino študentom) in ne sme privzeti nikakršrnih oblik alternativnega zla. Uresničitev projekta zaposlovanja (ob-veznik bi na primer opravljal svoj poklič v brigadi na nerazvitem področju, imel le simboličen dohodek itd.) oroogoča , zdru-žitev točk 1., 2., 3. Začetno finansiranje bd šlo iz vojnega proračuna (prištedijo se ogromni izdatki zaradi šolanja posaineznega vojaka). Do-končen predlog projekta bi pripravil Se-kretariat za narodno obrambo *) Sš je v sodelovanju z republiškim za-vodom pred kratkim anketirala večje šte-vilo študenfcov zadnjih letnikov z narne-nom, da bi dobili oceno zainteresiranosti študentov za tovrstiio delo. **) Glej tudi govar predsednika Tita v 23vezni skupščini, Delo, 1. april Pavel Kristan SPOM//V/ NA JLA (Intervju s samim seboj) P.: Preden si odšel k vojakom, si naj-brž že imel n©K.o lzkustvo, iakustvo iz pri-povedovanja drugih. Povedali' so ti, kaj so delali, kako so pretolkli tisto leto in pol. Kaj si si mislil o njih, o njihovein izkustvu? T.: Pripovedovali so mi o naporih, ki so jih morali prestati, koiikokrat so se napili, kako so se izmazali, kakšni tip: so v vOj'ski itd. Govorili so mi, kako so se plazili po blatu itoda on se je vedno iz-mazal) ali kako so »mirno« stali na ra-portu. Mislil sem, da so neresni, da iniajo do vojske v bistvu šolski odnos. Vojska je bila zanje nekaj »drugega«, svet zase. Gle-dali so, kako bi najbolje »prošli«. Prelisi-čili so oficirje, ne da bi vedeli, da so pre-lisičili s&be, vedno so se nekako zanašli, da so bili na boljšem od drugili, da so lah-ko zabušavali. V vojski so se obnašali kot otroci in ne kot odrasli ljudje. Nji-hova svobodna eksistenca so bili pobegi v mesto, popivanje, zabušavanje, medtem ko sq bili drugi na pregledii, ali pa se urili na poligonu. Veselili so se časa, ki so ga ukradli. Tolažili so 3e ob pogledu na dru-ge. Niso pomislili, da je bil ta uikradeni čas njihov čas, ki jim ga je vzela birokra-cija .n jim ga sedaj po drobtinicah vrača. Država, to niso bili oni sarni, to je bil zanje subjekt zase, kateremu so lahko kradli, škodovali in ga sabotirali, rn to še z dobro ve^tjo, da so nekaj profitirali. Jaz pa nisem hotel biti tat, lopov in sa-boter. Zakaj bi kršil predpise, če so to moji predpisi? Niseni hotel biti suženj, zakaj suženj se obnaša do predpisov kot do njemu tuje stvamosti, ki jo potem skuša izigravati. Ce sem že moral v voj-sko, sem jo hotel krojiti po svoji po-dobi. Domišljal sem si, da je vse odvi^-no od posameznika. P.: Katko bi nasplošno označil ra2amere v JLA? T.: Prvdč: v naši *rojiski v bistvu ni več tistega trpinčenja, kot so ga nekateri opi-sovali. Obstajajo sicer posamezitii pri-meri, ko hoče ofičir z nedovoljeniimi po-stopki ukloniti vojaka, vendar se zaveda, da je lahko ostro kaanovan in da sistem takega ravnanja ne dopušča. Vojak se tu-di laiiko pritoai. Maltretiranje vojaikov vča-sih še prekrivajo s poukom in urjenjem; vojaki se morajo plaziti po blatu, čeprav bi se mu dalo izogniti, ali pa morajo do izčrpanosti ponavljati kako vajo, češ da je niso dobro obvladali. Seveda jim je v vseh takih primerih težko dokazati, da so prekoračili svoje pravice. Drugo: Oblika samouprave v vojski je sestanek vajakov. Temu sestanku priso-stvujejo vojaki enote in oficirji. Vojaki na teh sestankih lahko razpravljajo z ofioirji enakopravno. Lahko kritizirajo, zahtevajo pojasnila. — Vojak namreč ne srne govo-riti, kadar bi hotl. Mora se pokoravati di-sciplini. Ce govorite, kadar disciplina to prepo-veduje, to tretirajo " kot »prigovarjanje«. Seveda to ni samo posebnost naše vojske. Sploh pa je bistvena vojakoya dolž-nost izipolnjevanje ukazov, ne pa razprav-ljanje. če pa misliš, da se ti godi krivi-oa, upoštevaj načela: najprej ukaz izivrši, potem pa se pritoži (razen če bi izivršitev ukaza bila kaznivo dejanje). P.: Kaj ti ni bilo všeč? T.: Vse! Leto, leto in pol si kot v ve-liki čakalrnici. Nekateri so šele pnšli, dru-gi odhajajo, Vsi sanno mislijo, koliko še. Včasih se zamotijo z branjem, šahom, za-frkavanjem, popivanjem, potem pa spet buljijo v koledar. Tisti, ki so skupaj pri-šli, so »generacija«. Najbolj so srečni ta-krat, ko se razidejo — ko gredo domov. če samo pomisliš, da šteješ samo še kakš-nili trideset dni, nekateri pa še petsto. To je bolje ko »imeti milijon« ali »biti pred-sednik občine«. Samo tndeset dni še, ko ne pripadaš sebi, ampak temu nesmisel-nemu svetu — pa bo vse drugače. Kakš-rio čudno bitjs lahko postane človek. Le-to dni sploh ne priz.na za življen/e, am-pak koinaj čaka, da bo minilo. Namesto racionalno bi ga lahko imenovali tudi po-trpežljivo bitje. P.: Dobro! Ali se ti ne zdi, da malo pre-več absolutiziraš svoja osebna občutja? Razkrij nam rajši konkretne pripombe. če jih imaš! T.: Ne moreš se sprijazniti: — da oficirji jemljejo vsc to vojsko ta-ko prekleto resno (kot da bi bila večna) — da je zanje zelo velik problem, če kdo zvečer ni očistil čevljev ali pa na znak trobente ni takoj skočil iz postelje. — da moraš PROSITI, če hočeš med tednom v mesto in r,e MILOSTNO spusti-jo za kakšni dve urici. Redno greš lah-ko v mesbo v sobi»to osiroma v nedeljo. Imaš na lsbiro, ali greš v gostilno in se spopadeš s hrano in pijačo ali pa greš v kino. — z vsakdanjimi jutranjimi »smotra-mi« (iskanjem pomanjkl,jivrasti). Pri neka-terih, ki veljajo za »smotane«, vedno ne-kaj »najdejo«. Potem sJedi moralna pri-diga — kakšen da mora biti vojak in ka-ko dela sramoto. — s tako imenovano »obuko«, ponav-ljanjem enih in istih operacij.da bi se do- segla »popoLnost«. — da moraš reči: »Dozvolite, da se obratim, vojnik Janez Kranjski — če ho-češ govoriti s predpostavljenim. On pa ti reče: »Ti, druie, dodži ovamo!« P.: Ko že toliko kritiziraš, kaj pa si storil ti, kako si bil »drugačen«? T.: Lahko bi bilo, ko bi te preganjali in maltretirali, poznal bi krivca in lahko bi se pogovarjal. Toda tega n: več Krivcev ni. Oficirji saino lavršujejo ukaze. Vse se ravna po »pravilu«. Obtoževati jih nima nobenega smisla. če se tj godi krivica, se ti godi krivica nasploh, s;i pač v vojski. Vojska pa je vojska kot vsaka druga. Lahko samo vpiješ. To pa ni konkretno, to ne spada v njihovo pristojnost. V nji-hovo pristojnost. V njihovo pristajnost spada to, kar ;e v okviru »Pravila«. Ko enkrat sprejmeš »pravilo igre«, je konec. Kadar bi hotel protes tirati, ne smeš, ker bi kršil disciplino. Na sestanku pa moraš uporabljati priročm »žargon«; lah-ko kritiziraš hrano ali pa spalnice, to, kar sploh ni bistveno. Na vratu pa ti sedi cela kasama. Ko sprejmeš pravilo »službe« in nočeš biti zahrbten, nn)češ sabotirati, bežati v mesto, spati na straži, slabo čistiti par-keta, postaneš »dober vojalk'<. Postal seni torej »dober vojak«. P.: Mi&lim da se lahko strinjava, da si zelo koristno služil obstoječemu siste-mu iii da bi pravzaprav zaslužil posebno priznanje. — Pa še res je! Hvala za razgovor! Tone Pačenik AVSTRIJSKE VOJSKE V 192. št. mednarodnega časopisa za dialog JjNenes Forum«, ki izhaja rta Du-naju, je skupina sodelavcev in izdajate-Ijev (Wilfrie Daim, Fritz Keller, Guntner Nenning in drugij začela z akcijo za uki-nitev »Bundesheera« — avstrijske vojske. Za ukinitev je potrebno razpisati naj-prej referendum, na katerem bo Ijudstvo izrazilo svojo voljo, Za uvedbo referen-duma je potreb?io najmanj 60 000 podpi-sov,* notranjemu ministrstvu pa morajo vplačati 50.000 šilingov kavcije. FORUM je dal tislcati formularje in za-čel zbirati podpisnike. Akcija je naletela v Avstriji in tudi drugod po svetu na mo-čan odmev. T. P. OBRAZLOŽITEV REFERENDUMA (osnutek zakonskega besedila) Življenjski zakan Avstrije je nevtral-nost. Zato raoramo zavreti vse, kar jo ogroža, storiti vse, kar jo krepi. Avstrijska vojska (das Bundesheer) je vojaško brez pomena, ekonomsko breme, socialno-psihološk,o pa šola antidemokraci-je. Toda opdravimo jo lahko šele na osno-vi ljudske volje, ki bo nad vsakini dvo-mom. Poleg tega pa je potrebna tudi medna-rodna pogodba o neoboroženi nevtralnosti, kot smo jo skicirali v petem (5) odstavku 1. paragrafa. Načrt je zasnoval eden najpomembnej-ših avstrijskih učenjakov, atamski fizik in antrapolag univ. prof. dr. Hans Thix-ring. Predlog je naletel na pozitiven med-narodni odmev. Dejansko je svetovno-politični položaj ugoden za tako avstrijsko iniciativo. ZDA in ZSSR sta pakopali hladno vojno in sodelujeta v miroljubni koeksistenci. Obe-ma velesilama so danes dobrodošli pred-logi za razorožitev v posamezaih področ-jih Evrope. Avstrijska razorožitev bi bila prispevek k popolni svetovni razorožitvi, model za druge narode. Mednarodna konvencija o neoboroženi nevtralnosti bi okrepila av^trijsko zuna-njo politiko, ki je do sedaj ostala v bi&tvu zaprta v lastne problsme (odnos do EGS, Južna Tirolska). če uspemo doseči tako mednarodno pogodbo, bo to krona aktivr rie ne\'tralne poilitike in zgodovinske po^ sredniske fimkoije Avstrije. K 2. paragrafu Do te mednarodne pogodbe bo minilo še precej časa. Ali naj do tedaj vojsko pustimo tako kot je? Ali pa naj ta čas ia- karistimo, da batno odpraviili najhujše ne-smisle? Ustanovo, ki jo je treba, tako ali tako odpraviti, ne bomo najprej na veliko re-formirali in izboljšali: to je logično. Toda: 1. V preliodnem ^bdobjui pustiti vojsko tako, koc je, bi biLo nečloveško. Mladi ob. čani, ki jih bodo še vpoklicali, imajo pra-vico, da v vojski izgube čim manj časa3, da imajo kar se da velikto svobodo gi-banja, da jim v največji rnieri prizanese-mo z vojaško nespametjjo. In vsakdo, kdor vojske ne želi služitti zaradi vesti, naj ima možnost služiti v miroljubne na-m&ne. 2. Vojsko v prehodnem obdobju pustiti tako, kot je, bi bilo neekomomično. Držav-i;an ima pravico zahtevati,, da se kar se da najmanj razmetava z davčnim denar-jem (Steuergeld), npr. sploh ne za gro-teskno drage, že pri nakupu zastareJe, za avstrijske razmere neuporabne inozemske vojaške igrače. To mora posebej zanimati avstrijsko gospodarstvo. 3. Vojsko v prehodnern obdobju pusti-ti tako, kot je, bi bilo psilhološko nevzrž-no. Demokracija naj bi akttivirala čim več občanov. Zatorej ji ne gre :samo za dolgo-roane idealne cilje, ampak vedno tudi za kratkoročne, konkretno uresničljive refor-me. Referendum kot orodje demokracije nudi torej zdravo, mešano demokratično hrano: ukinitev voj^ske kot slavnostno pe-čenko za uro X; temeljito ireformo vojske kot govedino za delovne dlni, do tega ve-likega cilja v službi mirui, v službi Av-stirije (Neues FORUM, 194/11). Mednarodni odfoor skup-nosti študentov nudi ugod-ne možnosti počitniške za-poslitve v Angliji. Delo v ho-telih, hrana in stanovanje zagotovljeno, tedenska pla-ča 4—5 funtov. Vs Dosvečen 31etnici fašističnega udart t Grčij-i, b) z zabeleženimi iadcušnjami nam» njen organizatorjem novih akcij. P»ve4 Anton Peršak V UMETNISVETLOBI (KOS) PRIZORIščE: Soba v mestnem stanovanju, zelo veiitca, vendar prazna — malo opremljena. V levem zgornjem kotu je kavč, ob desni steni, nekje v sredini, je psiha z velikim ogledalom, nekoliko višje od nje je v steni okno, v centru spredaj je srednje velika elipsasta au okrogla miza in ob njej trije stoli: Stropa ni, prostor se izgublja v višino. V centru zadaj so vrata, ne-kouko desno od njih velika slika, portret sta-rega gospoda, lahko oficirja. V levi steni, takoj za portalom so vrata in nekoliko navzgor še okno. Na desni strani stena ne sega tik do ram-pe, ker je desno od opisane še manjša soba (npr. 3x2 m) — ta soba je lahko tudi pod več-jo ali nad njo, vendar mora biti med njima prehod, ker se vsi prihodi ali odhodi, razen ča-rovničinih in DeMetovega prihoda dogajajo iz ene sobe v drugo. V manjši sobi so stene ob-lepljene s fotografijami filmskih zvezd, repro-dukcijami znanih slik velikih slikarjev in popi-sane z raznimi filozofskimi izreki. Oprema manjše sobe: V levem kotu zgoraj je zložena zložljiva postelja, ob steni v desnem kotu zgo-raj je omara in v sredini spredaj je miza in ob njej stol, na mizi pisalni stroj in knjige. Kadar je dogajanje v večji sobi je manjša popolnoma zatemnjena in obratno. če je manjša soba ob večji, ne sme stena med njima segati tik do rampe, tako da je gledalcem omogočeno nemo-teno gledanje v prostor. Barve sten naj bodo v obeh sobah nevtralne, vendar različne; na zad-njo steno velike sobe so narisani v dveh vrstah znaki X in Y.----------Prizorišče je Lahko tudi spremenjeno, po možnosti naj bo vsaj skladno z dogajanjem. DEJANJE (v večji sobi) Mož in žena sedita ob mizi. žena plete ne-kaj, kar je podobno zelo širokemu šaiu, ki je že izredno dolg, vsaj dva metra in pol in raje še več. Mož MEČE V ZRAK KOVANEC, ga lovi z roko, nato ga pokrije z drugo roko, obrne roki in pogleda, kaj je padlo. To ponavlja BREZ VSAKRSNEGA VZNEMIRJANJA. Zeha-ta... žena nekajkrat pogled moža, on samo dvakrat na uro. zena nekajkrat odpre usta, da bi kaj rekla, vendar si vedno znova premisli in nadaljuje s pletenjem. To traja in traja, tako da postane že mučno in dolgočasno in se pub-lika začne že pošteno vznemirjati, kaj je zdaj to? Nato pade možu kovanec na tla in se ne-kam odkotali. Mož se zazre za njim in zazeha. Potem se zagleda v ženo, ki kar naprej plete. Nekaj časa strmi v njene spretne roke in ple-tilke... MOž: čemu se ukvarjaš s tem? ŽENA: Zato. (ga sploh ne pogleda) Mož se zadovolji z odgovorom. Skomigne z rameni in trudno vstane. Stopi k oknu in se zagleda skozenj. žena plete... Mož se vrne k mizi, sede in zavzdihne. žena ga pogleda... ŽENA: Pa ti? MOŽ: Kaj jaz? ŽENA: Mislim, kako se imaš? MOž: Hvala, dobro. ŽENA: Se zabavaš? MOž: še kar... Da, da, še kar. ZENA: Si ničesar ne želiš? MOŽ: Ne da bi vedel... Si ti česa želiš? ŽENA: Ne bi rekla... O, pač! V svojem življe-nju bi želela vsaj enkrat videti Groenland MOŽ: Res? ŽENA: Da. Brala sem, da so na njem nekoč ži-veli Vikingi. Kasneje so vsi pomrli, a še prej so postali majhni in slabotni. (Pogovor zamre. Mož ne ve kaj odgovariti in žena se zopet zatopi v svoje pletenje, mož pa se zagleda vanjo. Izpod nevidnega stropa pa se na trapezu ali vsaj v kletki iz žice spu-sti čarovnica in oblebdi v zraku, fcaka dva metra nad tlemi. Z meča se ji cedi kri in tu-di njene roke so krvavei Ob nastopu se zlob-no smeje.J CAROVNICA: (zloben smeh) Smrt je tako lepa ' stvar! (zloben smeh) ... Ljudje cepajo ka-kor muhe ... Kaj bi kuga, lakota in vojska; to so nedolžne stvari. Na svetu bi se zare-dilo toliko ljudi, da bi ne bilo več prostora za vse, če bi ne bilo sovraštva, zavisti in, joj, kako to lepo zveni! Nasilja! ... (zloben smeh) ... IME MI JE HUDOBIJA, MOJ PRI-IMEK JE SOVRAŠTVO, MOJ MEČ JE STRAH PRED SMRTJO; JAZ VSA SEM VSO ZLO, KAR GA JE ... (zloben smeh)... Z mečem puščam ljudem kri. Tako postanejo prazni in mrtvi in njihove beseds postanejo suhe in mrzle. Praznina je zlo, zlo sem jaz, tako sem jaz praznina... (smeh)... HRA-NIM SE S KRVJO... kri je tako sladka in topla. Za zajtrk pijem kri zaljubljencev, ki me razburi, da postanem bojevita; za kosi-lo pijem kri zrelih ljudi, težko in mirno, ki mi da moč za sistematično uničevanje; za večerjo si privoščim kri otrok, ker je lahka in nežna kakor rosa in me ne razburja med spanjem... Cloveška koža je grda, umaza-na... Ne prenesem ljudi, ki jih zavohaš že na deset metrov ... Uničila bom človeštvo, ker nekega dne enostavno ne bom več prene-sla vse te uraazanije in smradu, ki ga je ta vrsta prinesla na svet... Moj posel, moja ljubezen in moja dolžnost in pravica je uni-čevanje... (zloben smeh in izgine pod ne-vidni strop)... Mož zazeha, vstane in še enkrat stopi k ok-nu ter se zagleda skozenj. žena plete... Mož odpre okno in dela pred njim DIHALNE VAJE, nato zapre okno, SE nekoliko PRE-TEGUJE in dvakrat ali trikrat na SILO PO-KAŠLJA, vendar se žena ne ozre. Mož se potem zopet vrne k mizi in spregovori s SLOVESNIM GLASOM: MOž: Zunaj je lepa noč, razsvetljena je od meseca. ŽENA: Vem! Noči so ponavadi lepe in res je, da so večkrat razsvetljene od meseca. MOŽ: Vedel sem, da veš, pa sem vseeno ome-nil. ŽENA: Prav si imel. Govoriti je vsekakor tre-ba, čeprav je vsaka beseda, ki jo izgovoriva, samo ponovitev besede, ki sva jo že veliko-krat rekla. MOŽ: Tako je ... (hodi po sobi semtertja)... Nimam rad situacij in besed, ki se kar na-prej ponavljajo. ŽENA: Tudi jaz ne... čudno! Nikoli se nič ne zgodi z nama in nama tudi ne... Pozabila bova govoriti. Veš, jaz se že dostikrat ne morem spomniti kakšne besede. Enostavno ušla mi je iz spomina, ker je nisem uporab-ijala... To je zato, ker se nama nikoli nič ne zgodi in tako ne potrebujem besed. MOž: Le kaj bi se naj zgodilo?... Nič se ne more zgoditi — vsaj nič takega, o čem bi potem lahko govorila. Vse se je že zgodilo, vsi problemi so rešeni in na vsa vprašanja je že odgovorjeno. Vse se je zgodilo že pred našim rojstvom, sedaj pa je že vse vklenje-no v nekakšen sistem, USTALJEN TOK STVARI, KI NE DOPUŠČA nobenih POSEB-NIH PRETRESOV in PRESENEČENJ. ŽENA: In vendar bi mi bilo ljubše, če bi se kdaj kaj zgodilo... Zdi se mi, da sva kon-zervirana, varno spravljena, umirjena in urejena. MOž: Saj je vse tako urejeno. Poskrbeli so za to. PREVLADALA JE ENA SAMA SMER IN to je prineslo mir, spokojnost in smrt he-rojev, z vsem tem pa seveda tudi konec dogodkov. ŽENA: (razočarano) Tako? MOŽ: Tako, da! ŽENA:A tako ... Kaj pa — takšni, najini, pri-vatni dogodki; samo med nama? MOŽ: Najini privatni dogodki? Saj res ... Ja — ni jih. ŽENA: (razočarano) Da, res jih ni. Se ti ne zdi, da bi morali biti? MOŽ: Najbrž. Mogoče ... Vendar jih ni... Ne vem zakaj... (Žena pričakujoče strmi vanj in on se razburi)... Jaz ne morem biti od-govoren za vse, kar se..., oziroma, kar se ne zgodi... Najbrž sva porabila že vse mož-' nosti. Najbrž vsak človek nosi s seboj dolo-čeno količijio možnosti za različne dogodke, ki se lahko zgodijo med njim in še nekim drugim človekom. če se ne zgodi še kaj vmes, se te možnosti s časom izčrpajo. ŽENA (zamišljeno): Verjetno imaš prav... No, pa nič. žena se zopet skloni nad svoje pletenje. Mož pobere kovanec in sede nazaj k mizi ter pri-čne znova metati kovanec v zrak in ga lovi-ti na roko. To traja... Nato zazvoni telefon — v sosednjem prostoru na levi strani. Mož in žena se spogledujeta, ne moreta verjeti, odkimavata in še poslušata. Telefon ne pre-neha zvoniti; Mož si pomane oči. žena se pričakujoče zagleda vanj. Mož nazadnje sko-migne z rameni, počasi vstane in stopi do vrat; tu se še enkrat obrne nazaj! MOŽ: NE VERJAMEM, DA V RESNICI ZVO-NI, — ALI PA JE POMOTA. (Odide v so-sednji prostor; nato slišimo njegov glas iz sosednje sobe): Halo! ... Da, tukaj!... Ka-ko? ... Samo to? ... In zakaj? ... Prav! ... V redu ... Mož se vrne iz sosednjega prostora, ni niti zamišljen, niti razburjen, čisto navaden, se pra- vi nekoliko utrujen je. Sede nazaj k mizi in ne reče ničesar. žena se zagleda vanj in nazadnje le vpraša. ŽENA: No, kaj je bilo? Je bil telefonski poziv namenjen nama? MOž: Bil. ŽENA: In kdo je bil? ... Mislim, kdo je klical? MOŽ: Oni! ŽENA: Oni? ... Kateri oni? MOŽ (se razburi): Kako pa naj točno vem? Saj mi niso povedali! Nihče se mi ni pred-stavil po telefonu ... Najbrž funkcija telefo-na ni v tem, da bi se ljudje preko njega eden drugemu predstavljali — čeprav ne re-čem, da to ne bi bilo možno. ŽENA: Lahko bl vprašal, kdo kliče. MOž (že umirjen): Prav imaš. To bi res lahko storil. Vendar nisem... Ne vem, nisem po-fnislil na to. — Najbrž se mi ni zdelo po-membno. Toda zdi se mi — prepričana sva lahko, da so bili oni. Njihovi glasovi so bili — resni — umirjeni — popolnoma prepriča- ni vase in v to, kar govorijo. ŽENA (nergaško): čigavi glasovi? še veano mi nisi povedal, na koga meri ta tvoj »oni«! MOž: Pravzaprav se to ne da povedati. Nobe-ne besede ni, ki bi jih tako v celoti sprejela vase, kakor jih sprejme beseda oni. Bili so oni — OBLAST, ONI, KI SO NOSILCI IDEJ —, ki so nas odrešili in se žrtvovali za nas ... Ne da se povedati — toda oni, ki so ustva-rili ideje in vsejali prave misli med ljudi in se borili... Iz njihovih glasov sem čutil, da jim je vse jasno — nemogoče jasno. Njihovi glasovi so POLNI, ne bi mogel reči mehki, ampak NAPOLNJENI... Najbrž se nikoli ne dolgočasijo, saj jim ne preostaja časa za to, ker MORAJO BITI POVSOD in vse... Da, bili so oni, ki zaobsegajo vse, kar živi, tudi naju ... Premolk! Mož stoji pred sliko starega go-spoda (ev. oficirja), vendar je ne gleda umi-rjeno pozorno. Zdi se, da primerja popol-nost njih z večjo ali manjšo popolnostjo na-slikanega moža in primerjava se IZTEKA V ŠKODO NASLIKANEGA GOSPODA ... Mož je ves obžarjen s popolnostjo njih, čeprav je *b njej samo pripovedoval. žena ga nekaj časa gleda, ne ve, kaj bi si mislila in nazad-nje začne plesti. A kmalu se zopet domisli, preneha plesti in spregovori. ŽENA: Ti, zakaj so sploh telefonirali? MO2: Kako zakaj? ŽENA: Kaj so hoteli od naju? So te kaj vpra- šali? MOŽ: So. Vprašali so, če je to najino stanova- nje. Povedal sem jim, da je. ŽENA: Samo to? MOž: Ne. Potem so mi rekli, naj bova priprav- Ijena. ŽENA: Pripravljena? Na kaj? MOŽ: Ne vem ... Niso mi povedali... Res je, niso mi hoteli povedati. Ko so mi to rekli, sem takoj vprašal, na kaj naj bova priprav-ljena. Odgovorili so mi samo, naj bova pri-pravljena in nič več. ŽENA (tesnobno): To ni kar tako ... MQŽ: Ne — ni. To sem čutit že pri telefonu. Ko so mi že drugič rekli samo to, da naj bova pripravljena, še vedno nisem razumel smisla teh besed in sem, najbrž je bilo to zelo neumno, še enkrat vprašal: »ZAKAJ«? Nekdo mi je s prijaznim, potrpežljivim, ven-dar ne z mehkim glasom odgovoril, da sko-rajda preveč sprašujem, ker je pomembno samo to, da morava biti pripravljena. ŽENA: Pri tem mora biti nekaj narobe. Najbrž si bil nervozen in si storil kaj takega, česar ne bi smel. Morda nisi bil vljuden in so oni takoj sklenili, da sploh ne bodo povedali ti-stega, kar so nameravali povedati. MOŽ (razburjeno): Ne! Ne! Ne! Ne. Ne... Nič takega ni bilo. Bil sem zelo vljuden. Govoril sem normalno in razumljivo. Sama veš, da vedno pazim na svoj govor, kadar telefoni-ram. ŽENA: Vem! Vendar ne morem verjeti, da so rekli samo, da naj bova pripravljena. MOž: Tudi jaz težko verjamem. Toda sleherno njihovo besedo sem slišal na lastna ušesa in vem, da niso izrekli niti ene besede, ki bi kakorkoli pojasnjevala to naročilo ali ukaz, kar že pač je. ŽENA: Vsekakor gre za nekaj POSEBNEGA, za nekaj, kar se nama najbrž še nikoli ni zgodilo. MOŽ (zamišljeno): Eno, kar sicer ni kaj iz-redno posebnega, vendar zares lahko rečem, da se nama še ni zgodilo, je smrt. ŽENA: O smrti še nikoli nisem razmišljala. MOŽ: Tudi jaz se nisem ravno preveč ukvarjal z njo ... Mogoče bi se bilo vseeno treba ... ŽENA: Smrt! ... To je nekaj drugega ... Nekaj popolnoma drugega. O smrti se ne da go-voriti; toda najbrž bi človek — star človek, ki umira, če bi se to umiranje tik pred korv cem zaustavilo, lahko največ povedal o živ-ljenju... MOŽ: O življenju najbrž res, vendar ne tudi o smrti. Nobena domišljija ne sega tako daleč, da bi lahko človek povedal karkoli resnič-nega in obveznega o svojem lastnem koncu. Vemo samo to, da bomo takrat prenehali biti... Ha, smešno! Lahko si predstavljam, kako me bodo zakopali, kako bom trohnel in gnil, kako se bo moje telo napihnilo in počilo, kako bo dobilo črno ali ne vem kakš-no barvo že, kako bo smrdelo ... Vendar vse to sploh ne bo res. — Ničesar ne bom ve-del; enostavno ne bom čutil, da smrdim. Ti-sto, kar se bo napihnilo sploh ne bojn jaz ... ŽENA: Pustiva smrt! To pride, kadar pride. Razmišljati morava o tem, na kaj naj bova pripravljena! MOž: To ni ravno lahko, če veš samo to, da moraš biti pripravljen in nič več. ŽENA: No vidiš, ravno zato bo treba vso ener-gijo zbrati in usmeriti v razmišljanje o.tem, na kaj naj bova pripravljena. MOŽ: Dvomim, da imava ravno dosti energije v sebi. Nikoli, predvsem v zadnjem času, ni-sem imel občutka, da bi naju moč in ideje kar razganjale. ŽENA: Ti si popoln moški! Vaša najbolj ne-mogoča lastnost je ravno v tem, da nikoli ne uspete zbrati vseh svojih sil v eno samo smer. Vedno razglabljate o več stvareh hkra-ti in upoštevate nekakšne stranskt momen-te, ki dostikrat sploh nimajo nobene zveze s tem, o čem naj bi razmišljali... če se bo-va sedaj spraševala, ali imava dovolj energi-je za razmišljanje ali ne, potem ne bova ni-koli prišla do razmišljanja o tem, na kaj morava biti pripravljena. MOž (užaljeno): Prav. Razmišljajva! Mož sede in se udobno nasloni. Sklene roke na trebuhu in začne vrteti palce. žena ga nekaj časa gleda in čaka. V njej se počasi nabira bes. Mož začne neartikulirano brun-dati neko melodijo. žena nazadnje besno in neartikvMrano zakriči, vrže svoje pletenje po tleh in vstane ter začne begati pc sobi sem-tertja. Mož jo nekaj časa nekako leno opa-zuje. MOž: Kaj pa je? - ŽENA: Kaj pa je? ... Saj res, kaj neki bi lahko bilo?! ... Po ne vem kolikih mesecih nama je prvič nekdo zares telefoniral. Bili so oni, sam si rekel oni! ... Ali res ne čutiš, da je to nekaj izredno pomembnega?! Sam veš, kako dolgo so naju že pustili pri miru, ka-ko dolgo naju ni nihče nikamor povabil, ka-ko dolgo že ni nihče ničesar zahteval od na-jti! Bila sva mrtva, kot da naju ni. Nobene-ga človeka, s katerim bi se lahko pogovarja-la, nisem videla* že — saj se ne spominjam več... MOŽ: Kaj pa raznašalec mleka? Mislim, da na-ma je redno, vsak dan pnnašal mleko. ŽENA: Da, redno! Vsak dan sem zjutraj našla mleko na pragu. Vendar o mlekarju ne vem popolnoma nič. še tega ne vem, če ni mor-da celo mlekarica. MOŽ: Pustiva zdaj to! Pozno je že in jaz sem truden. ŽENA (vzplamti): Egoist! Zabarikadiran si v svoji prazni osebnosti in si si všeč! MOŽ (mirno in utrujeno): No, naj bo po tvo-je. Pogovarjajva se! Za kaj sploh gre? ŽENA: Ti sprašuješ, za kaj gre? (Se resignira-no nasmeje.) Za naju gre. Poročena sva. Sa-ma sva se odločila, da bova živela skupaj, ddkler — dokler bova pač mogla MOŽ: No, prav. Skupaj živiva. Jaz poznam tvo-je težave in ti moje. Vem, kaj te razveseli in kaj razjezi, ravno tako veš ti isto o meni. ŽENA: Zakaj mi potem ne poveš, kaj je krivo, da ni v nama niti toliko sile, da bi žalila eden drugega, da bi se vsaj grizla med se-boj, kaj šele, da bi skušala kdaj pa kdaj pripraviti kakšno veselje eden drugemu. MOŽ: Ne verjamem, da je sploh lahko kaj kri-vo. Vem sicer, da je res to, kar praviš; vem tudi, da ljudje mislijo, da bi moralo biti drugače in najbolj smešno je to, da veliko ljudi misli, da živiva midva tako imenovani srečni zakon. Toda zdi se mi, da sploh ne more biti drugače kakor je; skoraj prepri-čan sem, da je to edina normalna možnost. Ljudje se vedno združujejo v skupnosti za-radi nekih skupnih ciljev in ti cilji, kakršni-koli že so, so posrednik, ki te Ijudi obdrži skupaj. Zato, ker imajo skupne interese, mi-slijo, da so si blizu. Midva nimava več niče-sar, po čem bi hrepenela, zato si nimava več kaj povedati. Premor. Iz višine zloben smeh, vendar se Čarovnica ne prikaže. F/PPIE! Obrazec za prijavo No. F-U-CKU-2 Ime:................................................._...,........................................................... Naslov: .......................................................................................................... živiš: s starši (ugh) ........................; sam ........................; v komuni.......................; na cesti ........................ Telefon:................................. Ali ti prisluškujejo: da ........................ ne ........................ Ime, ki ga trenutno uporabljaš: ..................................... Starost: ......................... Datum rojstva (če ga sploh imaš)........................................ Planet ................................................ Višina ......................... Teža.......................... Barva oči ................................ Hirzxtxlxt ................................ Dolžina las ......................... Dolžina nohta na me- zdncu leve noge ........................ Spol: moški ......................... ženski ........................ brez spola ........................ dvospolen ........................ drugačen PROJEKT KAKO SE ODLOČITE KAJ ODLOČA INPERSONALNA GRUPNA KOMUNIKACIJA 4. 5. 1970, 24.00 + 20 kalorij + 20 kalorij + 20 kalorij SREČO LASTNIKI NUSA DRAGAN TRUIBUNE DRAGAN LJUBLJANA V LJUBLJANI LJUBLJANA ijj DRUGJE PROSTOR 20 kalorij // PROSTOR ODLOcITVE /// pojej bonbon poveži tri točke prostora med seboj, tako da so vse tri stranice enake Državljanstvo: ameriško ................................ nobeno ............................ drugačno ..................._....... narod Wood- stocka ....................,........... njihovo................................ Mamilo, ki ga uporabljaš: marihuana .................... hašiš ........................ LSD ........................ DMT ......................... AMT ........................ DDT ........................ TDA ........................ STP ........................ heroin........................ metadrin ........ ........................ opij ........................ morfij ........................ kava ........................ aspirin ......................... uspavalne tablete ........................ kokain ........................ mleko ........................ meskalin ........................ psyocibin ........................ lepilo ........................ smejalni plin ............................THC.................... nobeno........................ drugačno ........................ če ne jemlješ mamil, obrazloži zakaj? ................ Paronoičnl index: prečrtaj eno številko: 1 2 3456789 10 YIPPIE! Index norosti 6 4 2 3 5 19 7 1 8 9! EIPPIE Prevozno sredstvo: avfco ........................ avtobus ....................... letalo ------.-----sani........................majhen rdeč vagon ........................ Koliko je ura? .......................................... Zakaj?........................................................ Najbodj piriljubljena glasba: ................................................ Igraš kakšen inštniment: da ................ ne ................ če da, napiši katerega (katere) ...................................... Ali delaš?........................ da ........................ ne ........................ Kaj je delo? ........................................................................................ če delaš, obrazloži to v detajlih: .................................... Izobrazba: osoovna šola ........................ gimnazija ........................ univerza ........................ Zakaj? .......................„................................................................................ Posebni talenti:................................................................................ Politično prepričanje:.............................................................. Ali si sodeloval s političnimi organizacijami? S katerimi: ............................................................................................ Ali si agent: FBI ........................ CIA......................... komunistov ........................ drugih organizacij ........ ......................... vseh organizacij ........................ Koliko ti plačajo? ........................................ Zakaj ti ne plačajo? ........................................ Ali si nepisme-n? da ........................: ne........................ huh ........................ včasih ........................ Si bil kdaj v taborniški organizaciji: da ........ ....................... ne ........................ sem še vedno ........................ Zakaj se hočeš pridružiti naši organizaciji? Koliko nam boš plačal, da te bomo pripustili? Ali znaš izumljati umazane stvari? da ................ ne ................ Ali imaš mravljinčarja? ......................................... Porooen? da ....................... ne ........................ včasih ........................ celibat ......._............... kdo to potrebuje Si bil kdaj zaprt? da ........................ ne sem policaj ........................ Kdaj si zadnjič telekomuniciral? ...... Kam? ........................................................................ Zakaj odgovarjaš na ta vprašanja? Ali si lasfcnik kakšne stvari? da ........................ ne ........................ kaj je lastništvo? .................................................... V 25 besedah ali manj napiši, zakaj ljubiš J. J. Hoffmana? .................................................................................... ALI SI: BILiN SKE ALI REPUBLIKANSKE STRANKE? da ........................ ne ........................ ne vem ................................ ALI SI BIL IN ALI SI ŠE ČLAN KATERE-KOLI SKUPINE, KI HOČE VREČI AMERI-ŠKO VLADO Z NASILJEM ALI KAKŠNIM DRUGIM SREDSTVOM? da ........................ ne ........ ........................ preteklost ........................ prihodnost ........ ........................posmrtno življenje ...„................... če nisi, zakaj ne? ......................................................................... podpis podpds priče datum in kraj PEČAT B reaultati objavljeni v drugi tribuni POŠLJI NA TRIBUNO DO 06. 05. 1370 S podpisom, ki sem ga po svoji volji dal na današnji dan na ta list papirja. sem spre-jet kot enakopravni in častivreden član Mla-dinske Mednarodne Partije (Youth Internati-onal Party) in svečano prfsegam, da bom se-žgal člansko izkaznico ob prvi priložnosti. Prisegam, da ne bom na noben način sledil nobenemu voditelju ali predstoječemu in da se tudi sam ne bom skušal dvignitd kot vo-ditelj nad tovariši. če kakorkoli prelomim dane obljube, naj me pri priči zadane strela in potem pomagaj mi Spiro (Agnew). 28. E. Jackson Chicago, Illinois 60604 V tel (312) 427-7773 USA VAJE ZA APOKA- LIPSO Ljudje! Bodite prvi v vaši ulici in izkusite ekološko katastrofo. Zakaj bi čakali do 1980. leta? Ne pustite, da bi vas prihodnost presenetila. Vadite za apokalipso. Mi smo vam tukaj pripravili nekoliko pred-logov: Bolje je, če začnete privajati vaš želodec na hrano v 80-tih letih: Primešajte vsej hrani, ki jo uživate, pralne praške. že sedaj jah je nekoliko, toda v bodoč-nosti jih bo še več. Naučite se prebavljati travo in druge obi-čajne rastline. Začnite pitati vašega psa, mačko, papigo in kanarčka. Razvijte si okus za črviče in žuželke — vaši predniki niso bili preponosni, da bi vzdig-nili kamen, da bi dobili kosilo. Trenirajte v gladovanju. Vsako noč pred spanjem popijte kozarec industrijskih in organskih odpadkov (lahko jih zmiksate, če vam je ljubše). Ker cenimo, da bo v naslednjih 10 ali 20 letih propadla večina služb in produktov, predlagamo sledeč spoped: odključite plin odključite vodo odključite telefon odključite kurjavo odključite elektriko. Sedite goli na tleh in ponavljajte tole pe-smico: NAPREDEK JE NAŠ NAJBOLJ POMEM-BEN PRODUKT, NAPREDEK JE NAŠ ... Glede na to, da se končna kriza približuje, je sedaj najugodnejšd čas, da si naredite za-loge. Začnite kupovati stvari, ki jih boste po-trebovali po propadu, na kredit — takrat vas ne bo nihče nadlegoval zaradi dolgov. Ko smo že pri tej zadevi: začnite razmiš-ljati o novi vlogi denarja, kajti sedanja funk-cija se bo kmalu končala. Zapomnite si: papir bo manj vreden. Razmišljajte o novih kreativnih uporabah drugih potenoialno zastarelih stvari, kot &a elektpčni odpirač za konzerve, televizija, ne-drčki, stranišča, alarmne ure, avtx>mobili itd. Privadite se na smrad človeških teles. Napočil je čas, ko se lahko pričnemo učiti obrti za bodo^nost — vadite se v delanju ko-nic za strelice in druga orodja iz kamna. Na-predni študeotje lahko poskušajo eksperimen-tirati z bronom. Tisti, ki bi radi investirali, naj kupijo zem-ljo, vendar naj prihranijo malo denarja, da si bodo kupili tudi majhno zalogo orožja, da bi lahko svojo posest branili. Posadite vrtiček. Bolje, da nehate kaddti — ali pa oropa.jte skladišče tobačne tovarne. Naredite si zaloge važnih stvari, kot so vži-galice, varnostne zaponke, sukanec, igle, pre-servativi, ibd.. Naučite se streljati z lokom in puščicami. Začnite se pripravljati na modo bodočnosti. Dekleta se lahko zgledujejo pri junakinjah filmov s pošastmi in si prično trgati obleke v okusne in strateško razporejene cunje. Bolj lahkomiselni - naj si prično urejati dlake po telesu. Dobro bi bilo, da bi se gospodinje naučile ubijati s kuhalnicarm. Na koncu, vsak naj si kupi priročnik za tabornike — ali še bolje, kupite si tabornika. Ko takole gledate v bodočnost, si zapomnite: gradite za prihodnost in razmišljajte o sa-momoru. Prevod iz študeiitskega lista »Seed« iz Chicaga 10 V posebno nam je veselje predsta-viti novo ime na bojišču popevkar-stva, ker hitro se tu lomijo kopja in veter pozabe veje prek grobov mno-gih junaikov in potihuje rezget bes-nih vranoev. Ali pa se s teni spri-jaznjujemo, smo torej prijazni? Nje-gavo ime namreč y našem slov-stvu globoko zakorenjeno je: Marko švabic. To je on. Marko Kraljevič. Zakaj potem pesmice? »Načeloma ne objavljam popevk,« nam je v pogovo-ru prijazno pojasnil. »Te pa objav-l.iarr zato, ker je eno mojih načel tu-di. da nimam nobenih načel.« Pa še literarnozgodovinska opaz-ka, ki je ni narekovala uredniška ab-solutnost, marveč Marko švabid sam: »pesmice so nastale, preden sem se spoprijaznil z Ivanom Mrakom.« V Marko Svabic et tu, Brute! /4/ČKA spal bi sarrvo spal zbudiš se in uvidiš da si se naspal spal bi samo spal • Ne dotikajfre se me. Ker yaš rahel dotik je bolj morilski, kot moja pest, ko se dvigne, da »as pokonča. • danes bi me bolelo pisati ORnp WO27 OR np WO 27 ničesar nisem reke] ker tudi mislil nisem ničeaar zdaj pa vem kako je to bekdlskmndjeu nsjheu tr empo bsom mlnmktkj IDIOTIZEM jojtnen« joj jurij čerček manager vis sinorf ljubljana na pieči blok 2 telefon tamkaj •aniotno razpelo srebrno v kotu in pajek in lazar odrešenik potujte sebi vi agresije zažgite sebi kožo pumpum picum miloš švabič sovjet političar 1902 član kpss postaje 1921 te se od 1931 nalazi na različitim odgovornim partijskim dužnostima za drugog svjetskog rata član je vojnog savjeta sjev kavkaskog fronta i načelnik štaba partizan- skih odreda stavro poljskog kraja, a od marta 1946 na radu u ck na xvlll kongresu izabran je u centralnu reviiiio-nu komisiju 1947 postaje sekretar ck kpss 1949—50 ujedrao je i glavni urednik partijskog organa pravda a 1955 izabran je u prezidijum ck kpss ijghhhhhhhbhhh aoooouuuuu mjaf hof manove čoph maja • kljub vsemu se ni pojavil »ad pred publikumom vl ste moja avdienca prisrčna hot dog sobaka tričetrt moja pesniška moč jenja Ir, dneva t ponik ali bilo je prima polulati se t hlače ko je toplota tekla in močila ko sem čutil jebem vam psa izginite že enkrat v svoje pičke postlft ne ničesar se ne spominjam česA koristnega nidl «e malo pritisnem se ne morem spomniti slab spomln torej tako bi se temu reklo a četudl marslkako močno pritisnem n» pade lz meno dr 6e bi Sel spat tesnobe pa na lepem ni v«č ovropa sto in sto let vsa je y lepem redu ia priprairljeno ea požig to Tendar nečesa nikar MPADAISTIVNA POSTnAMiAISTiilVA POEZIJA Paul Klee 1915 Moja zvezda je vzšla po eni nogi ker mu je druga noga odskočila Hans Arp MOLITEV veliki neskončni praznik se je začel. mi vsi smo lesketajoči angeli postali. naše oči so sijoče zvezde. obrazi mojih ateističnih prijateljev se ne dajo opisati. videti so slabo obarvani. posiljeno začudeni iz stare navade bi hoteli izključiti sočne psovke. zaman napihujejo svoja lica kajti aleluja za druge uhaja njihovim ustom. UMPEL LADOR opravljivec in učenec trobentača von sakingen pihata z umpel ladorjem za stavo » gorje gorje z ubogim umpel ladorjem kiskače Hap Crieshber neznano tretje oko oko otroka oko ljubečega oko umetnika neslepeče oka zemlje človeka ki ga je vedno znova vredno odkriti nisi nas razočaral! bolj preroški kot državniški bolj pobožen kot duhovnik (vse vas brani zaman) ni slučaj da oko zmore spremeniti celo svet« na nebu je srečaf oči obešenej obletavani od angelov toda ljudstvu so oslepili obraz le umetnikl so še svobodni. šele če tretja slehernikovo oka napolnjeno z močja zemlje z naskokom zavzame izgubljeni rajj primori znamenjo. DEPRIVATI ZACIJA l\ANA MRAKA 30. marca t. 1. je bila ob 20. uri v ;oncertnem ateljeju Društva sloven-kih skladateljev na Trgu francoske evolucije 6 otvorjena razstava del likarja Franceta Zupeta — Krištofa. lazstava je obsegala in dajala cca 18 [rištofovih del v različnih tehnikaii: tiri akvareli, dve olji, ostalo oglje. esedo pa je k razstavi pospremil ilovenski dramatik Ivan Mrak — abi. Na pričujoči strani objavljamo kot >ovzetek razstave reprodukcije šestih Crištofovih stvaritev; iste sq za naš ist-zanimive toliko, kot vsebinsko re-»rezentirajo Zupetovo stvarjanje in nogoče sploh njegov dosedanji opus. lanimivo, kakšna sta stari Josip Taras. Naše zandmanje žanje idi akvarelni portret pokojnega Mi-Dermote (obrnimo pozornost k ečkovemu levemu ušesu: kroki sodne poškodbe, ki jo je kot smrtno ano leto dni po portretiranju pokoj-li zadobil v prometni nesreči, se nam i preroški in magičen!). Naš ko-nentar k ostaldm trem portretom, ki ih objavljamo ni potreben; trdimo la, da so objavljene reprodukcije le ence senc originalnih slik, mnenja rao namreč, da so stvaritve skozi nedij časopisa črno-bele tiskarske ehnike močno handikapirane. Kdor e videl razstavo, to ve. Omenimo naj pičlo in suhotno ilustracijo tem >arvam: Marjan Monos štancar gori, 'eter Božič ima obraz zapite barve, leček na portretu Mirana ima modre lodre modre oči Smo mnenja, * da umetnik ne sme neti kakega skritega, privatnega živ-jenja, kajti če je resnica, da je to, ;ar naredi in da sve*u, iztrgano iz ijegovega srca, tedaj ni pametnega azloga, da bi kaj preostalega svetu krival in odrekal; skratka, umetnako-o konkretno delo nas ne zanima nič >olj, kot vse ostalo, kar to delo premlja in poraja. Tako dajemo iralstvu v last z objavljenimi foto-rafijami iz Krištofove delavnice (to stanovanje Ivana Mraka) nekaj imetnikovega življenja tostran nje-rovega dela. Fotografije jasno kažejd (Crištofa pri kakem določenem počet-u. Jasno kažejo lokal, kjer Krištof dajle počne svoje početje. Ena foto-[rafij kaže, kako je Krištof ravno pri iiekem določenem početju, medtern to skoz Ivana Mraka, ki si to počet-ie na nek določeni način jeralje prek [rištofove rame v last, isto početje zgubi celo trenutno privatnost. Ivan Irak vedno gleda Krištofa pri počet-ih. Bralstvo pa s fotografij jemlje sem trem (še fotografu) njih počet-e. To je deprivatizacija, kot je to (>rav. Na eni fotografiji celo sploh ni He Krištofa in ne Ivana: mačke v gaj-)ici so tudi prebdvalci Mrakovega itanovanja, tudi to sodi k vsemu, tu-li to je s fotografijo deprivatizirano, e da je tu prisotna še neka nova,. ielo zanimiva dimenzija, ki je pa tu ia tem mestu zdajle ne moremo vze-nftti v kak potančnejši pretres. ] Prepričani smo, da stilno s priču-pčo lepljenko reprodukcij, fotorepor-laž in gorajih vrstic v usifcaljeoo ru-finsko novinarsko reportažo ne nosi-fi.o sicer nič novega; važno pa je vsaj ^cušali revidiratd naše odniose do go-fovih pojmov. In to smo, verjamemo, tudi storili. Enkrat tako, drugič dru-fcače. Pa brez zamere. m. š. Imena del slikarja Franceta Zupeta-Krištofa, ki jih objavljamo kot reprodukciie: 1. MIHA DERMOTA (akvarel) 2. PETER BO2IC (akvarel) 3. MABJAN MONOS ŠTANCAR (akvarel) 4. JOSIP VIDMAR (oglje) 5. TARAS KERMAUNER (oglje) 6. MIRAN (olje) Luce Irigaray LE V (I)OL DE LA LET TRE Crka je končana, določena, ena, edin-stvena, razločena in oddaljena, razpro-stranjena oblika. Zaradi fonetičnega prizi-va sicer indiferentna do drugih črk. Ni serijska, številčna, asociativna, skupinska, delujoča ... Individuum prostora in vrste, ki se ne navezuje na nobeno skupino. Brez genealogije, niza. In brez možne zveze, če ne po pooblastilu, po prenosu. Zvijača. Združuje se zavoljo igre drugega samoiz-raza. In vse hkrati. Ceprav to »vse« ne vrača drugega kot nedoločene dele, deice, za katere »hkrati« sugerira nekaj predpi-sanih juxta pozicij, brez polarizacije. Brez generacije? Ponavljajoča se v svoji končani, dolo-čeni, eni, edinstveni . . . obliki, toliko kot hoče, toda brez procesa, »brez zgodbe«. Brez produkcije, brez transformacije. Naj-manj v tem, kolikor se je tiče. Končana, določena... oblika, ki ne predstavlja ničrsar. Zahtevajoča sodelova-nje dejanja in stališča, postavlja v neki meri odvisnost enega in drugega. Samo-voljno dejanje, brez smisla (sicer od leve na desno, horizontalno), brez namere. Su-ženjsko. Delujoče za svoje zasužnjenje. Po-možno stališče (do) nobenega pogleda, ka-terega pomoč je podvržena nikakršnemu nazoru. Odprto od svojega preteklega gi-banja. Ki pa bo v svojem ničevem razprt-ju videlo podobe, misli, misli kot podobe, drame med mislimi — podobami, med te-mami ali predmeti. Tako se lahko logocentrizem1 očitno razširi kot soizvršujoč v oblikovanju stali-šča — ravno tako v glasu in dejanju — z grafizmom (zahodnim), vodeč produkcijo — ali reprodukcijo, predstavitev prividnih pogledov. Okulocentrizem. Zbadajoče oko izmišljenih objektov, ki bo zasedlo prizo-rišče »realnosti« z razlastitvijo vseh »ob-jektov« in jim odvzelo obličje. Slep pogled sili, da zamižimo ob njegovi zatemnitvi. Zaprtosti. Toda poslej je zmožen videti »nevidno«. Oblika, ki ne predstavlja ničesar, in ki obudi prisotnost svojcga predpisovalca, svojega poroka, svojega Drugega, ki ga bo moral znova predstavljati. Prejšnji. Pred-nji. Kajti pred obrazom ni ničesar. Ali zgoraj? Ali spodaj? Glava ali rep? Spomi-njajoč na vertikalnost, ki se v tem črkov-nem grafizmu uničuje. Obupno ravno, zleknjeno, kljub vsem »i«-jem (penis, vio-lina, devica, sin, hči. . .), tem »cri«-jem (ecriture), pognanimi v tek, v vrsto, ureje-no, plazeče. Ali povsem na levi ali na des-ni. Prosilec izvora, termina. Horizonta ni-kakršne pokrajine. Ali v intimnosti notra-njega, v obrobju zunanjega. Neposredno delujoče v vseh votlostih ali kot zagovor votlosti, ki odpira poljubnost celo tega grafema. Vzdrževanje zmede teh nedoloče-nih votlosti, zaznamovanih brez polarnosti z drugimi votlostmi, ostalih vmesnosti ali votlin (termini po Jacquesu Derriddaju). Umišljeno jih nameščujoč. Mašeč jih. Te iz artikulacije. To se pravi, te iz topologi-je »teles«. In še iz ekonomije spekulari-zaeije. V vsakem primeru, drugje, na drugi sceni. Kajti na tej se ne more zgoditi nič več. Brez stališča, brez dejanja, brez gla-su, brez postavitve. Toda scena, ustvarjena iz vseh delov po alfabetični ekonomiji. Ki s pretvarjanjem, da se urejajo z enim ma-hom vsi ekonomski problemi, enkrat za vselej igro presekam. Ki naloži po ekono-miji mrtvecem, vampirom (razvejanim s samo po sebi izraženo naravo, prisotnost-jo, izvirom) kot pešcem posrednikom, skri-vališčem ogrodjem, predstavnikom, ter jih ustvari iz mrtveca, vampirja, pešca, ogrod-ja itd. Igrajoč — ? — na prizorišču umet-nih scen, v sredini za pogled nepomemb-nega dekorja, lastne izključitve, z (reci-mo) koščicami materije in neplastične ob- like. Poskušajoč se preroditi na tej drugi sceni — umetelni — izgubljeni sceni, pre-sekani, izključeni, zavoljo arbitrarnega iz-reza grafizma. Delujoč, brez dvoma. Shiza. Kot jo naj-dete povsod, ki se izrazi celo v izpovedi. Kot zasnova lastnega prevrata? Nemara le kot vrsta sterilizantnega ponavljanja. Pogrešano dejanje preveč jplodovitega. Ki znova zaključi poslednjo predstavo. Vsak ' je bil povabljen, da se izrazi kot posebna značilnost svojega spreminjanja. Mi smo presekani, presekljivi, razdeljeni, razdelji-vi, itd. Toda zareza v delu, v tem grafemu2, da ustavi učinkovitost. Drobeč jo, preki-njajoč, rezajoč, kratko na svojo artikula-cijo. Pričakujoča to kastracijo kot oživlje-nje. Vsiljujoča nostalgična reminiscenca, kjer je njeno delovanje zgubano. Zamišlje-na, predstavljena, izgovorjena, posnemana, kadar se najmanj izraža'. Toda tako je. Vprašanje ekonomije. V določenem izseku ali okviru ali uokvirje-nju, umetnem, neumestnem, — poslušajte »pregnanca« — ki se bo slikal, usmeril, vzel, cela drama, apolog, fabula, prepove-dano (ali v. pisano). Odprtina nekega okvi-ra že od nekdaj potvorjenega, potvorjene-ga v konstrukciji, (ne) dovoljujoč (druge-ga kot) lastno razkazovanje. Previdno iz-ven — igre. Kajti, resnična, ta okvir občutljive črke, v učinku dodatka, tvoreč eno, edinstveno, razločeno, oddaljeno obliko, prazno obli-ko, temeljno obliko, prostor za projicira-nje podob, predstavitev vseh vrst, koncep-tov, itd., protitok temu pozivu v razpravi drugih, uokvirjanje in (ali z razpravami — ali omrežjem sledov — drugih, ki označu-jejo in nadznačujejo moje delovanje kot govornika. In še kot delujoč, povzemajoč, ponavljajoč, pišoč, razlikujoč. Razlika, ki se bo skušala uresničiti kljub svojemu gra-femskemu skrivališču, preobrazbam. Po klicu ali odpoklicu »nadpisanja«. Poskuša-joč izsiliti pregrado, prečnice (abecedne-ga) pisanja. Z igro razprostiranja, rezanja, ograjevanja, nenapisanja, presenečenj ali »nadigre«. Prevrata površin ali obrazov. Zloma uvrščanja, množenja kotov in raz-stavljanja arhitektonskega na strani kakr-šnega (recimo klasičnega) pisanja. Z okle-paji, narekovaji, zgodbami, cepljenji, vr-nitvami, naštevanji, itd. Oplojevanje ali bolje — raztrositev. Toda ta odpoklic ali klic spotikajočega nadpisanja se lomi na mrtvi, arbitrarni, despotski plošči tega pisanja. Ogrodje, ki nasprotuje svojemu procesu, svojemu namenu. Obračajoč ga zavira, nevtralizira. še vedno. Kljub vse-mu. Ustavljajoč afektacijo razlike, poslej različene, ki šele bo. Mučenje samega_ se-be v hipostatični negotovosti. Po teh gra-femih nastopa prezgodaj, prehitro, z enim samim gibom. Brez ekonomije. In takšna smrt je že od nekdaj bila. Tudi če jo po-skušate presenetiti, je zaključek svoje za-dušitve, ohromitve, zaslepitve, skopljenja... rnrliškega. To je kot prikazen — bodisi duša, bodisi demon — kakor jo znova za-igrate. Kot je že bilo zaigrano v lastni smrtonosni preizkušnji. In še izrezi, razmejitve prostornin, topo-grafske oznake, ki so posledice grafematič-nih sledov, ki tekmujejo z uokvirjanji, to-pologijami, sceničnimi pripravami, obliku-joč se v križanju stališča in zrcala. Ali sta-lišča kot zrcala. Celo slepa, brez pozrcali-ne. Crka, ki predlaga ali vsiljuje svoj od-nos, svoje ogrodje, svoj okvir; prazna, za-puščena, indiferentna, mrtva, kot nadome-stitev — in / ali asepsija — za vso privid-no dramo. V nemogoči razliki. Njegovo nadomestovanje, preveč trdovratno drugo, povsem drugo, — brez možne igre istega in drugega — da bi dovolilo, pospešilo, iz-zvalo najmanjšo premestitev. Nujni pogoj, za katerega se ne more reči, da bi bil za-dosten za proces diference. Zahteva asi-stenco, ravno tako terapevtsko zavetje tej pisavi, ki je teratogenska. Njena postavitev v obliko konvencionalnega, arbitrarnega, za vse, — ravno tako za vsakogar — ki vas ne socializira — bodi rečeno — kot s hibo, skaženostjo in ponovnim izbruhom prikaz-ni, senc, pošasti, vragov. Nedvomno, fikcija je. Tale na primer. Toda njena artikulacija »fiktivnih« graie-mov vas prevari subtilneje, skrivaj v tem, česar ne nameravate, hočete, želite, hlinite! • Ali biti prevaran. Ta grafematična fikcija ustvari ekran za vaše usmeritve, vaše pro-grame. Zameša vaše sledove, vas zapelje v pozabljenje (tukaj je mišljeno zaradi nje-nega »obstoja«), vas izpridi. In s poro-štvom norme, normalnošti, neke »simbo-lične kastracije«. Torej vas prestavi v dru-ge namišljene krogotoke, v spreplete fik-cije. Preprečujoč vso ekonomijo, utaplja-joč jo v psevdo-zrcalih, zadržujoč prostor, predstavnike. Z dodatkom ali vabo tega mamila, katerega sledovi so vidni zahteva-jo to stališče itd. Torej ne dajejo ničesar na vpogled. Najsi predstavljajo vaše pri-kazni, predstave, scene, takrat se zamra-čijo. Vzbujajoč pri bralcu, nedvomno, pri-kazni, predstave, scene, zavoljo igre razlik in preračunavanja in nadomestovanja, iz-pričanja, odmiranj, odklonov, odlomka iz pisanja (branja — alfabetičnega). Gotovo so potrebni ekrani in tudi in-strumenti, orodja, ogrodja, celo odpor, za ponovno vpisovanje sledov, engramov. To-da vi ste že od nekdaj zajeti (ne učim vas ničesar) v blodnjake zrcal, v koprene po-javov ali pojavljanje. Enako razvrstite na nek način (včasih je potreben napor, da se spomnite) oči, roke, usta, spole. Od teh in ostalih. Kot ogrodja, instrumenti, orod-ja, videti odpor. In še iz vaše želje teh ostalih. Kot aparati, stroji, šahovnice, sta-ve in odpori. Za vse delo nekega nadpisa-nja za igro razlike. Domneva ponovna za-pomnitev, ki bo prišla. Zvito na osi seda-njosti. Ali ni to soočenje — so-o-če-nje — vaših in mojih odporov? Iz vsega gre slut-nja vzroka. Da se oddalji grafematična nadčasovnost? Ker ni niti odsotna niti pri-sotna niti predstavljajoča, temveč prikazu-joča se kot taka, je črka neodvisna, raz-lična. Dajajoča varn čas. Pozabljenje časa. Polet časa. Nedokončan čas. V nedoločni-ku? VMESNOST V IGRI ALI IGRA VMESNOSTI Bojim se, da se je treba vrniti na fone-tično artikulacijo. Zagotova je edino stava, ker ne predstavlja, kot je znano, ekstrema, od kod začeti, ne namena, zakaj jo vzeti, ne preseka — razen teh, ki se jih uporab-Ija, niti ne vstopa, do kamor se je že pri-šlo, in ne povratka. Brez izhoda. Ravno takšna je — (ravno takšna je) — artikulacija4. Ne pričenja se, niti ne po strani. Vse vključeno je bilo že zdavnaj ovito v svoj razvoj. Kje (se) združi, kje (postane) združeno, vselej brez moči (po) združitvi, ali ponovni združitvi. Kje (se) zgane, (se) oklene, (se) oprime ali (se) približa, brez možnosti, da (se) znova zgane, znova oklene, znova oprime ali zno-va približa. V zavetju, brez ponovitve, v neskončnem procesu. Ne pasivnem, ne aktivnem. Brez glasu, brez pogleda, brez časno. Toda potreben »niti en niti drugi«, preprečujoč njihov izrez in uravnavo. »Vmesnost« v igri, celo brezobčutni, brez-prizorni — ali ker brezobčutno in brezpri-zorno — poslej naklonjeno intervenci.ii vse-ga »vmesnega«, kar hoče in kakor izzove. Jih skliče ali odpokliče. Z neopaznim po-skusom (skušanjem) ponovitve. S prilago-ditvijo, z reprodukcijo. Toda »vmesnost« se v igri ne prilagodi. Brez replike. (Tak-šna je) smrt in in /ali življenje. Vzrok vse reprize, ponovftve, ki se ne ponavlja. Ker je ni. Pogoj vsega podvzetega, vtis-njeno ni nič, kar bi se moglo opaziti. Ven-dar je motiv opazke. Toda zagata lastnega zaključka. Odtegnjen mu je zmanjšan do-bitek. Povzroča ne-skončnost o-pazke. In tako »vmesnosti«. Vseh vrst. Igra skokov (razčetverjenja) »vmesnosti«, ki se prvič samostojno izrazi v delovanju ponovne za-pomnitve. A še vedno ta »vmesnost« in ostale. Med to opazko in ostalimi. »Vmes-nost« (pod)pornik(a) in (pre)naša(nja). Med (svojim) označenim in (svojim) za-znamovanim. Med (svojim) izrazom in (svojim) izrazilom. Itd. Vse »vmesnosti«, kot jih je mogoče želeti. Poleg »vmesnosti igre« artikulacije. Ki poganja vse preme-stitve, nadomestila, razširjenja, intervale... Celo elaboracija metafor ali vseh primerov enakovrednosti. Vendar izmikajoc se tran-spoziciji. Kažoč se v vsaki rezultanti. Brez pred-stavitev, brez nadomestil v/s predsta-vitvijo. Kakršno je pač število ponavljanja. Ali vračanja ali tokov odklonitve. Zanimivo je, ker je poimenovano »ka-stracija« in se nanaša nemara na ponaša-nje prenosa v igri kot ne-pred-stavno v vmesnosti — brez sedanjosti (niti prete-klosti niti prihodnosti), brez oblike, brez pojave, brez bitij, brez substance / ti »brez« — ali bolje »niti eden, niti drugi« ali »med« — ne spominjajo na metodolo-gijo, nostalgijo, masko neke razprave, za-stopajoč nek določen priziv (uporabo, po-moč) v »negativnem«, za katerega še vedno obstaja želja ali potreba »biti« v »votlini« in / ali želja ali potreba neke predvsem večne sedanjosti, predvsem nedokončane oblike, biti, če je le mogoče absolutne, ne-snovne substance. Zasegajoč v iz-voru ali zaključku območje vsega protislovja, ki mu bolj ustrezajo termini vprašanja in premikanj, / — ki poslej delujejo kot vez-nik. Za vso artikulacijo ali reartikulacijo. Toda v procesu jezika, ne samo tega, se bo uveljavil namen, želja po prevlado-vanju igre vmesnosti, čeprav povzročene z vsemi povezavami, vezaji, asociacijami, skladnostmi, kombinacijami, skupinami, itd. Vigrati se z ravnanjem, pomnožitvijo (in tu so delitve razne operacije in računi), z razširitvijo, intervali, odklonitvami. Dvo-umnost v pojavljanju beline ali skoraj snovne tišine. Biti vmes. Vendar, obenem se prične vse delovanje izsekavanja (even-tualno tudi rezanja), krojenja, deljenja, prerezanja. Ali ponovnega preseka. Tokrat je vabljivost v interpretaciji, razlagi ali pisavi kot oblika, ko podajo dobre ali celo najboljše oblike. Postavitev ali prestavitev v obliko. Na podlagi, v beli ali v skoraj snovni tišini. To gotovo premakne igro. V tem obstaja v najboljšem primeru neka druga igra. Omejena, razmejena. V delcih različnih vrednosti, vendar definiranih enkrat 7a -vse> _ kralj, kraljica, kmet, norec, ... — T močno razdeljenih primerih, kjer so predstavitve določene (enkrat za vse), cifične, a dajejo pomembne prednosti (j stavljene enkrat ...). Katerega prerači karakter, relativno domnevan — vsekaJ z reiteracijo, — razlikuje medigro in up rabo. In zadovoljstvo. Pričakpvano. Tc ob priložnosti, brez zlorabe, ki bo služiti pedagogiki v igri vmesnosti. Mnog bolj kompleksno, jasno. In s tem ni kc čano. Ker v tem ni nobenega elementa če si drzne — določenega z določnim činom. Osnovno, preprosto, se dogodi s fikcijo, ki jo je treba še in še demasl rati, razstaviti. Isto velja za vse okvi) primere, razširitve, intervale. Vedno zasl| dovani. Enako je z razmestitvijo. Nj pravilnost, stereotipnost, privilegiji so vzetni za neštete predelave, odklone, mike, kote, dvojnosti. Transgresija. Si verzija. Zgodbe. če se tvega. Ker »posleti ce« ni mogoče pradvideti. Zavoljo njave z drugo igro. Omejeno. Razmejer Vmesnost se ne preda ponavljanju, reit raciji. Lahko se reče, da se ne skuša lagoditi, z reprodukcijo ali ponovitvijo primer; bolj ko se zaplete v igro, bolj ji preda. Več se vlaga v igro. Več (se) pr dobi, (se) pomnoži.. Z vsemi možnostr Brez zmanjšanja. Manj se pomeša s šno drugo igro. To, kar nas povede, zavede v igro, pritiskom, z goljufijjo v igro vmesnosti, nesreča. Celo potrjeno je bilo, da je trebno vse to »samo po sebi« — ali ra mete? — v svojem razvoju, svojem del(j vanju. S strahom, dla izgubi, da (se) izg bi, da je (izgubljena)? Z željo po obvlad^ vanju, po določevaraju, predstavljanju. / ali s pqzabo, da v;sa ekonomija izhaja odmeva imen. Na kratko, goljufalo se je. Ločilo se — in ne samo resmično ponovno ločil< kajti vmes(nost) ne »obstoja« v ločitvi tako imenovanih fiksiranih »enotnosti« c krat za vselej. S kafeerimi je bila ustvarj na neskončnost drugih enotnosti. In inte valov, razširjanj, zablod, itd. Prav gotav Vendar izhajajoč iz teh tukaj. Določeni In v te enotnosti se je nameravalo ovi vmesnost kot v okvir, vrsto. Da bi se z nj igralo. Utopija, ki jnekim« ponavljanjej Omrežje, ki jih sprejme »med« vrste ai kulacije. Ta zvijača, goljufija, že od n kdaj uporabljena, je bila nam v pomo možna s pomočjo in ne z nadomestiloi črke. Ena, edinstvema, razločena, oddalj na, neodvisna oblika ... Določno predsta lja fikcijo, ki podpira fiktivni fenomen. A arbitrarno arbitrarniost arbitrarnega nema. Privilegij tega domnevnega — in prv domnevnega — ponavljanja, katerega va ljivost se ne more olbdržati za vselej bn soudeležbe alfabetičniega pisanja, tx> je z ustavilo igro vmesnojsti. Presek vmesnos v igri.5 Tu se odreši vseh ogrodij, zank, nit Vendar po vsiljevanjiu privilegiranega pr seka ali shize, ki ravno tako nasprotu učinku svojih preme;stitev, izrazov razši janj, intervalov, zabkod itd. Svojega del vanja, povezav, zdruižitev asociacij, skl pov, kombinacij, skupin. itd. Dejansko obstaja neka (bistvenos vmesnosti naše analitičnosti, dovzetna : vse vrste analiz psihoanalitikov. Zgodovi ska neumnost. Staviimo, da se to zgo vsakič, ko se goljufai — ali je potrebn ko se namerava — iggro vmesnosti. Nad mesčajoč neko drugo igro. Prevedla N. Golob 1 zgodovinsko je vezam na založitev pisariej jezika. Logos, logika se moreta definirati le prekoračevanjem črkovnega grafizma. 1 Ne ta, po sili, v igrii procesa nekega »nadp sanja« niti pisanja (cf. Dierridajev tekst). Crka i grafem ne moreta biti zaunešana. ^ Tako bi s« Treudova razprava mogla m< drugim razlagati kot emciklopedični »dodateki učinek dodatka v podvojitvi podleganja abecedmj mu redu. « In ne samo fonetična. Sleparsko privilegiraiu ' Zgodovina tišine o pisavi se je pomešala . dnigo, ki vsiljuje svoj abecedni aparat. Da jo .i zgodovina odklonila, si je moč razlagati kot r* akcijo na odklonitev, ki je odgovor izključitve ' obliki črkovne pisave. 13 OB VPRAŠANJl} IDEOLOGIJE Te sestavek je del diskusije z bohinj-kega seminarja o vprašanju ideologije K, zato ima značaj govornega prispevka n odgovarja na nekatere teze, ki so se lojavile v diskusiji. Mislim, da vprašanje pojma ideologije K ni saino semantično. Ne da se kar ireprasto reči, da je Marx pojmoval ideo-ogijo v glavnem negativno, vendar se je r marksistični tradiciji uveljavil tudi po-itiven pomen tudi v naši praksi, in sicer iiot teoretska zavest delavskega razreda n njegove partije. Zakaj je bilo sploh potrebno vnašati »ojem ideologije v pozitivno marxistično erminologijo? Zakaj se je prvotmo negativem pomen tesede spremenil v pozativnega? Če gledamo dejansko zgodovino »ideo-»gije« v zgodovini delavskega gibanja, pazimo neizpodbitno, da je imela v glav-lem negatavno vlogo, kljub pozitivni de-iaraciji, torej je bila ideologija v pravem 4arxovem pomenu besede. Kajti v glavnem je skrbela za potrje-wvje psevdoenatnosti »stranke« v sebi 1 z ljudstvom (v ZSSR ipd.) oziroma telavskim razredom (v socialistični de-lokraciji). Ta enotmost se je največkrat deklari-ala in se spostavljala v revolucionarni kciji in kritičnem mišljenju. Ker bi mo-alo revolucionarno gibanje skrbeti tudi a razvijanje poLitične zavesti in revolu-jonamega gibanja, bd mogla le prek ve Ino nove kritične osvetlitve zgodovinske-a položaja in odnosa partija—delavski azred oziroma partija—ljudstvo pnhajati o resnične enotnosti v mdšljenju in ejanju. Ker pa tega nd bilo (namreč tega os-etajevanja), je bilo potrebno deklariranje notnosti. To je bila lažna enotnost in ejansko napačna slika realnosti. Ravno ito je tudi ideologija v negativnem smi-iu nujna v tako deformiranem revolu-ionamem gibanju. Toda opažamo lahko, & so ideologi vedno imeli nekaj slabe jstd ob uporabi tega izraza in so vedno lova poskušali uveljaviti ta pojem kot Dzitiven. Vendar jih je sam način njiho-3ga mišljeaja silil k »pravilni« uporabi sga izraza. Zato menim, da ni tako važna ideolo-ija, temveč ideologizacija, torej proces, katerein ideologija nastaja. če kanimo porabljati izraz ldeologija v pomenu teo-Mske zavesti komunistov, bi morali pre-čiti tudi samo dogajanja, pot, ki pelje spostavitvi te zavesti in enotnosti v mi-lih in dejanju, Te »teorije« ne moremo ar spostaviti na kakršnem seminarju ali kazati, naj nastane. Te leorije ne bodo apravili niti filozofi;iki bi jim bila dana aloga izdelati to tako imenovano ideolo-Ljo. Šele ko bo vsak komunist videl v ritično teoretskem delu pogoj, da sploh e lahko ostane komunist, ker se v na-protnem primeru zgubi v prakticiz«iu in povodnji nazorov in ideoiogij, ki zali-ajo našo družbo. Zato moramo dati komuiiistoim in sploh sem revoluoionarno misJečim ljudem ložnost za to, da postanejo kritično mi-leči ljudje. To je naloga filozofov, socio-)gov itd. Vprašamo se lahko tudd, kakš- 0 »ideologijo« hočemao. Ali naj bo to leologija zgolj Zveze komunistov, delav-lcega razreda ali cele samaapravrie druž-e? Ali sploh moremo to ločiti? Mislim, a ne. Komunisti ne moremo biti samo 1 tem, da ustanovimo kakšno svojo ideologijo«, temveč zavest, ki bo nekaj omenila vsem za socializein zainteresira-ih ljudi pri nas. Sicer lahko pademo e nivo stranke, ki vsiljuje svoj nazor ružbi kot obvezujoč, pa če še tako za-rjujejino naspratno. Vedeti *je treba, ria i ogromno komuinistov izven ZK in da ZK niiso vsi kamunisti. Torej mora na-a zavest zajeti vse potencialne komuni-te. Le-ti morajo to teorijo tmeti tudi za vojo, šele potem bo to teorija vseh re-olucionarnlh sil v naši družbi. To je se-eda ideal, ki rii nikoli čisto uresničljiv. rito)li ne bodo vsi komimiisti pristajali a vse celo na glavBe teze kaksne ideo-jgije ne. Pač pa morajo v njej najti ne-aj svojega, nekaj, kar bo tvorilo emo od Ijučnih opor v njihovem mišljenju in ejanju. Tu se postavlja vprašanje po arokih ssaostajanja teoretične zavesti ko-junistov. Kako to, da v divajsetdh letjh ismo mogli dvigniti teoretske zavesti ko-mni&tov niti za ped? Ali mogoče satno ato, ker komunisti zanjo niso imeli iiate-esa, torej, da v dosedanji »ideologiji« dso našli česa zase? Zakaj, če bi našli, i jSh tudi visok teoretsiki nivo ne od-?gnil od proučevanja teorije (ideologije). agovori večine fcomiunistov pri vprašanju, afcaj ne berejo in študirajo, češ da je se preveč visoko pisano, najtorž kaže na nekaj drugega, kot neposredno pove. Me-nim ravno na ta neinteres koniunistov in delavskega razreda za teorijo oz., kakor jo imenujemo, ideologijo. Kako naj torej prevladamo to zaosta-janje teorije za stvarnostjo? Ali nemara tako, da bo teorija pojasnjevala in pojas-nila »stvarnost«, ki jo je prehitela? Ali rie vodi to k faktografiji? Teorija mora pred-vsem kazati na možnost novih alienacij in njih preseganja in vedno novo po-glabljanje fundamentov kritične teorije — marksizma. Vedno znova mora kazati na predpostavke našega mišljenja in delova-nja (v smislu Nenuške ideologije). Razvi-janje teoretske kulture mora biti danes v procesu oddaljitve komunistov od ob-lastd ter v usmeritvi v vodiino vlogo v družbi ena glavnlh nalog ZK. Od tega, ali bomo to kulturo razvili, je odvisno, ali bo ZK sploh še eksistirala ali pa (v najboljšem primeru) — zgolj funkcio nirala. Analizirati bi bilo treba tudi razne ideologeme, ki se jih v glavnem ae za-vedamo, a so pri nas še kako prisoizii. Reoimo: 1. Ideologem zagotavljanja in nepro blematičnega optimizma. 2. Ideologem dovršnega (ali dovršujo-čega se sveta) — kar pomeni ukinjanje zgodovine na tak ali drugačen način, kar pelje končno v ukinitev človeka. Tedaj preostanejo samo še dejstva. strukture, moči, gola igra itd. 3. Ideologem popolne preračunljivosti sveta in popolne manipulativnosti, kar eni obžalujejo in kličejo bit, dragi pa se gredo »futurologijo«. 4. Ideologem znanslvenosti (kar po- meni npr. nakritično sprejemanje dolo-čenih mnenj, če so Je podprta s statisti-ko in izračuni IBM-a), kar je tehnokrat-ska ideologija. Tu se pojavlja znanost, vzeta kot popoln pozitiv m neproblema-tična. Itd. itd. Menim, da ideologije v negativnem pomeoiu sploh ne umirajo, ampak se po-javljajo nove. Te pa se nam vsiljujejo predvsem kot še neizdelani ldeologemi in so mogoče zato še bolj nevame. Veliko je bilo kritiziran stavek; Stopnja dezideo-logizacije = stopnja demokratizacije. Me-nim, da ni lažen, ampak zgolj polresnica. Resnična dezideologizacija je dezalieniza-cija in pelje k resničnd demokTatizaciji. Torej, če je stavek mišljen kot izraz pro-cesa. Toda, če je tzrečen kot apodjktična resnica in kot enačba, pomeni ideologiza-oijo. Sploh pa v zaprtem svetu, kakršen je še naš, nd možna popolna dezideologi-zacija. Ideologije kot vseobsežaii sistemi, ki pojasnjujejo totaliteto navidez brez praznin, niso več možne, pač pa so mož-ne ideologizacije posam^nih kosov stvar-nosti in posameznih dogajanj. Tako lahko pridemo v absurdno situacijo, da padaino v več ideologij hkrati, za vsak del stvar-nosti svojo. Tako se vsaj vulgamo (kar je pri nas navadno) pojmuje pluraliteta mnenj. To pomeni, da se določeno doga-janje pojavi kot edino odrešujoče (dovr-šujoče) in sveto. Zato hočejo te ideolo-geme etablirati — ufunkcializirati in jz tega napraviti sistern vednosti, ki bi ob-vladoval družbeno dogajanje. Menim, da je ravno v etabliranju kakš-ne teorije nevarnost, da postane ta teo-rija ideologija ( v negativnem pomenu). Andrej Ule O METODAU POLITIZACIJE V splošni krizi delovanja osnovnih organizacij ZK na ljubljanskih visokošol-skih zavodih se je vendarle začelo nckaj premikati. Vzrokov ni treba iskati le v zunanjih dejavnikih, še manj pa to prc-bujanje razlagati z usmerjenostjo celotne organizacije v aktiviranju svojih članov, ko gre samo za večjo ali manjšo mero strankarskih principov. Gre torej za pro-ces, ki izhaja iz značaja organizacije. Vendar pa je to širše gibanje, v katerem naj bi bila Zveza komunistov osrednja smer, ki pa ne more in tudi ne sme biti edina. Visoka šola in univerza naj bi s svojo znanstveno in pedagoško dejavnostjo so-delovala v procesu prevrednotenja odnosa do znanja, pa naj gre za tako imenovani »ladčni« odnos ali pa čisto tehnokratski, ki ga uvaja preživela struktura mojstr-skega ^kadra s svojim posebnim položa-jeim v piroizvodnem procesu. To pa zahte-va od visokošolskega študija, da se iz sedanje produkcije kadrov za tržišče — to pa ni krivda, če že moramo tako reči, samo institucije, ampak v dobršnji meri tudi »trga« — pre\isineri v ustvarjalni proces, ki zagotavlja posameznikom opti-mum, če že ne maksimum znanja. štu-dent v položaju objekta je najzanesljivej-še znamenje, da se samoupravljanje ne uveJjavlja dovolj. V pomanjkanju indivi-dualnega dela s študenti se že v študij-skem procesu pojavlja omaJovaževanje znanja. študent se znajde v položaju, ko je soočen z množieo znanj, ki so zanj čisto einakovredne nevarnosti za opravJja-nje normalne poti od vpisa do diplome. V tej ravnodušnosti izgubi udinkovitost vsak, še tako lepo zasnovan učni pro-gram. Od tod že ni daleč od splošnega razjvrednotenja znanja in družbemega po-ložaja, ki iz njega izhaja. Univerza in vi-soka šola se res ne more pohvaliti, da pri tem nima nobene krivde. Z diplomo, ki je formalno priznanje izobrazbe, je ornogočala višjo raven odločevalne moči. Tako kot znanje ne vodi nujno do svo-bodnega subjekta, ki brez vpliva družbe-nega položaja ali vloge usmerja svoje od-ločitve, tako je tudi neznanje v takem položaju ovira razvoja. Komproimisa med znanjem in družbenim položajem ni, saj je rešitev tega vprašanja veliko širša. Gre za učinkovito družbeno kontrolo nad po-sainezirikom (za odgovornast), predvsem nad reaultati njegovega dela. Tu pa se spet sreox4tj«mo z demokratizacijo odno sov, s samouipravljanjem, ki pa brez ustrezne kultume stopnje ne more vispe-vati. Ne moreimo trditi, da odnosd v pro izvodnji presegajo razvoj proizvajalnih sil, ker so proizvajalni odnosi samo de-janski odnosi, so samo tisti, ki so res-nični. Da se nekje uveljavijo v razvitejši obliki, je odvisno le od proizvajalnih sil, taki pa so kot ideal v manj razviti osnovi povsem neresnični. Pri tem je omenjena kultura, vendar ne kot eksponent obiasti, ki bi si hotela z njo zgraditi enoten pohtični sistem in zagotovilo najmanjše mere konfliktnosti, da bi' si preko nje zgradila trden esta-blishment. Kultura se ne kaže v višini dotacij, ki jih je družba pripravl.jena dajati za tako imenovane elitne institu-cije, za kulturo, ki ji kulturnosta ni mo-goče oporekati, ne more pa obstajati brez kulturne osnove. Množična kultura — ne v slabem pomenu besede, ta izhaja iz poenostavljanja povezave med njeno pro-izvodnjo in potrošnjo — je prvi pog>j za konstituiranje nacionalne znanosti, ki se vključuje v mednarodno deJitev dela. Iz vsega sleda, da je treba revolucio-nirati tipično blagovne proizvodne odnose na naših st\idijskih zavodih,- seveda ne v tem smislu, da bi izgubili proporcional-riost. Ta kvanfcitativna stran spremembe se mora kazati v planiranju kadrov, v bistvu pa je racionalizacija. Močan argu-ment za racionalizacijo je v dejstvu, da so stroški, ki so ne glede na velikost in ekonomsko moč naroda do določene meje nespremenljivi, lahko za Slovenijo, velika obremenitev. Prestrukturiranje in prcižna kadrovska politika se naj ne bi ustavlja-la ob predsodkih »čistokrvnih« Slovencev, ki jih lahko prepriča samo moč dejstev. Ekonomika nam daje priložnost, da po časi začnemo razbijati pretirano zaprtost in nezaupanje. Velika nevamost za razvoj demokra-tičnega sistema kulturnih institucij je ak-tivLaem, ki se večkrat kaže v delu štu-dentskih osnovnih organizacijah ZK. Av-tomatično izločanje vpliva politične osno-ve je odtujitev odločanja, v osnovi pa se more zadovoljiti samo s površnostjo. Ta-ka površnost se kaže v odnosih do Tri-bune, študentskega radia, ko so mnogi prepričani, da je trenutna svoboda le prehodna in da se da v zaostreneim polo-žaju taki aktivnosti prerezati krila. V ta-kih metodah »neposredne politazacije« se sicer kaže neka neustaljeina resnost. Moč ZK ni v partikularizaciji njenega vpliva in vloge, ampak v splošnein obs©ganju in usmerjevanju ustvarjainih in naprednih delov študentske pqpulacije. Marjau r j PETER BOZIC REVOLUCUA DA A\A NE? Problem revolucije in revolucionarnega me vznemirja, kar pomnim. Pomembno je, ker določa moje ravnanje in mojo ak-cijo v določenih okoliščinah in zato ni tukaj možna nikakršna posplošitev ali pa kakršnakoli pravilo. Na pojem revolucionamega je vezan vedno pojem svobode in nikoli in nikjer drugj'e ne nastopata oba tako nerazdruž-no kot prav tukaj. Vsaka revolucionarna akcija je ameraj opredeljena s pojmorn svobode, osvoboditve, pa naj gre za ne-gacijo družbene konvencije, tabujev, raz-bijanje nerabnih in zastarelih socialnih okvirov, da, celo za mojo osebno svobodo. Zafo se mi zdi nujno najprej opredeli-ti, kaj mi pomeni soboda, v imenu ka-tere je naravnano sleherno moje revolu-cionarno de^anje in dejavnost. Prvi pogoj, da ima moje revolucionar-no dejanje svoj učinek, je, da spoznam stvarne meje te svobode v konkretno do-ločenih pogojih in >koliščinah. Brez tega spoznavanja je moja revolucionarna akci.ia asocialna pa naj ima še tak re-volucionaren videz. Stvarne okoliščine do-ločajo ta okvir, določajo mejo možnosti te svobode in s tem tudi revolucionarne akcije. Vprašanje nastaja seveda, koliko sem sposoben te stvarne okvire spoznati, to-. re/ odkriti stvaren obseg in učinek tega in takega ravnanja. V nasprotnem pri-meru je moje dejanje nekontroli-rana divja rast, ki spremeni sama po se-bi svoj namen, svojo vsebino in funk-cijo zanika sama sebe, s tem pa tudi mene kot nosilca akcije, in namesto da b: tako dejanje osvobajalo mene in so-61oveka. nas samo zasužnjuje in neusmi-ljeno podredi logiki inertnosti; posledioa tega je zmeraj zastrakturirana dialektika b^ez večj'e možnosti osvoboditve izpod nje. To e zakonit krog, v kateretn se Eadi-kalna levica avtomatično spremeni v ra-di-kalno desnico. Obe se nahajata na obo-du istega kroga. Sicer pa menim, da nam bo boli v korist če poskusimo to razmišlianje ucme-rit: < našemu konkretnemu »tukai in zdaj« in < našim konkretnim izkušn.iam. Prvo kar se mi sdi naivažnejše. je to, da moramo najprej spregovoriti o tem. da ma pri nas tradicionalno mišlienje fak obseg ko to mišljenje obvladuje tudi po-jem m vsebino revolucianarne akcije To-re1 posodobiti je potrebno naiprej ta po-jem potem šele lahko gcvorimo o čem drj°em Tudi na tem področju so pojmi spre-menili svoj pomen in vsebino, Slovenci pa sot vedno capljamo še zmeraj v tra-dicionalnih okvirih m zato nas še zmevaj obviaduje zastarela shema in predstava revolucije. Ta predstava se v ničemer ne razhkuje od predstav evropske klasične lev:ce in zato je nemalokrat naša revo-lucionarna akci.ja neučinkovita, dogaja se celo da je nj'en učinek utrRevolucionarno« dejanje se spremeni v frontalen spopad. v katerem se spo-padata dve med sebo; izkljuouioči si siii. So^oad torei ni več vsebinski, temveč prc-ie na teren moči in oblasti Iz- feea seveia sledi, da mora torej vsak trarli-ci^nalni slovenski revolucionar tvegati ab-soluten spopad s politiko. oblastjo. kaiti politika ima svoje vzvode v vseh druzbe-nih ;nštitucijah. To ]e seveda popolnoma naravno, kajti nepolitičnega prostora ni nitj v slaščičarni, če sem slaščičarsk* va-jenec.' niti v otro§kem vrtcu. če tega ne storim, ni moje dejanje revolucionarno in sem malom.e§čan, zapčekar ali kvečje-mu taktize^r in slalomist. Ta izkušnja se je v mojem človeškem ravnanju tolikokrat ponovila, da je nisem mogel več jemati resno. Postala j'e gro-teskno komična. Posledica tega pa je, da tudi vsaka in-štitucija na sleherno mojo revolucionarno dejanje (npr. poskus komuinikacije z in-štitucijo s kritičnim dialogom ne pa s frontalnim napadom) odgovarja na ša-blonsko tradicionalen način, in to tako, da me zavrne v celoti in apriorno, kajti že sleherni poskus kritičnega (seveda ustvarlalnega rn ne nihilističnega) dialo-ga ima za napad v celoti in tudi temu primerno ravna, to se pravi, da me ek-skomunicira. In tako velikokrat sploh ni mogbče iz tega začaranega tradicionalnega okvira. Velikokrat so se vsi moji poskusi v tej smeri pokazali jalovi, saj so mi veno-mer očitali in me sumili, da imam nekaj za brsgcm, kar zaradi taktike ne prine-sem na dan Kakor rečeno, so taki po-skusi veliKokrat ostali jalov predvserr za-radi tega, ker naše javno mnenje še zane-raj obvladuje moralistična dilema konfor-mizma in nekonformizma, absolutne svo-bode in absolutne nesvobode itd. Posle-dica tega je zdaj že skoraj utrjeno mne-nje, da je sleherna revolucionarna aktiv-nost absurdna. V prej omenjenem okvi-ru je, toda s poudarkom, da to ni ni-kakrsna revolucionarna akcija, kajti njen učinek je enak ekstremnemu desničarske-mu dejanju Ce vzamemo primer, ki ga danes lahko opazujemo na vseh koncih in krajih — spotaost. Razbijanje tabuja spolnosti je brez dvoma revolucionarna akcija, toda če na to akcijo1 vežemo tradicionalno pred-stavo pojma svobode, torej popolno svo-bodo v spolnosti, ki nima nikakršnega konkretnega okvira mcžnosti, ki ga dolo-ča sedanja situacija in zgodov nsko izku-stvo je taka popolna svoba spolnosti asocialna. Njen učinek je nasproten svo-jemu namenu. Namesto da bi glede na dejanske socialne potrebe današniega člo-veka razširila nesocialen okvir tradicional-ne spolne nesvobode, ';.o ozkosf sicer od-pravi vendar, ker ne spozna okvirov in mej konkretnih človeških potreb in nuj-nosti (spolnost je /endar občevanje člo-veka :, človekom. ne pa z absolutno svo-bodoi. postaneio taka razmer;'a anarhična in zanikovalska Da ne bo ne^porazMmov, si lahko prav na tem primeru ogledamo ta oroces če vežem na <;po!nost poiem poDoine svobode, uipoštevam samo svoie neomeiene potrebe. s tem pa zanikam po-trebe sočloveka. S tem deiansko uključim svo^ega partnerja. In če to postane sploš-no pravilo, vsi med sebo-" izključuiemo potrebe drug drugega in že suet preide-mo na podroeje moči m oblasti, kar de-jansko pomeni tukaj posilstvo. Da pa ie posilstvo nihilističen. ne pa st>olr\i akt, mi naibrž ni potrebno nosebei ooudar-jati Posebei mi pa na^rž tudi ni treba povHariati da v tem pr^meru ko enkrat Dostane t-pka orak.sa 'plošno veiiavno pra-vilo. nostanp n^^re^a po kak^nihkoM nk-virih tako vel^k^ "da «e človek navs^ad-nie soriia^n' nicli «; še takn orkim okv-rom, kot nam sra ie nuiiila nrei^nia. t^a- q ie vsai rl^ nevp rne^p ki Čp com «i-7Tip»-i(( TJTfVv HVn na vvi.-it-o-> fpanr na ra7,r»oi3?rn. kier bi ^hko nrevpr-jal realiteto mojRga dejanja. V samem sebi je ne morem. Frav tako pa je moja aJt-cija navsezadnje namišljena, ker ne raz-polagam s stvamimi sredstvl, ki bi lahko učinkovala, pa naj gre za ideološki arze-nal (teorija, ki je njen izvor izven prakse, je namišljem. projekt) ali pa za materialen. Moja teorija se spremeni v domislico in tako lahko rišem samo parole na zid ali pa se pretepam z miličniki in jim, kot se je dogodilo pri nas pred leti na pustni torek, ukradeam kakšen del uniforme, npr. kapo. To so stvarne posledice te kla-sične predstave o revolucionarni akciji. Slovenci imamo za take deformacije še specialne pogoj'e, ker smo pretirano maj-hen narod. Zaradi tega, ker sino pomanj-šana nacionalno socialna skupnost, se te predstave trdovratno ohranjajo. Zaradi te-ga, ker smo majhen narod, so bile do-mala vse naše dr\xžbeng inštitucije v pre-teklosti v roltah tojcev in je bilo tako sevela nemogoče, da bi bila poditika na našem ozemlju v interesn katerekoli naše socialne grupe, bodisi kmeta, obrtnika, trgovca, temveč je delovala 23tneraj za po-trebe močnejšega Nemca ali Italijana. Slovenec je torej odkJanjal politiko apri-ori, ker je imela zmeraj in povsod nam nasprotujoče učinke. Oblast torej ni bila naša in zato nam j'e še danes v krvi apo-litičnost in nedržavnost, ki smo jo vse-sali z materinim mlekom. In žal, še da-nes odklanjamo velikokrat politiko apri-ori, ker smo pozabili, da je nastala že s tem, da so naši ljudje ki so zrasli iz na-ših razmer in naših potreb (ne nem-ških ali itali.janskih) prevzeli leta 1945 ob-last (kvalitativna sprememba!), svoj odnos do politike moramo nujno spremeniti, do politike in do nosilcev te politike. Ne sme biti anrioren, kot ie bil. Zakaj, smo vi-deli Pri tem mnram nvideti predvsem deistvo, da mora po'itika upoštevati raz-ličnost interesov, ki so v naši družbi. In tajko je tudi naša po'.i.tika kot vsaka dni-ga podvržena temu, da ni zmerai v skla-du zmnogimi interesi in se mi torej ne zdi zmeraj' pravilna. Politika pa mora bi-ti seveda dostopna kritičnemu dialogu. Ce to različnost interesov ki jih politika mora vsklajevati. če rtoče to funkciio ime-ti, upoštevam, odpade negativep odnos do politike; torej politika ni sarao dobra in ne samo slaba, temveč je res politika. To-da samo v tem in takem primeru je to tudi naša oblast in naša politika, ki se zacenja v slaščičarni in konča na izvrš-nem svetu. V tem priineru pa so to stva-ri in dejstva, ki s tern in takim spozna-njem določajo meje in okvire in konkret-ne meje revolucioname aikcije in moje svo-bode. Sedanje okoliščine določajo okvir mojih možnosti, ki pa so kvalitativno dru-gačne kot takrat, ko je politika bila iz-ključno sredstvo eksiploatacije mene kot človeka in seveda Slovenca. Torej je mo-ja dejavnost in moj družbeni angažma, denimo revolucionarna akcija, stvarna sa-mo v tem možnem >kviru. S tem pa se-veda ne more biti absolutno determinira-ječe. Ta danost in obstoječe ni niti dobro niti slabo, temveč je nako kakršno je. In le kadar moja revolucionarna akcija izha-ja iz te danosti, ki i) opredeljena po ni-kakršnem moralnem apriorizmu o njej sami temveč po njej, taki, kakršna j'e (se-veda ne more biti absolutno determinira-na po njej), to se pravi, da to danost opra-vlja, jo izpolnjujs, ^iri njene preozke in neorganske meje ootreb, je revolucio-nama akcija Ta okvir tni torej določajo take okoliščine, kakršne spoznavam To ni nikakršno taktizerstvo niti slalom, kar mi Dodo prav gotovo*in zelo hitro napr-tili ultra levičarji. Gre tore; za spoznava-nje O'bstoječega in >koliščin če me bodo prav taki ultralevičarji (mimogrede obre-men,'eni s predstavo o kakršnem kolj ab-solutu, tokrat s predstavo o popolni svo-bodi) prepričali. da so dane okoliščine in vse obstoječe take kot je bilo pred II. svetovno vojno, potem imajo seveda oni prav potem je pojem absolutne svobode uporaben, ker je obstoječe v takem sta-nju, da ga je treba iničiti v njegovem te-melju (družbeni mehanizem in inštituci-je) Toda v tem primeru je tukaj samc en recept za ultra radikatao levico, in to je: Začeti je treba z ilegalno akcijo (kot npr. partija pred vo.fao) ;n ustanoviti vojaški gverilski štab na primer na Krimu, seve-da z bolišim socia^nim (np asocialnim) programom kot ga imamo na '•azpolago zdaj. in seveda tudi z vso potrebno stra-tegijo za uresničenje takega boljšega social-nepfa (ne asocialnega'!!) programa. Zaen-krat me ti ultra levičarji ne morejo pre-pričati o tem, da bi hile pr; nas okolišči-ne take, in na sumti ih imam. in mislim, da upravičeno, da je njihova aktivnost vse prei kot revolucionarna. da je namišl.ie-no nedosled.no narcistično moralno spre-nevedanje Kada# pa ^e to zavestno, je to nedo'miš.ljena (gl&de na posledice) dema-gogi,'a. ker 1-ovi sloi judi. ki je ujet v te tradicionalne predstave o revolucionarno-sti. politiki. nacionamosti in naših druž-benih inšj.itucijah. Ni sluča,j torej, da so njihova politična in demagoška sredstva tradicionalna in tako sodi v to ideološko ropotarnico pojem take vase zaprte na-cionalnosti m svete vojne za tako neskonč-no ogroženo nacionalnost. Sicer pa tve-gam. da me bojo te konservativne sQcial-ne strukture obsodile za političnega re- 1l negata, ki se je prelevil iz perspektiv -vaškega revolucionarja v apologeta reži ma, ko bom rekel kar bobu bob. Pisatelj Ivaa Potrč je v Naših raagle dih napisal sestavek, v kateresm polemi zira z Borisom Pahorj©m. Od Borisa Pa horja ne zahteva nič drugega kot kanei pravLonosti do naše politike in no&ilce t< politike, konkretno do Kardelja, čepra' ga ne imenuje. Ne bom se spuščal v tc kako je to napisal, saj se je odpoveda teoretičnamu pri^emu in je uiporabil pisa teljskega. Zanima pa me predvsem zma čilen odmev na njejgovo pisanje. Odmei je seveda ta, da je ^van Potrč politikaint ski lizun, ki leze Kardelju nekam, kakoi pravimo temu. Jaz pa sem prepričan, di to ni res! Taka reakcija je tipična za slo verasko srenjo, ki jo obvladuje že pre; opisana tradicianalna predstava o politi ki. Prav tako kot je tipična za »revolucio narnost« Borisa Pahorja. Da bo stvar š< bolj očitna, so se našle povrh vsega še bi stre glave in vse izvode te Pahorjeve knji ge (Oddsej ob jamboru), ki so priromal« po ilegalni poti v Slovenijo, zaplenile. či mačega materiala vsaj od zunaj utrdi li to tradicionalno ideologijo preklete »po litike« in »nesrečno ;ragičnih čistih« pisa teljev). Zdaj pa smo px> petih letih vendai le dobili ssvojega lasstnega. Da so tak ukrepi glede na praktične učinke slep in formalni, tega najbrž ni treba pojas njevati, pač pa je treba povedati, da sc škodljivi. Ne samo, da mi onemagoč« stvamo polemiko s prizadetim avtorjeni ker se pač vsakdo r;ad iaogne temu, d bi si v javnosti prislužil prizvok, da j lovec že na tako ali itako preganjane žrl ve, temveč je na ca nadin tej ideologi, še bolj učinkovito priipravljen in priskrt i;en akcijski medij. JBoljših možnosti z vsaditev in utrjevanje svojih idej pa ns bojo take ali take, piri Slovenoib ni, kc če prizadeti avtor ^obi nadih mučenc in preganjanca, sploh, če je to pisatel V takem primeru sploh ni več važn< kakšne so njegove ideje, važno je sam< da frantalno napada p»olitiko in da ga p< litika katere sredstva, so na koncu zin raj policijska. frontallno tolče nazaj. I tako dobi dokončno najbolj konservati na in tradicionalistična vsebina svoj r volucionarni videz in vse večj'e šfevilo ve nikov Ta primer sem fiai-vedei zaradi teg ker sem že sit te obziirnosti do zame n sprejemljivih stališč, lko mi s takimi p segi onemogočaio, d® bi po normali poti labko razčiščeval svoj odnos in rai merje do takih stališč, ne da bi si v ja nosti prisluži; tako --ceno kot Ivan Potr Ta primer sem omenil tudi zato, ker rr slim, da se je treba pri tej tako kočlji problematiki (kaj je revolucionarna a cija in kaj ne), držatii tal, in to čascm in prostorske stvarnos;ti, pa tudi zato, k je (vsaj zame) iz tega primera precej ja no razvidno kaj ;e Lahko »revoluciona na akcija« če je njeni izvor »zunaj« (t krat pomeni ta »zunaj« preteklost, saj predstava o politiki nasploh in o naro nosti vsidrana v pre^eklosti). Ta »zuna, je torej predvsefm časoven, ne pa prostoi ski. To, da avtor živi v Trstu, mi dane^ ko so komunikacije pio vsem svetu tak enostavne, da že čez pol ure zvem p radiu. da gori v Trstui opuščeni silos, pomeni nič. Njegovi s.pisi so me opozor li samo na en aspekt specifičnega poli žaja manjšine na Tržaiškem, vn primerji va z drugim aspektom, ki je nastal pret vsem v reviji Most (rupr. Aleš Lokar, tc krat v revij"i Problemi) me je kvečjerr" potrdila v tem. da je Pahorjevo tradici^ onalistiono gledanje tudi na problem • manjšine prav tako nevzdržno in nespn jemljivo in da vleče za sabo samo še re docela nerevolucionamih reakcij, pogla lja nerevolucionarno stanje in zožuje stor sleherni revolucionarni praksi. * Ta prispevek je odff^jvor na anketo TRII NE, »Kaj pomeni danes bixi revolucionarerm. 15 WILLI BURIAN STRA/7 KOT GOSPOD0K47VZ4 Etablirane sile perpetuirajo svojo ob-last navadioo z introjekcijo mehanizmov strahu. Manipulacijo in izkoriščanje od mezde odvisnih ljudi v sedanjosti podpi-ra in omogoča produkcija posameznikov 6 šibkim jazom, kar pa je predvsem na-loge vzgoje in izobrazbe. Zavestno pri-pravljena deiormacija organizacije jaza nam komajda daje spoznatj razloček med realnim in nevrotičnim strahom; mnogo prej bi lahko dejali, da se je nevrotični strah, ki se kaže v razkosanju realno-sti, zasidral v »normalnost« naše družbe. Posledica je normalizacija bolezni in pri-lagajanje na patologijo. Grožnja socialne izolacije, grožnja, da te ne bodo sprejeli, postaja eksistenono vprašanje. Pri nepri-lagoditvi vnaprej pripravljenim vzorcem obnašanja prihajajo do izraaa subtilni mehanizmi prisile. Pi poskusi ustraho-vanja in grožnje povzročajo regresije na infantilne konflikfcne situacije. Posamezni-ki s šibkim jazom doživljajo težak strah pred opredeiitvijo; nevarnostna situacija kvalitativno ustreza strahu pred izgubo Ijubezni. Navidezno visoko razviti komu-nikacijski sistemi znotraj posamezne sku-pine se zrušijo in se zreducirajo na in-fantilo postavljanje prablemov Visoiko diferencirana industrija ponuja »gemii-ne« varnosti kot tržno blago Dosledno izkoriščajo strah pred lzgubo orientacije in negotovosti tudi v volilnih bojih: pa-role kot »Učinek, napredek, varnost« skrivajo v sebi ideologijo učinka in priza-devanje po varnosti. Sedanja družbena organizacija spri-čo svojih neprestanih zahtev po prilago-ditvi posameznikom ne more zagotoviti nikakršne sposobnosti orientacije, spon-tanosfi in samopotrditve. Poglavitna nalo-ga vladajočega razreda je postalo masov-no psihološko posredovanje negotovosti. Na/oolj priljubljeni psihosocialni instru-menti gospodovanja so postali mobilizaci- • ja strahu, deformacija organizacije jaza in prepoved samopotrjevanja. Navsezadnje ti instrumenti služijo utrjevanju sistema, : ki je ogrožen zaradi svoie irsoionalnosti. IZVOR STRAHU Izvor strahu lahko naidemo v tisti fa-7.1 človeške?:a življenia. v kateri se še ne m->reio i':;»-variat.i n:kakr*ne ¦orp^^a.ve. ker tista instanca, ki to ustvarjanje omogo- ča, še ni razvita. Sigmund Freud razvija o nastanku strahu dvoje teoretičnih raz-mišljanj. »Pojav rojstva je prva situacija nevamosti in ekonomski upor, ki ga to pojav povzroča, postaja vzor reakcije strahu.' To tezo je pozneje Rank razvil v »travmo rojstva« (1922), v kaceri ne pri-vede do nastanka strahu Ojdipov kon-flikt, ampak rojstvo samo. Drugo teore-tiono izhodišče je bila »ločitev cxl mate-re« oziroma sleherna ibčitev od ljublj'ene osebe ali predmeta. Otrok še ni razvil svojega jaza in šele nujna ločtitev (odvaja-nje) od materinih prsi al? nadomestkov tega omogoča prvo ločitev zunanjega sve-ta in jaza. V naslednji analni fazi s po-željenjem sega že po drugih objektih. Na sledeči stopnji, v falični fazi, je otrok že toliko social&iran, da lahko do najbliž-jdh oseb v svoji okolici navezuje objektne stike. Želja po spolnem občevanju s starši (navadno z nasprotno spolniin delom staršev), ki kulminira v Ojdipovi situaci-ji, se razbije na vrhuncu nagonskega po-leta. Medtem ko ieokov Ojdipov kom-pleks izgine zaradi kastracijskega kom-pleksa, pa pri deklicah kastracijski kom-pleks Ojdipov kompleks šele omogoča in uvaja.2 Sele propad Ojdipovega kompleksa omogoča pri posameznikih smisel za re-alnost in »kulturne sposobnosti«. Uniče-nje Ojdipovega kompleksa ima za posle-dico infantilno odvisnost v veselju in ža-losti od staršev in šeletedaj lahko otrok vstopa v avtonomne in kvalitafcivno viš-je odnose. V naši družbi Ojdipov koin-pleks zatiramo. Spričo vedno večje ano-nimnosti instance storšev, od katere se otrok boji kastracijte, se stopnjuje tudi nedoločena nevarnast, s tem pa strah pred kastracijo v strah zavesti, v družibe-ni strah. Z vapostavitvijo nad-jaza, ki se je raz-vil z jdentifikacijo z istospolnim delom staršev, postaja posameznik sposoben, da samostojno ukrepa. če si pri tem ne ustvari lastnega sistema kontrole realno-sti in ostaja nad-jaz ie primitivna instan-ca staršev kazen-plačilo, bo posameznik komajda sposoben, samostojno ukrepa-ti. se pravi neodvisno od staršev. V doslednem zasledovanju Freudovesra nauia je W. Reicbu uspelo dokazati, da NEPOTREBEN NESPORAZUM V Tribuni št. 8 dne 14. 3. 1970 je bil na zadnji strani ponatisnjen izrezek iz ljubJjanskega Dela z dne 10 3. 1970, kjer ljubljansko kinopodjetje reklamira film Krvavi plen. Način reklamiranja filmov v Delu je bil že dolgo znan in Ijubljanske-mu kinopodjetju gotovo ni bil v čast, toda pri omenjenem tilmu je v re»dami prišlo do takšnega lapsusa, da smo imeli za po-trebno naiij opozoriti. Čeprav nam je bilo jasno, da gre za spodrsljaj tako sestavljal-ca, kot odgovornih ljudi pri Delu, smo hoteli z objavo opozoriti nc Je na ta oglas, ki je milo rečeno nesramen, temveč na način sestavljanja reklamnih oglasov za filme sploh, ker pri omenjenem oglasu ne gre za izjemo, temveč je pravzaprav kro-na vse dosedanje prakse reklamiranja fil-mov, kif; je bila že več mesecev nazaj takšna, da res ni niti malo čudno, če je prišel na udar celo sam predsednik re-publike (prej ni bilo prizanešeno niti filmski kritiki, niti gledalcem, ki vedo tudi kaj so to dobri filmi, niti dobrim filmom samim, ki so jih navadno ponu-jali za vse drugo kot tisto, kar so dejan-sko bili). Ker javnega demautija na naše opozorilo ni bilo, smo bili prepričani, da smo ravnali prav in, da je vsak nespo-razum izključen. Omladinski tjednik iz Zagreba pa je dne 15. 4. 1970 iz Tribune ponatisnil omenjeni oglas, pod črto pa je priobčil še prevod (neadekvaten), kar je povzro-čilo, da je javni tožilec v Zagrebu prepo-redal razpečavanje lista, uredništvo pa se je moralo zagovarjati zaradi žalitve pred-sednika republike. Tako je tisto, kar je do ponatisa v Zagrebu, pri nas v Slove-niji (vsaj po reakciji sodeč) funkcioniralo kot opuzorilo na lapsus in nesramnost, dubilo razsežaosii političnega problema. In priicnati je treba, da je ponatis oglasa iztrgan iz koncepta zadnje strani Tribune in iz slovenskega prostora, kjer smo se z rekSamnimi biseri ljubljanskega kino-podjetja srečavali vsakodjievno, dcjansko delovalo popolnoma drugače, kot so si (morda pa tudi ne) predstavljali in želeli uredniki Omladinskega tjednika, ko so se odločali za objavo. Tako tudi intcrvencija tožilca ne preseneča, saj oglas v ponatisu Omladinskega tjednika deluje dejansko kut kurzioteta s čisto določenim name-. nom, kj za razliko od objave v Tribuni omogoča čisto jasne insinuacije in to ne na račun sestavljalca oglasa in časopisa Delo, temveč edinole in izključno na ra-čun Tribune, ker implicite vsebuje poli-tično obsodbo in diskvalifikacijo. če je bil namen objave v Omladinskem tjedniku takšen, ni jasno, toda rezultat ni daleč od tega. Ni namreč rnalo tistih, ki potem, ko zamižijo na eno oko, ker stvari nočejo videti takšne kot v resnici so, ki vneto zatrjujejo, kako so si pokvarjenci pri Tri-buni na račun nekega ubogega slaboum-neža pri kinopodjetju in nedolžne nepaz-ljivosti Dela grobo privoščili kar samega predsednika republike in s tem še enikrat pskazali svojo pravo barvo. Seveda je potem do zahteve, da jim je že enkrat treba stopiti na prsle, le še korak. Omladinski tjednik ni tako s svojtm ravnanjem koristil nikomur. Upamo lahko le, da gre res za nepreinišljenost in po-manjkanje takta in ne za kaj drugega. Prav tako upamo, da vendarle ni preveč tistih, ki opozarjanje na slaboumnosti in nesramnost enačijo z veleizdajo! S. Š. strah ne predstavlja samo spreobrnitve nagonske energije, da postaja »strah fe-nomen istega procesa vzdraženja na va-zo-vegetativnem sistemu, ki ga senzibilni sistem občuti kot spolno poželenje.3 Strah sprva ni nič drugega kot občutek tesnobe. Nevamosti postaj'ajo efekti stra-bu, če se pndruži še specifična zajezitev libida, kot na pnmer družbena omeji-tev spolnega zadovoijevanja. Vcxiilni mo-tiv vseh varnostnih ukrepov. ki jih jaz podvzema, je zavesten in nezavesten stran pred kaznijo, ki se zaradi dejan-skega obnašanja staršev ter vzgojiteljev zmeraj na novo razpihuje. ORGANIZACUA JAZA »V procesu sociaazacije dosežena do-zorelost jaza je poprečno majjma* kajti zaradi brutalne preplašitve ter poman^ic-ljive sposobnosti vživljanja vzigojiteljev se je jaz le slabo razvil. Jazu pomenijo ideaie sprva ldeaJne slike staršev, poaneje pa tudi določe-nih socialnih razredov in stereotipov. Otrak iz spodnjega razreda ki sj zaradi prevladujoče ideologije prizadeva, da bi se povzpel, bo v svojo idealno sliko po-vzel mnoge poteze >seb iz gornjega raz-reda. »Glavna vsebina je pogojena z za-dovoljitvijo samouvsljavitve, medtem ko se nad-j'az pretežno opira na družbene zahteve in si prizadeva, da bi dosegel kar se da popolno izpolnitev. Vendar tudi sa-mouveljavitev in razumevanje za vlogo postajata socio-ekonomsko determinirani. Družbeni neuspeh, vo je neizpolnitev ide-alov nad-jaza, pri posameznikih s šib-kim jazom pripelje do nazadovanja v in-fantilne konfliktne situacije. »Jaz je prizorišče strahu6.« Cimbolj je naše obnašanje povezano z občutki strahu, toliko bolj učinkovita bo podzavestna obrambna akcija. Doaoreli jaz bo postran-ske izvare strahu, ki zaradi nevrotične' ga popačenja postajajo grožrije, znal od-krivati in odstranjevati. Močni jaz bo s strahom tabuizirane situacije premagoval z aktivnostjo in ne z regTesijo. Nevroti-zirano okolje v poznokapitalistični druž-bi nas pa dostiknit privede do takih re-fleksov, ki izhajajo iz zgodnejših situacij strahu. Delno še obstajajoča prožnost or-ganizacije jaza se prekrijejo z okoljem po-gojene nevrotične reakcijske tvorbe. Kef se v naši družbi nikomur ne more posre-čiti popolna sublimacija, oziroma popol' na spolna zadovoljitev, je prehod od nor-malnosti do bolezni zastrt. Zdravnikova naloga je, da bolezen uničuje kot ne-kaj nespremenljivega in »normalnega«. S polnim namenom tajimo, da je faktor bolezni realnost moderne industrijske družbe. Cilj učinkovite družbe j'e postalo nekritično funkcioniranje in prilagojeva-nje. Množice je s kratkoročnim in od tr-ga odvisnim posredovaniem navidezne varnosti mogoče obdržati v socialni kon-formnosti. Scx)ializacija človeka se zaustavi pri posredovanju učne pukorščine, kajti otro-ku že od najbolj zgodnje mladosti vliva-jo občutek krivde in straha, avtoritete za-to ne more prepoznavati razumsko in se ne more izogibati knvdi. Sposoonost kritične racionalnosti, ki je podlaga sre-pitve jaza proti straiiu, 'zgoja m lzo-brazba slstematično oničujeta Dodatni faktar prilagoditve je nesposobnost za ustvarjarijte trajnih odnosov do objektov, kar je pogojeno z aepopolno predelavo Ojdipovega kompleksa. Bistveni faktor v poznokapitalistični družbi je razkrajanje meščanske »ideo-loške tovame« (W. Reich), to je družme. Ekanom&ko pogojeno razhijanje družme kna globoko v družbo posegajoče posle-dice. Avtoriteta očeta, k] je bil prej po-sredovalec državne avtontete in ki je mo-ral poskrbeti za sprejemanje norin m vrednot, je podvržena zmeraj večj'emu spreminjanju. Vzgojne fiHikcije prevze-majo anonimne institucije izven družine. Strah, ki je bil prej poosebljen v očetu, postaja splošen in aediferenciran. Otrok ne more več prihajati v konflikte z oče-tovsko (družbeno) avtoriteto, kajti novi pobudniki socializacije delujejo povsem anonimno. Družina je oropana za nujno potrebne konfliktne točke in reakcionar-na meščanska družina dobiva v teni zgo dovin&kem prehodnem obdobju varst-veno funkcijo proti anonimnim druž-benim institucijam. Posarneanik znnanje realnosti ne more več spreminjati in je aktivno soustavar-jati, kajti slabost njegovega jaza mu tega ne dopušča ved. Za cxlpravo psihičnih de-formacij in gospodovan.ja nad človekom potrebuje socialistično gibanje dosledno revolucionarno vzgojno strategijo. Prvi za-čebki te nasprotne strategij'e, ki ima spr-va še reaktivno defenzivni značaj, s<~ se pokazali v akcijah žtudentov in delav-cev, ki so s spontanostjo in z lastnim de-lovanjem apravili s prednisano pasivno-stjo. (Dal.ie »rihodn.fič) ' S. Freud- Celotna izdaja. Del XIV, stran 182. FVankfurt 2 S. Freud: tri raasprave o teoriji spolno&ti, stran 167 zbirka Fischer 4i2 ' W Reich- Funkcija orgazma, stran 63, Du-naj 19?7 4. A. Mitscherlich: Na poti k brezočetovrfcl žb, stran 160. Frankfurt 1967 5 glej zgoraj, stran 163 • S Freud: Celotna iaidaja, Del XIV, stran 171 IZ SLOVENSKE DUŠNE PAŠE Ali: še pomnite tovari&i? Ali: zakaj na Slovenskem še poznamo nemoralne publikacije? V vsesplošnem oživljanju revolucionar-nih tradicij se tudi naša seksualna posve-tovalnica ozira v čas-ko-še-ni-bilo-tako. Z začudenim pogledom se zaziramo v samo zibel naše narodne spolne omike, kot nam jo je dolga stoletja očuvala in izročila ka-toliška Cerkev. Leta 1937 je v založbi Ju-goslovanske knjigarne v Ljubljani izšla SVETLA POT dr. Franca Jakliča — teolo-ga. Iz nje smo od strani 18 do strani 84 po vrstnem redu izpisali nosilne citate in jih zbrali v napeto pripoved. Zgrozi se, nečista Sodoma, nad svojim spolnim ude-lavanjem! Zamisli. kam je pripeljal komu nizem narod, ta čisti, bogaboječi! »Knjigao bravnava mladostno čistost. Govori o njenem bistvu in njenih pripo-močkih, o mladostnih nevarnostih in za-blodah ... proti koncu govori nekoliko tudi o devištvu.« Namenjena je mladim ljudem, starejšim in drugim vzgojiteljem ter duhovnikom pri njihovih »dušnopastir-skih in vzgojnih stikih z mladino«. Nekatera dejartja so za posameznega človeka in za vesoljni človeški rod tako važna in potrebna, da nas Bog, ki nam je zamislil in ustvaril naravo, kar sili k njim. Položil je v nas nagone, s katerimi nas »žene« v taka dejanja. Kaj namerava Bog s tem nogonom? Bog bi nam lahko telo vsakemu sproti ustvaril, kakor ga je ustvaril Adamu ali kakor vsakemu pos* bej ustvari dušo. Pa bi potem bilo mrzlc tn žalostno na zemlji. Ne bi bilo ljubečih odnosov med starši in otroki, med člani sorodstva in med poedinci naroda ... Za-to je Bog tako določil, da človek dobi telo po starših.. Bog je torej ljudi, starše, storil deležne svoje stvarilne moči... Ob vsej zviženosti in veličini so pa dolžnosti otaršev do otrok tako težavne in dolgotraj-ne,... da bi večina ljudi ne marala stopi-ti v zakon in živeti za družino, če bi to bilo prepuščeno samo njihovemu hladne-mu preudarku ... Kako je stvarnik ure-dil to prevažno zadevo? — V naravo fan-tovo in dekletovo je položil nagon, ki ju vabi tn nagiblje v zakon ... Velevažen je torej namen tega družin-skega, spolnega ali razmnoževalnega na-gona,... Po moči tega nagona se rodijo ©troci, ki naj bodo — ko bodo dobro vzgojeni — v veselje, ponos in oporo dru-žini, v srečo in blagoslov narodu, v korist in obrambo državi; — ki pa bodo obenem otroci božji in dediči nebes. Razmnoževalni nagon ima tri sestavine: dušno ljubezen — telesno nagnjenje — žeJjo po otrocib Naj bo že v naprej pripomnjeno, da v ženski naravi prevladuje dušna in čustve-na stran nagona ... V moškem pa je teles-na stran nagona vse bolj izražena, zato ima moški za čistotst težjo borbo. Način razmndževanja je torej določen od Boga in je zato gotovo dbber, moder, vzvišen in svet... človeškemu telesu od Ftvarnika zamišljenemu in ustvarjenemu, gre spoštovanje v vseh njegovih delih. Vi-soko spoštovanje mu gre tudi v onih delih, ki bi naj bili udeleženi pri začetku novega življenja ... Bog hoče, da imej člo-vek predvsem iz spoštovanja svoje telo zakrito, x Po besedah svetega Janeza Zlatoustega sta ti dve največji skrivnosti na zemlji: spremanjenje kruha in vina v Jususovo telo In kri, kar se godi pri sveti maši, in pa priklicanje novega življervja od strani jrtaršev... Le v dosmrtnem zakonu se _me uveljaviti razmnoževalni ali spolni nagon, ki je naravnan na rojstvo in vzgo-jo otrok. Spolno življenje je dovoljeno Je v posvečenih mejah zakona. Zakaj zunaj *a- kona se nagon ne sme dramiti, ne sme se uživati njegovo ugodje. Spolno nagnjeneje mora torej človek imeti v brzdi... Tista prevažna, nujna in prelepa čednoat, ki brzda, kroti in ureja družinski, spolni ali razmnoževalni gon, se imenuje čistost. Blagor mladeniču, sreč-no dekle v čigar srcu cvete ta čednost... Cistost zakonskih je posnemanje zveste in rodovitne Kristusove ljubezni do Cerkve. Cistost samskih in čistost ovdovelih pa zahteva, da ne žele in z naslado ne raz-mišljajo, ne govore in nič ne store takega, kar je Bog za ohranjenje in razmnoževa-nje človeštva dovolil le v zakonu. Pred poroko se nagonu na noben način, nikoli in pod nobenim pogojem ne sme ugodi-ti... Devištvo je pa najvišja stopnja sarnske čistosti: Temna in upropaščujoca je pregreha nečistostt. razbrzdane spolne sle. Kdo bi preštel vse one, ki jih je že upropastiia! Tudi tebe bi rada naredila nesrečnega, napravila nesrečno. Fant, bodi junak! De-kle, pazi se pred zverjo nečistosti! Ti telovadec ali ti prvak v športu, ki se zvečei" zamozavestno in zmagoslavno vračaš domov, a nimaš moči in poguma, da bi se uprl svoji nečisti strasti: vedi da si šibek slabič in velik bojazljivec. In ti, dekle^ki se prizadevaš za telesno moč, spretnost, čistost in svežino, a ne živiš čisto in sremažljivo: umazana cunja si, ki žalostno frfota v vihri strasti. Ti pa, bo-lelini in bledikavi dečko, ki si nekam neokreten in za šport niti izrazov ne veš: junak si, ako zmaguješ nad zverjo neči. stosti. (str. 32.) ** Pred človekom, ki je smrtno grešil, zastokajo težki zapahi pekla; že zasliši krik obupancev ' iz pogubljenja. Smrtni grehi nečistotsti lmajo vrh vsega še svoje posebno žalostne nasledke. Nedolžnost je za vselej izgubljena. ... Zmanjša se od-pornoet zoper skušnjave. Strast pa izrab-lja spomin na prejšnji padec, ki ji ga domišljija slika v vabljivi-luči, nikakor pa ne v vsej poniževalno&ti in v vsej nesreči, ki jo je prinesel. Zbuja se želja po ponav-ljanju grešnega užitka. ... Tako en padec navadno ne ostane osamljen, marveč pri. kliče druge padce ... Polagoma se zamaje tudj vera. Oistost je njena varuhinja, ne-čis+ost pa njeoa izdajalka . .. Nečisti greh zoper osebo drugega spola 9? večkrat nadeva krinko ljubezni. Nečisti greh in ljubezen — kolika raz-iika, koliko protivje med njima! Ljubezen Išče blagor ljubljene osebe, zato pozablja nase in se žrtvuje. Ako je nečisti užitek ljubezen, potem tudi volk more reči jag-njetu, ki ga misli žrtvovati ovoji krvoloč-nosti: Ljubim te ... Naj se pa nihče ne lzgovarja, češ: ta oseba je tako in tako bila že prej pokvarjena. — Kdo mu je dal pravico, kvariti jo še naprej? Kar je v zakonu dovoljeno, izven za-kona pač ne more biti tako zelo napačno? — Isto dejanje je lahko dovoljeno ali prepovedano, v petek jesti meso je pre-povedano, v četrtek pa dovoljeno. Zažgati kadilo maliku je zlo, zažgati za bogu pa hvale vredno dejanje. Podžgati drva ^ peči je pametno delo, na isti način pod-takniti ogenj v drvarnici je pa zločinsko dejanje, ker bo iz njega nastal usoden po-žar ... Nečisti greh stori, kdor svojevoljno, kljub spoznani boiji prepovedi, zadovolji na katerikoli način spolnemu nagnjenju ali kdor kaj stori, kar k temu navaja. ... Kadar spoznanje o grešnosti ni bil« čisto jasno ali kadar človek ni popolnoma privolil, ampak le napol, tedaj je zagrešil le mali greh. V spanju ali sanjah se sploh ne more grešiti... V polspanju je zavest le na pol budna, zato takrat človck le de-loma prostovoljno ravna. Zato bi tedaj storil kvečjemu mali greh. Od nečistih grehov so najprej neClste misli in želje. Z mislimi se začenja pot do dejanja. Ko je torej bog prepovedal neči-sta dejanja, je moral prepovedati tudi že misli in želje. To je storil posebej v deveti božji zapovedi. Zunanji nečisti grehi. Nečisti pogovori, šale in pesmi. Dar govora je dragocen dar božji. Nesramežljivi pogovori in umazane pesmi so še posebna zloraba dragocenega daru gavora. Nesramežljivi pogledi. Oko je poseben dar božje dobrote. Z očmi se naj človek raduje božje stvarstva.. . Ne bo si torej z očmi lovil vtisov, ki bi ga morda še dolgo časa vznemirjali in ogrožali. Ravnaj se, krščanski fant, po besedah, ki ti jih govori Sveti Duh: »Ne upiraj svojih oči v devico, da se nad njeno lepoto ne pohuj-šaš«. Nesramežljivi dotiki. Dušeslovje uči, da je tip izrazito telesen čut... Zato so svet-niki z bičanjem, s spokorno raševino itd. tip še posebej mrtvičili... Zunanji izrazi nežnosti, naj bodo že katerikoli, kaj radi vzbujajo počutnost ali tudi slo. Zato so med osebami različnega spola, ki si niso v najbližnjem sorodstvu, prepovedani. Po njib se vznemiri telesnost. Nečistovanje dveh neporočenih oseb različnega spola. Ko ,je Bog prva dva člo-veka ustvaril in ju seznanil kot moža in ženo, jima je določil dosmrtno življensko skupnost.... Zoper to dosmrtno skupnost se greši z razporoko ... Dosmrtni skup-nost.i staršev se posmehuje tudi nečisto-vanje, ki ga zagrešita neporočeni osebi različnega spola ... Za ta greh tmajo ne-kateri olepševalne izraze. tmenujejo ga n. pr. »svobodno ljubezen«, ki se je dvig-nila nad »predsodke« . .. Komunisti ho6ejo odpraviti zasebno lastnino in priznavajo le skupno posest. Tudi zakona ne priznavajo, ki je zveza moža in žene za vse življenje, ampak le svobodni odnos spolov, da je le vpisan v državnih seznamih . .. Pa kdor ruši zakon, ruši vso družbo, kajti na družini so zgra-jene vse oblike človeške družbe, tudi na-rod in država. Ena od zahtev telesne »osamosvojitve« (emancipacije) modernih žensk je tudi ta, da naj se ne »obremenjujejo« z dolžnost-mi zakona in materinstva ... Zakon imajo za »usužnjevanje žene« ... Naj moški in ženska ne rečeta, da bosta tudi zunaj zakona prevzela in nooila vse dolžnosti do otrok, kakor da bi živela v zakonski zvezi. Teh dolžnosti ne zmo-reta .. . Res, da nezakonski otrok ne sme trpeti krivice, ker sam ni nič zagrešil ... Ako oče zapravi imetje, ga zapravi tudi otrokom. Ako fant in dekle zapravita čast, jo zapravita tudi otroku, rojenemu od nji-ju. Ceravno torej nezakonski otrok ne sme trpeti nobene krivice, vendarle ne more uživati predpravic, ki jih donaša le sve-ti zakon. Ne sme in ne more uživati tega, kar izvira samo i z zakona ... To izjemno stališče nezakonskih staršev in nezakon-skih otrok je opozorilo na ovetost zakona in s tem tudi opozorilo k čistosti. Nezakonsko rojstvo je v škodo javnosti in družbe. Iz njega izhaja pohujšanje. ... Obsodba nezakonskega materinstva je torej dejanje ljubezni do skupnosti.« (Zaključeno s str. 84, sledi še 192 strani.) Še kaj kdaj drugič. J. N. ALI JE ČLOVEK ŠE MAJHEN? ^ Ko je bii človek še majhen, je nekoč *srečal soseda, ki ni mogel doseči sadeža, po katerem je segal. On sam se je pravkar mučil ob kaminu, ki ga ni in ni mogel pre^ makniti. Skupaj sta primaknila kamen pod vejo in z njega z lahkoto dosegla sadež ter ga pojedla. Nekoč sta strla lupirto, ki je sikrivala drugi sadež: udarila sta jo s kamn.oma, ki sta ju privezala na palici. In spet sta bila sita. Samo za šalo sta potem drug drugega udarila po glavi (pa sta vedela, da to ni lupina!) in padla sta ob kamnu. Ko je bil človek spet majhen, je naredil še sosedu oster nož, s katerim je šlo mar-sikaj laže in hitreje. Odirala sta divjad, sekala gozdove in bila zadovoljna. Pa sta za šalo nekoč drug drugemu suniia re-zili med rebra (četudi sta vedela, da to ni divjačina!). Padla sta z nožem v srcih. Ko je človek po daljšem času spet pio-stai majhen, sta s sosedom skleinila boj proti vsem boleznim. Predvsem nevarna se jima je zdela bolezen: neumna glava; mar-sikaj se jima je zdelo bolno .. . Znala sta uničiti »vse bolezni. Še več: znala sta zbrati energjijo iin jo izkoriščati. Imela sta vsak svoj kioec&ntrat energije in bilo je dovolj, da sta na nekaj pomisliJa, Pa je koncentrat njuno zamisel že uresni-čil. Tako sta nekoč, pa samo za šalo, po-mislila: »Ali lahko uničim soseda?« MAJDA KNAP IVAN MRAK Pri založbi Miadinsjka fcnjiga izide zdaj kak dan Ivana Mrakai Revolucijska tetra-logija. Knjiga zajema tele štiri drame: Mirabeau (hirrnična tragedija), Marat (himnična tragedija), Andre Chenier (hirn-nična tragedija), Robespierre (himnična tragedija). Predgovor je tetralogiji spisal Josip Vidmar, knjigo ie opremil Aco Ma-vec. Ivan posveča zbirko njegovim sopot-nikom: Karh, Jakobiu, Milanu, Tarasu, Monosu, Krištofu. Miranu. Avtorjeva izjava za naš list: »Vesel sem, da izid knjige sovpada časovno s prvim majem, ki mi je zdaj in kar pomnim bil mističen praznik; jaz dojemam ta praznik kot nekaj PADIMITRIJ RUPEL? Tudi Dimitrijeva kinjiga (zbirka novel Bele sobe — mariborslka založba Obzorja) izide te dni. če kaj vemo, smemo trditi, da je zbirka Bele sobe za zdaj kar dalec najboljša proza, ki je izšla v knjižhi obliki na Slovenskem. Dimitrijeve izjave za naše tiskanje pa žal nimamo, ker ga že dolgo nič nismo videli; pač sano ga videli enkrat čisto pred kratkim, ko je na občnem zi ru sodelavstva ProblemLOv pomagai izvaj državni udar, a tedaj je bil s tem izvaji njem toiikanj obsedem, da ga ni ime. smisla spraševati o (za njega) malenkostii kot so pogosti izMi njjegovih DK (dobr: knjig). IMAM BESEDO NAME STO FOTOGRAFIJ NA 3, 15, 7 IN 10 STRANI Srečo Dragan, se z objavo teh fotografij ne strinja. FOTOGRAFIJE TONE STOJKO stran 3: Gospa na dvorišču stran 15: Gospa za vozičkom stran 7 in 10: Projekt t>olečina ŠTUDENTSKI LIST TRIBUNA UREJAJO: ŠTUDENTSKI LIST TRIBUNA UREJAJO: Milan Dekleva, Stanko Hočevar, Jože Konc. Andrej Medved, Jaro Novak, Srečo Dragan (likovni urednik), Marko Slodnjak, Slavko Splihal, Tone Stojko (urednik foto-grafije), Sašo Šrot (odgovorni urednik), Marko švabič, Dušan Tršar (tehnični ured-nik), Peter Kuhar (lekt(Or). TRIBUNA — Izdaja IO SŠ ljubljanskih vi-sokošolskih zavodov — UredništVo in upra-va Trg revolucije l/II — Telefon 21-280 — Tekoči račun 501-8-78-1 — Letna naročnina za študente je 15 din, za ostale 20 din — Cena posameznega fatvodia 1 din — Roko-pisov in fotografij ne vračamo — Tiska CGP »Delo« Ljubljana, Tomšičeva 1, tele-fon 23-522 — Poštnina plačana v gotovini.