Političen list za slovenski narod.
?9'F3ttl preje«» vetja: Za celo leto predplae&n IS «Id., za pol let» 8 gld., la četrt leta
4 >gld., za en mcsoc l-pid. 40 kr. V- »diiinlstraeljt preJ««ian-".elJA: Za celo leto< *ld., za pol loti 6 «rld., za «totrt leta I gfC., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom priiijan velji 1 fK.. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Nnožnino p rajem a opravnifctoo (administracija) in ekspedicija, Bemeaiške uliee št. 2,'IL, 28.
y»znajtile,''inseratil se sprej«uiaw> oa velja tnčstopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr če se tifkafrvakrat: 15 kr., ee se tisi:«, trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi «e ne vračajo, n«frankovan:a pisma se ne sprejemajo. VrcdnHtv« je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Iihaja vsak d«w, tevzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne.
i^tev. HO.
V Ljubljani, v torek '21. ncaja 1889.
Letnili X ViT.
ftatoliski shml iti (asoiihje.
i.
Zadeve o avstrijskem katoliškem časopisju je ua katoliškem shodu obravnaval poseben odsek. Kdor poznft in ume važnost časopisja, prepričan je, da je imel tudi ta odbor nujnega in imenitnega, posla dovolj, saj časopisje katoliško je za gibanje, za življenje katoliško posebnega, mnogokrat odločilnega pomena. Časopisja to je jezik, s katerim katoliki, govore, trobijo gori na višave in doli v ni-žave, da se povsod širijo pravi nazori.
V 'Avstriji je katoliško časopisje splošno še pomanjkljivo vrejeno in žal 'mnogo premalo razširjeno. Kakor« (solijat in David stojita si v Avstriji nasproti časopisje brezversko i-n katoliško. V Avstriji treba vrlih listov za ljudstvo, treba pred vsem velikega katoliškega časnika, ki bi ga smeli *vspo-rejevati z 'velikimi židovskimi listi ua Dunaju. V tem oziru se sicer vdeieženci niso popolnoma domenili, vendar je soditi po razgovorih, da vkljub vsem raznovrstnim neprilrtam in oviram se vendar-le ustanovi Uk velik svetoven katoliški list.
Pomecljiv je bil govor državnega poslanca dr. K a t h re i n - a, ki ga je govoril v slovesaem zboru in vreden je, da ga poznamo tudi Slovesni, ki bomo „imztatis mutandis" tudi za svoje razmere v njem našli mnogo dobrih misli in migljejev, ¿i nam bodo 'gotovo v korict, akc se bomo na-aja ozirali, Govoril je blizo tako-Ie:
Mnogo je. dandanes ljudij, ki ^7se le slabo it črno vidijo; tati žive radi v preteklosti i,n iščejo ■svoje tolažbe v .lepih spominih ali se pa z upom in potrpljenjem otiiajo v prihodrjost, da jih ne moti •sedanje žalostuo stanje. Ne 'rečem, da bi ne bilo boljših časov, kakir so sedanji, „Stati, dobri časi" sc bili bolj mirni in niso poznali tako strastnih pr-epirov v politižk«m in društvenem življenji.
Toda jni živimo v sedanjost: in s to resnico nam je ra&initi. Časi so drugi postali, in nau: se je pspolno <v;inje vžketi, ako si iočeme zagotoviti
prihod njost. Brez dela postopali, rcalodušno si stati ic■-klicati na pomagaj, nič ne koristi iu je katoliški?.} možem »«dostojno.
Ako se cairamo po svotu okrog, reči moramo, da so naši časi res žalostni časi. iiedkokedaj so bili pojtni tako zmedeni, redkok-edaj je slavila laž toliko slftvlje in je tirjdo zapeljevanje toliko žrtev, kakor ■dandanes; ia nevera in nearavnost ni bila še z lepa tako razširjena in vkoreainjeaa kakor v aaših dnevih. In ravno ti pojavi so krivi, da človeška drciba peša in' Ilira duševno ter gmotno. Ia kdo je tega prav v frvi vrsti kriv? Ali ne časopisje, ki je pomenljivo iznajdbo tiska zlorabilo ter širi krive nazore, resnico pači in zavija, vero v Kristusa sramoti in z blatom omelava in to od dne do dne vedco drzneje in vedno z večjim vspehom! Toda ali'ihočemo zaradi tega izgubiti pogum? časopisje je vzraslo v mogočno velevlast, ki vse nadvladuje. To "tajiti, bilo bi nespametno, -kakor je nečastno, ako -se bomo bojazljivo skrivali ic umikavali tej sili. Kaj ,pa je časopisje? Ali ni to mogočno orodje, s katerim razodeva človeštvo svoje misli, ki deluje lahko pogubonosno ali pa blagodejno, dar božji, ki zlorabljen napravija enako škodo, kakor prav rabljen korist; v rotah zlobnega genija je časopisje morilito orožje, v službi resnice pa posredujo in pospešuje omiko. Te sile se torej nikari ne bojimo!
Zo Leon X. pravi v lateranskem zboru 1. 1515: Tiskovna umetnost, katero so 'iznašli, razširiti in zboljšal: po posebci dobrotljivosii božji — divino favente nomine — donaša človeštvu mnogo dobičkov.
Kaj moramo katoliki sklepati iz tega? Mi te moči 116 -Hj memo prepustiti zopernikom svojim, brez-božnikom in sovražnikom prave omike, da se z obema nogama trdno vstopimo na 'to polje in da z obema rotima delujemo ter omejujemo in uničujemo škodljivi in kvarijivi vpljiv časopisja. In to ■dosežemo edino z dobrim časopisjem, to je edino orožje zoper slabe časnike.
In tu se začenjajo ca nas dolžnosti, katere smo d« sedaj v Avstriji katoliki cenili nekaj premalo,
(katere «mo prevnemarno izpolnjevali in večinoma popolne zanemarjali. Koliko je torej v tem oziru treba katolikom storiti?
Ato nam je soditi po tiskovinah, katere nahajamo po javnih prostorih, po gostilnah, kavarnah, kolodvorih, prodajalnicah, kolikor jih nahajamo po zasebnih hišah, da celo izključljivo v katoliških družinah, reči moramo: Katoliška zavest je v Avstriji silno mlačna, katoliki avstrijski nimajo pravega razuma, kaj tirja od njih sedanja doba, ali pa nimajo srčnosti, ali pa je obojega pri njih pogrešati.
In vendar bi človek mislil, da nas bodo vendar-le že zmodrile britke skušnje mnogih let, ker vidimo, kako prav po časopisju moderni liberalizem pogu-bonosno vpliva na naše javne razmere in tudi na družinsko življenje. To nam bo vendar enkrat odprlo oči, da se bomo vzdignili in poprijeli za delo.
Mi neprenehoma tožimo, kako slabo delujejo brezverski časniki, in ravno mi sami smo, ki jih beremo in podpiramo. Ako se snide par katolikov v gostilni in izpregovore o politiki, takoj začno tožiti o sovražnem časopisju, in komaj nehajo o tem govoriti, že zahtevajo od natakarja kak liberalen časnik, iz katerega vsak dan sproti zajemajo svojo politiško modrost. In doma po jutranji molitvi je prvi v rokah brezverski časnik; po katoliških listih ne povprašujejo, za svoje liste se Le menijo. Da, gospoda moja, dovolite mi, da vprašam: Kje je pri takih doslednost, kje razum, kje resnost? Odkod si taki jemljo pravico, da tožijo, kako da raste ta ve-levlast v taboru uaših sovražnikov, kako da ne-dostaje katoliških listov, ako jih ne berejo, ne na-ročujejo, ako sovražne liste posredno ali neposredno podpirajo in razširjajo? Da bi se vendar enkrat že kaj naučili od svojih nasprotnikov!
Po pravici pravi.Knezo-škof briksenski v zadnji svoji okrožnici: „Častna dolžnost je vsakemu iskrenemu katoliku, da se ogiblje veri sovražnih časnikov iu sramota je zanj, ako prebira liste, ki dan za dnevom napadajo vero, cerkev, njegovo mater."
LISTEK.
Zavetišče.
(Zgodovinska povest. Češki sjisal Al. Dosfcil, preval — r—.)
IV.
Komaj je bil edšel Iiieek z Vojslavinim sprem-6t'tom v Krakovo, obljubivši, .da se bo vrnil spomladi, če bo živ in zdrav, ali če ne pade na Poljskem pod me&sm kakega pobratuua, je zima zares pritisnila. Reka se je pokrila s slabim ledom, nad gozdi jo bila bela snežena odeja, in vrano so letale k poslopjem.
Hroznata je obiskal včasi kakega soseda, da bi mu vrnil prihod k svatbi ter mu predstavil Vojslavo, sicer pa se je držal doma pri peči, ker je pihal oster, mrzel veter, in je zmrzovalo po noči, da je bilo kaj.
Na gradu so bili srečni, in nič ni manjkalo k popolni sreči, ko so dobili listek, da je prišla hči Vojslava srečno v Krakovo. Doživeli so sicer tudi dosti čudnih prigodeb, katere bo pripovedoval Rizek temoljito, ko se bo vrnil iz Poljske kot ovenčan zmagovalec na poljskih turnirih.
Sezima se je zadovoljno smehljal, ko je bral to zetovo opombo.
„Junaški oproda je, ne bo nam Eakopal sramote ua Poljskega. Kako hrabro se je obnašal pri svatovskem turnirju! Povsod mi je bil dober pomočnik in tovariš. Enkrat bi ne bil ušel iz razbojniških rok, če bi ne bilo pri meni Rizka", prične Sezima.
Kadar se vpira veter v okna in kadar 6e pri-pogibajo drevesa pod snegom, je jako prijetno v topli sobi, v sredi rodbine. Takrat se lepo pripoveduje in še bolje se posluša. Da bi le ne bil Voj-slavi dolg čas na gradu, prevzel je stari Sezima nalogo pripovedovalca, dasi je tudi dušeč kašelj časih nit pripovedovanja pretrgal. V tem poslu se je vrstil g Hroznato.
„Kakih dvajset let bo žo, ko sva jezdila jaz in Rizek iz Prage. Nagibalo se je že proti večeru, ko sva se bližala k Manetiuu. Tisti večer sva hotela priti domov, naj velja kar hoče. Takrat je bila pot silno nevarna, popotniki so bili napadani od različnih roparjev in razbojnikov. Posebno so prežali na prodajalce in zlatarje, da bi jim olajšali težke tovorne vozove. Morebiti je mislila roparska druhal, da sva laška ali pa norimberška kupca. Zato so
planili na naju, oboroženi od glav do peta. O mraku naju je bilo groza pred njimi —
Vojslava se je stresla, kakor bi bila segla po nji smrt s svojo mrzlo roko. Hroznata je primaknil bližje naslanjalo ter objel svojo ljubljeno soprogo, da bi se ne bala.
„Takrat sem že izročal svojo dušo Gospodu, misleč, da je prišel konec najinemu življenju."
„Ustavita se!" zaukaže vodja ter prime Rizko-vega konja za uzdo. Rizek, ki je videl, da gre za istino, obrne se k meni in ukaže, kakor bi bil on gospod in jaz njegov sluga:
„Hitro se obrni in daj znamenje najini četi, da nama prihiti ua pomoč. Jaz se bom zabaval med tem časom tukaj s tem tolovajem."
Takoj prime meč v roke ter skoči proti na-paduiku, rekoč: Razsekali vas bomo, roparska druhal, in ti hudobnež, boš prvi okusil ostrost mojega meča, ki je pred kratkim sekal Turke!"
Med tem se jaz obrnem, nekoliko časa jaham in kličem na pomoč.
Komaj so slišali roparji, da naju spremlja četa junaških turkobijcev, pobrisali so jo koj in se razkropili med drevesi. Hitro sem dojahal Rizka. Še ^ besede nisva izgovorila, ampak v skoku sva dirjala^?''

Govor poslanca dr. Feijancica
v državnem zboru dne 6. maja 1889.
(Konec.)
Vlada naj se ne boji odgovornosti, katero jej nalaga sajenje ameriških trt. Ona vidi, da se vsi zastopniki brez razločka strank potegujejo za ameriške trte, more se torej sklicevati na skupno zahtevo poslancev. Toda ona prebivalstva ne pouči in tudi zahteva previsoke cene za trtne cepiče. Kje pa naj propali vinogradnik vzame denar za trtne sadike, ker bode imel mnogo dela z zasajenjem in še tri leta nobenega pridelka.
Tudi je že gosp. poslanec baron Moscon obširno razložil, katere otroške bolezni prete sadikam in kako malo se jih prime. Vlada izrečno pravi v poročilu, da se jih v jako ugodni zemlji prime šestdeset, v manj ugodni štirideset odstotkov. Ako še pomislimo, kakor je navedel gosp. poslanec, da se jih tudi pri poilahtuenji muogo ne prime, morala bode vlada od odstotkov še nekaj odšteti. Kako more vlada toliko zahtevati za sadike, katerih se tako malo prime, tega ne morem razumeti. Iu če je Nj. ekscelencija gosp. poljedelski minister rekel, da se na tisoče trt v brežiškem okraji pripravljenih ni moglo spečati, vzrok ste temu dve okoliščini: prvič, ker se ljudstvo premalo poučuje, in drugič, ker so cene previsoke. Zvedel sem kot resnico, da je visok uradnik, ki je preiskaval te vinograde zaradi trtne uši, odgovoril na vprašanje, kako naj bi se zopet pomagalo viuogradom, da ljudje bolje store, če svoj denar v lože v hranilnico. (Čujte!) Ce iz takih ust, ki bi morale navduševati, slišimo take besede, potem ne vem, kako bi ljudje imeli veselje, saditi ameriške trte, ko bi jih tudi brezplačno dobili. (Tako je!) Avstrijska vlada prav malo stori za pospeševanje ameriških trt in uničenje trtne uši. Le pomislite, koliko store druge države, n. pr. Francija, katera porabi na leto v ta namen 1,030,000 fraukov, iu primerite malenkost, Katero porabi v ta namen Avstrija; doslej le 23.000 gld. in v prihodnje 36.000 gld.
Navesti hočem še drugo državo, v kateri je vinarstvo tudi v veliki nevarnosti, da bodete videli, kaj stori za uničenje trtne uši. To je Italija. Podatke posnamem iz nekega kmetijskega poročila. Po tem je Italija leta 1SS6 razdelila 300.000, leta 1887 556.000, leta 1SS8 nad milijon trtnih sadik in 110 kilogramov semena, to pa brezplačno. Če pa pomislimo, da je Avstrija leta 1886 razdelila le 65.000 in leta 1887 le 79.000 trt, in še te proti plačilu, moremo spoznati, kako različna je delavnost obeh vlad. Avstrijski vladi moramo očitati, da ne zaupa ameriškim trtam, kar pa ni umestno. V prvi vrsti želimo pouka na tak način, da bi se narod poprijel ameriških trt; inteligentnejši avstrijski vino-rejci pa bi želeli obširnejša poročila o trtni uši in ameriški trti. Če, gospoda, pomislite, kako obsežno je bilo nedavno razdeljeno poročilo o gozdih, — tri, štiri prste debelo — iu kako tenko je poročilo o trtni uši in ameriški trti, morate se čuditi, da se tako zanemarja važen del kmetijstva, kakor je viuoreja.
Gospoda moja, želeli bi, da bi se nam povedalo v tem poročilu, kje se dobivajo trte iu koliko
po slabi poti dokler nisva prišla do doma. Precej sem prosil za pomoč iu vloviii smo vse roparje po gozdih. Pri sodišči so priznali mnogobrojne zločine —."
„Stari Rizek ni samo junaški, ampak je tudi plemenitega srca."
„Ničesa noče slišati o tem, da se je žrtvoval za-me v bitvi pri Legnili, da mi je tako ponudil priložnost k begu. V boji je bil zmiraj kot lev; za dva se je vojskoval."
„Zato pa noče doma nič delati" , dostavi Hroznata.
„Je že prestar in samo vojaškega življenja navajen. Na konju sedi varneje kot na trdi zemlji, meč mu je ljubši nego lopata. Tak star vojščak ni za mir. Zato je tudi hitel prav rad na Poljsko, da bi se mu razgrela kri v žilah. Saj ste ga videli pri turnirju, kako je bil čvrst in krepak."
Dolgo v noč je sedela rodbina v sobani ter se kratkočasila s spomini iz preteklosti in z željami v prihodnjost. Mladi so poslušali, stari pripovedovali. Tako se je vadila Vojslava mirnega življenja na gradu.	(Dalje sledi )
stoje, katere trte so priporočila vredne, v katerem podnebji in zemlji vspevajo, v kateri meri so se doslej zasadile, ko vdmo to o druzih državah. Vsega tega ne najdemo v poročilu. Sploh gosp. minister goji nezaupanje do ameriških trt,1 kar nam je nerazumljivo, ker tega ne goji ni zbornica, ni viuo-rejci. Če to nezaupanje izvira od faktorjev v poljedelskem ministerstvu, želeti moramo, da se Njih ekscelencija znebi teh vplivov.
Ker se zbornica soglasno poteguje za ameriške trte in avstrijsko prebivalstvo ne goji vladnega nezaupanja, prosili bi, naj bi Nj. ekscelencija ne bil osamljen na svojem stališči s svojim dvornim svetovalcem. (Prav res!) Vlada bi se ne smela ustrašiti potrebnih troškov za uničenje trtne uši iu zasajenje ameriških trt. Ni je točke v budgetu, katero bi narodni zastopniki rajši dovolili, nego to. (Dobro! Dobro!)
Politični pregled.
V L j u b l.i a u21. maja.
poročilo ter je predložila glavnemu državnemu pravd-niku. Koliko se sme verjeti „Matinu", ne more se sedaj še določiti, tem manj, ker drugi listi trdijo ravno nasprotno. Ko bi se zatožil Boulanger, gotovo je, da se kazenska obravnava ne bo pričela pred koncem junija.
Delavski Utrajki so na dnevnem redu. Iz Ah na se poroča, da se je pri rudniku „Voccart" pomnožilo redarstvo, ker so navstale razprtije mej nemškimi in holandijskimi rudarji. V okraji dort-mundskem je Štrajk popolnoma poravnan, tako tudi v ostali Vestfaliji, razven okoli Ahena. Danes se je, kakor že poročano, pričelo delo. — Rimski tram-wayski vozniki in sprevodniki so posneli vzgled dunajskih tovarišev; tudi njim se je posrečilo doseči povišanje plače, zahteva glede znižanja ur pa se jim je s strani ravnateljstva odklonila, ker bi bilo k temu treba magistratuega dovoljenja. Strajk je trajal od 19. do 20. dne t. m. V nedeljo zjutraj so bili vsi vozniki in sprevodniki zopet v službi. — Društvo angleških rudarskih delavcev v Northum-berlandu je imelo dno 18. t. m. v Newcastle-u letno zborovanje. Pri tem se je sklenilo zahtevati desetodstotno povišanje plače,
J^otrauj« dežele.
V	Ljutomeru so v soboto pri občinskih volitvah zmagali v III. razredu Slovenci, v II. in I. razredu pa nasprotniki.
V	Celovci so pri dopolnilnih volitvah v mestni zbor zmagali v vseh treh razredih liberalci.
O istrskih deielnozborskih volitvah se poroča: V Pazinu se je vršil shod slovanskih vo-lilcev, ki so sklenili, da bodo poleg kmetskih okrajev tn d i v mestuih volilnih okrajih Koper, Pazin in Volovska postavili kandidate.
Deželni načelnik zasedenih provinci) je v najnovejšem času zaukazal, da se razširi pri vojnih sodiščih goreča pravica (standrecht) na večje število zločinov. „Reichswehr" spravlja to naredbo v zvezo s predrugačenimi državnimi razmerami v Srbiji, in sicer jo imenuje „uvodno" naredbo, ker zanjo ni bilo nujnega povoda.
Tnanje države.
Neko vatikansko poročilo „Pol. Corr." konsta-tuje, da se je v toliki meri, kolikor bolj se je poostrilo nasprotje mej papeStvom in Italijo, tudi podvojila vnetost sv. Stola in katoliškega sveta za pridob tev posvetne oblasti papežu, kar se je posebno pokazalo pri zadnjih katoliških shodih. Papeževo državno tajništvo je tem povodom poslalo nuncijaturam noto, ki imenuje te izjave z ozirom na položaj sv. Očeta popoluoina opravičeue. Ker je tudi italijanska vlada pri velesilah posredovala v tej zadevi, treba je naglašati, da tega ni storila o svojem času pri berolinskem kabinetu, ko so katoličani v Fuldi storili prvi korak k temu gibanju. Gotovo je, da bo papež v svojem govoru pri prihodnjem konzistoriji povdarjal važnost zadnjih katoliških shodov ter pri tem tudi omenjal drugih dogodkov, kot: kremonskega nadškofa Bonomellija in njegove pod-vržbe, spisa „Roma e 1' Italia" i dr., vse to pa v dokaz nujue potrebe, da se popolnoma združijo v tem oziru učeča katoliška Cerkev in katoliški lajiki.
Srbski „Uradni list" objavlja ukaz, s katerim se na podlagi začasne volilne postave in v smislu člena 203 nove ustave po celi deželi razpisujejo volitve v 14. dau septembra 1889, skupščina pa sklicuje v 1. dan oktobra. — Dvorni maršal kraljice Natalije, polkovnik Simonovič, je dne 18. t. m. prišel z nekim naročilom svoje kraljice v Belgrad.
Jiuski vladni vestnik objavlja carjevo pismo ministru Durnovu, v katerem pravi vladar glede Tolstoja: „Imenoval sem Vas kot njegovega naj-bližnjega sotrudnika v prvi dobi njegovega uradnega delovanja v kabinetu, za naslednika in ministra notranjih zadev, ker se nadejam, da so Vam najbolj zuani njegovi nameni in pravila. Upam, da bodete isto tako vstrajno, ravno tako odločno in v soglasji z menoj nadaljevali delo, katero je pričel pokojnik." — Carski ukaz imenuje velikega kneza-prestolonasled-nika za člana državnega soveta in miuisterskega odseka, velikega kneza Konstantina Konstantinoviča pa za predsednika akademije znanostij.
K žalostni zgodovini, kako se godi Poljakom v Nemčiji, objavlja „Frankfurter Zeitung" zanimiv podatek. Na vprašanje, koliko Poljakov dela v vest-falijskem premogarskein okraji, odgovarja napomi-uani list: „Prav veliko. Pripeljali so ubožce (,die armen Kerle') kar po cele vagoue. Neki podjetnik je baje dobil za svoje .poljsko suženjsko blago' nagrado 300 srebrujakov. Ljudem se je obljubovala plača 4 mark 50 pf., dobivajo pa na dan le pol-tretjo marko. Sedaj bi se radi povrnili domov, toda ker so prerevni (,blutarm'), morajo ostati."
Francoski list „Matin" trdi: Sedaj je gotovo, da bo imela preiskava državnega sodišča „za-željeni" vspeh. Dokazala je baje okoliščine, ki bodo morale provzročiti, da bo sodišče obsodilo Boulan-gerja v prognanstvo. Jako važna priča, katero je zaslišala komisija, je bivši vojni minister Campenon. Ker je bolehen, potruditi se je moral gospod Merlin s prisedniki v njegovo stanovanje. Vrednik „Nouvelliste de Rouen" je komisiji baje izpovedal, kaj mu je zaupno sporočil Laguerre glede Boulau-forjevih nakan nasproti senatu. Preiskava bo trajala do konca tega meseca, potem bo komisija iigotovila
Izvirni dopisi.
Iz Ljutomera, 19. maja. (Občinske volitve.) Ker je bilo že nekaj mesecev nad tri leta preteklo od zadnje občinske volitve v Ljutomeru, bila je na 18 dan maja nova volitev razpisana. Kakor sploh po spodnje-štajerskih trgih, pulite se tudi v Ljutomeru za gospodarstvo v občinskem zastopu tuja nemška in domača slovenska stranka. Pred tremi leti so bili v I. in II. volilnem razredu izvoljeni nemški, v III. volilnem razredu pa slovenski zastopniki. Letos pa so hoteli „Nemci" še iz tretjega razreda slovenske može izbacniti, pa se jim ni posrečilo, dasiravno je bila agitacija od neračurske stranke, katero žalibog tudi nekatere slovenske kukavice podpirajo, tako silna, da ne rabim hujšega izraza, da se je mnogim poštenim Iržanom studilo, in da je skoro več škodovala nego koristila.
V	111. razredu je bilo 175 volilcev, od katerih jih je prišlo 119 na volišče, iu izmed teh jih je volilo 73 narodno, 46 pa protinarodno.
V	II. razredu jih je od 32 volilcev prišlo volit 26, med temi vsi višji uradniki, tudi vsi umirov-ljeui, zato so v tem razredu narodni možje dobili samo 9, nasprotniki pa 17 glasov.
V	I. razredu so prišli vsi volit; narodni volilci so oddali 5, nasprotniki pa 7 glasov.
Poleg vsega volilnega hrupa je torej občinski zastop zopet tako sestavljen, kakor dosedaj: 8 nem-i ških proti 4 narodnim odbornikom. Vendar imajo „Nemci" dva nova zastopnika, ker jim je bil jeden umrl, drugi pa je to čast zavrgel, in ta nova odbornika sta oba „izvirna Nemca" poštar Florijan Mihalič in odvetnik dr. Namestnik. Imeni dovolj jasno pričata, da v njujinih žilah ni slovenske (?) krvi.
Pri naših višjih tržanih je že nekaj časa sem ciganska godba posebno v čislu, zato so si bili tudi za ta dan z Ogerskega naročili cigansko baudo, ki bi jim naj pomagala zmago čez Slovence slaviti, v resnici pa jim je preganjala žalost, da še Slovencev niso mogli iz III. volilnega razreda vreči.
Poleg navadnih agitatorjev so si letos najbolj prizadevali za „Nemce" pisači okrajnega glavarstva, iz česar se da sklepati, da je letos ravno tisti gospod hotel Slovence iz občinskega zastopa spraviti, kateri si je bil lani toliko prizadeval, da bi bil našo narodno šolo v nemško premenil. Pa vsled pazljivega in odločnega postopanja tukajšnjih narodnjakov se mu ni eno ne drugo posrečilo, če bomo tako vstrajno in složno naprej delovali, imamo upanje, prihodnjič tudi v I. razredu zmagati, kar bi se oilo morebiti že letos zgodilo, ko bi ne bil imenik volilcev tako „knnštno" sostavljen.
Zadovoljimo se torej za zdaj, da smo svoje mesto obdržali, in tolažimo se s tem, da kar še ni, i bode prihodnjič, če dii Bog in sreča junaška.
Iz Prage, v dan sv. Jana Nepomuškega. Lepo vreme, koje imamo tu že nekoliko duij, privabilo je v „zlato Prago" na božjo pot sv. Janeza Nepom. ogromno množico naroda iz vseh končin Češke in Moravske; videti je bilo še marsikako pestro nošo narodno, koja se je ohranila po čeških in morav-skih pokrajinah. Samo po železnicah privrelo je ljudstva sem vkupe 25.000 duš (vlani 24.000), in smelo rečem, da je v denašnji praznik deželnega varuha pohodilo Prago nad 30.000 oseb s pražkimi okoličani vred. Vrhu tega je pa na Češkem še dvajset krajev, koder se vrši v ta dan božja pot iu romanje k sv. Janu.
Mnoge sohe sv. Jana po mestu bile so slav-nostuo okrašene s cvetjem, zelenimi drevesci, vejami, svetiljkami in druzimi okraski. Včeraj zvečer bil je pa na Strelskem otoku sredi Vltave zapaljen veli kanski umeteljski ogenj, ali kakor tu pravijo, „ohnč-stroj", koji je prekosil vse slične ognjestroje prejšnjih let. Priredi pa ta večerni efekt vselej pražka občina tujim gostom na čast. Ljudstva je stalo na tisoče in tisoče ob nabrežjih vltavskih in občudovalo pirotehniko g. Hajka.
Zlasti Mala stran, koder se gre na Hradčane v hram sv. Vida, kjer leži sv. Janez Nepom., pre-menjen je bil v tržišče. Nepregledne tolpe ljudstva potovale so gori v metropolitni hram, vsi dvori in cerkev do velicega altarja bila je prenapolnjena. Za red v hramu skrbeli so vojaki in redarji. Ob polu 9. uri je imel kanonik M. Horn stein er nemško in ob 10. uri kanonik msgr. dr. E. Tersch češko propoved. Ob 11. uri oglase se vsi zvonovi, iu pripelje se nadškof grof Scbönborn, spremljan od kanonika F. Kalousa, v šestvpre/.ni slavnostni ekvi-paži, kojo so obdajali uadškofuvi uradniki in stre-žaji, v metropolitni hram, kjer je daroval slavnostno sv. mašo iu zbranemu ljudstvu podelil apostolski blagoslov. Popoludue je imel češko propoved kanonik dr. K. Boro v y in kanonik Jos. Z o nef eis nemško; na to se je pa slavni sprevod podal k nagrobnemu altarju sv. Janeza pod vodstvom gospoda nadškofa.
Med slavnostno sv. mašo izvajali so pevci na koru pod vodstvom g. J. F o erste rja: rEcce sa-cerdos" od Koenena, „Missa votiva de ss. Trinitate" od B. Mettenleitra, ofertorij „Coulitebuntur" od AVitha in „Pange lingua" od .T. Foersterja. Pri po-poludanskem blagoslovu izvajal se je „Hymnus papeža Benedikta XIV. na sv. Jan. Nepom." od Miil-lerja, „Pange lingua" od Traumühlerja in „Tedeum" kot gregorijanski koral.
Premišljuje li letošnjo slavnost svetojansko — pravil mi je prijatelj — n n. pr. slavnost sv. Janeza 1. 1801, človeku ip hote marsikai pride na misel. Onega leta smo viri—I i tu prve pevce in prve zastave po dolgih letih B.ichovske grobove lihote. Nabrežje je bilo prenapolnjeuo, Vltava vsa v lesku, Strelski otok plaval je v morji lučic. Po prvih pra-skavkah (raketah), koje so šin le ob polu i', uri zvečer k modremu nebu, gromovito z;iori pesem ^ „Hej, Slovane!" Vsa policija je bila na nogah, j kakor bi se bila izcimilaBog vedi kaka obširna zarota. Tedaj je bil g. dr. Ed. G ré g r tako navdušen, da je v svojem govoru prosil sv. Janeza Nepomuškega, naj ne prestane prositi za nas in naj nam ne odtegne svoje blagodejne roke:
„ISy Biili nam dal, eo dal Tobo
liy niš jazvk neslmil v hrobè."
In koliko mnogo lepih besedij še smo culi iz njegovih ust za ouega večera, toda to so majuikove sanje. Tempi passati ! Maj ie bil l. 1861 — za nove dobe narodnega probujenja, blažen mesec. Kako se časi prem;njajo !
Toda vrnimo se nazaj na Hradčane v metropolitni hram sv. Vida, v kojem je najdragocenejša svetinja te cerkve, kakeršnih je le malo na svetu, to je: srebrno nagrobje češkega varuha, sv. Janeza Nepomuškega. Srebra je tu 2072 hj., in vrednost nagrobja, kar se tiče biserov, drazih kamnov, srebra in zlata, eeuijo najmanj na 210.000 gld. Nagrobje je bilo pred nedavnim po požrtovalnosti prelata msgr. dr. E. Terša obnovljeno in čini na obiskovalee vele-hrama v svojem lesku v istiui velikanski vtis. Truplo sv. Janeza Nepom., ki je bil dne 20. marca 1.1393 utopljen v Veltavi, nahajalo se je od tega leta do 1. 1719 nedotaknjeno na tem mestu, kjer je zdaj dragoceno nagrobje, in sicer v kripti, prikriti z mra-morovim kamenom, kateri obdaje dvojna železna mreža.
Za češčenje sv. Janeza Nepom. stekel si je velike zasluge zlasti grof Ferd. Khdenburg, ki je bil od 1. 1714—31 pražki nadškof. Na vse možne načine se je trudil, da bi bil Janez Nep. i javuo od cerkve prištet med svetnike, kar se je zgodilo v 19» dan marca 1. 1729. Iz darov, koje so darovali svetniku čestitelji njegovi prav obilo, bilo je 1. 1736 njemu postavljeno srebrno nagrobje in pozneje okrašeno z dragocenimi svetiljkami, 170 srebrnimi iu tremi zlatimi.	(Konee sledi.)
Dnevne novice.
(Iz Celovca) se nam poroča: Hranilnica in posojilnica za Oelovec in okolico, registrovaua zadruga
■z neomejeno zavezo, ustanovila se je dne 15. maja
t. I. Osnovalni shod je bil dobro obiskan; vdeležilo se ga je nad 30 rojakov, med njimi več duhovnikov in posestnikov iz okolice. Iz Celja prišla sta k shodu g. Miha Vošnjak in tajnik zveze slovenskih posojilnic g. Vršeč, ki sta nam vse potrebno razložila in pojasnila. Za njihov trud bodi jima izrečena tu presrčna zahvala. Ko so se prebrala in potrdila pravila, izvolil se je začasni odbor in nadzorstvo. Odbor šteje s predsednikom vred 7 udov; v nadzorstvo volili so se 4 udje. Koj drugi dan dne 16. t. m. sošli so se vsi odborniki in nadzorovatelji v advokaturoi pisarni g. dr. Šegule ter vpričo c. kr. notarja g. pl. Rieblerja podpisali pravila in sejni zapisnik, kateri podpisi so se potem legalizovali iu vsa zadeva predložila se je tukajšnji c. kr. dežeini sodniji v potrjen j e. — Z ustanovitvijo tega, nam Slovencem prepotrebuega zavoda pomaknili smo se zopet za . korak naprej, iu ker je stvar v zanesljivih rokah, ! torej je upati, da bo dobro napredovala. — Slovenski | posestniki in kmetje! Kedar ste v denarnih zadregah, obračajte se zaupljivo do gorenje posojilnice, katera se je v prvi vrsti osnovala v ta namen, da Vam v stiski pomaga iz zadrege in Vas varuje pred kremplji naših nasprotnikov. Ako hočemo napredovati, na-; slanjati se moramo na same sebe. Svoji k svojim! (Vabilo.) Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kotmaro Ves in okolico bode imela v nedeljo dne 2. junija 1889 ob '/¡,4. uri popoludne pri „Šmouu" v Šent-Kandolfu svoj letni občni zbor po tem-le dnevnem redu: 1. Pozdrav predsednika, j — 2. Poročilo tajnika in blagajnika. — 3. Sprejem in vpisovanje udov. — 4. Volitev novega odbora.
—	5. Volitev zastopnikov za glavno skupščino. —
6.	Slučajni govori iu nasveti. — Po zborovanju, govori, petje in prosta zabava. O lepem vremenu pod milim nebom. Vsi udje te družbe, kakor tudi vsi rodoljubi in oni, ki želijo pristopiti, se uljudno vabijo, da bi ta zbor v prav obilnem številu počastili.	Načelništvo.
(Nasvet.) V vspešniše sporazumljenje pri bodočih volitvah v odbor „Slovenske Matice" so se dogovorili nekateri Matični odborniki, da bodo
—	kar tudi vsem drugim družnikom priporočajo — volili v novi odbor naslednje za slovensko reč jako zaslužne može, dosedanje izstopivše gg. odbornike, ki so: 1. G r a ss el li Peter, mestni župan. 2. Praprot n i k Andrej, vodja I. mestne šole. 3. Stegnar Feliks, deželni poslanec itd. 4. S v e tec Luka, notar in deželni poslanec. 5. Suman Josip, c. kr. vodja gimnazijski. 6. Vavru Ivan, c. kr. profesor v pokoju.
7.	Z u p a n či č Anton, profesor bogoslovja. Mesto umrlih gg. Cigaleta, Raiča in prostovoljno od-stopivšega g. profesorja Voduška pa so nasve-tovani gg. : 8. Navratil Ivan, ravnatelj pri najvišjem sodišču. 9. Rutar Simon, c. kr. profesor na veliki realki. 10. dr. Lesar Josip, knezoškofijski tajnik.
(Šentpeterska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) priredi v nedeljo dne 2. junija v Šraj-nerjevi pivarni na sv. Petra cesti veliko veselico v prid omenjenemu društvu. Pomnoženi odbor že jako pridno pripravlja vse, da bode veselica, pri kateri bo sodeloval iz posebne prijaznosti celi pevski zbor „Slavca", tudi dobro se izvršila. Vspored veselici objavimo prihodnjič.
(Umrl) je včeraj zjutraj, kakor se nam iz Št. Lamberta poroča, tamošnjemu g. župniku oče Janez Berce po hudi bolezni, previden s sv. zakramenti. Pogreb bode jutri ob 9. uri dopoludne. R. I. P.
(Iz Trsta) nam poroča prijatelj, da je včeraj zjutraj ob 8. uri odplula vojna eskadra iz tržaške luke proti Pulju. Tujci iu drugi visoki povabljenci, ki so bili prisotui sobotni slavnosti, odpeljali so se na posebnem lloydovem parniku, da so mogli opazovati pomorske vaje. — Obesil se je v nedeljo zjutraj železniški čuvaj pri Pernetičih ob veliki cesti v Sežano; o vzroku mnogo govore.
(Književnost.) Iz Makarske v Dalmaciji nam piše znanec, da je g. o. Stipan Zlatovič spisal hrvatsko knjigo „Frančiškani provincije presvetega Odrešenika in hrvatski narod v Dalmaciji." Knjigo so veljavni možje v Hrvatski in Dalmaciji prav lepo ocenili. Obsega 500 strani in stoji 2 gld. Pisatelj opisuje delovanje frančiškanov za narod v deželi in boj za vero proti Turčinu. Knjiga je pisana pravim verskim in domoljubnim ognjem. Ako si kdo želi naročiti imenovano knjigo, preskrbi mu jo naše vredništvo.
(„Dom in Svet") ima v 5. št. nastopno vsebino; Pomladanske slike, zložil Janez Bile. — Črnošolec, sp. Krasjauiu. — Iz burkaste preteklosti Mihe Gj- i
renjskega. spisuje Tine Brdnik. — Srečen lov, humoreska, sp. M. O. — Tožbe, si. Trpin. — O spiri-tizmu, piše dr. Janežič. — Slovstvo. — Raznoterosti.
(Za Levstikov spomenik) je marljivi odbor v Velikih Laščah nabral doslej 1100 gld. Obširnejše poročilo, katero nam je odbor poslal, priobčimo jutri.
(Prva pevska skušnja za Vodnikovo slavnost) bode v četrtek 23. maja t. 1. točno ob 8. uri zvečer v telovadnici ljudske šole na „grabnu". Odbor „Glasbene Matice" vabi torej vse v Ljubljani bivajoče slovenske pevce najuljudneje k tej skušnji za-jedno izražajoč prošnjo, da bi se domači slavci, kakor minolo leto pri velikem koncertu dne 8. ju!., tudi zdaj mnogobrojno izvolili vdeležiti te važne slavnosti, ki obeta biti najsijajnejša, kar jih je do zdaj videla naša bela Ljubljana.	Odbor.
(Iz Zagreba) se poroča, da je klubu opozicijskih mestnih zastopnikov pristopil g. Nikola Badovinac. Klub ima 16 članov t. j. večino zastopstva.
(Vodnikov spomenik.) Včeraj popoludne so odmerili prostor na Valvazorjevem trgu. Temelj spomeniku postavili bodo že ta teden.
(Deželni zdravstveni svet) za Kranjsko se je včeraj sostavil. Predsednik mu je vladni svetovalec dr. Keesbacher, namestnik vladni svetovalec dr Valenta.
(Prve črešnje) dospele so včeraj v Ljubljano, vsaj videli smo jih prvič na trgu včeraj to pomlad.
(Najvišje potrjenje) je dobila postava o vrav-navi plač bogoslovskih profesorjev in stopi v veljavo z dnem 1. oktobra t. 1.
(Dva medveda) so zasledili v bližnji okolici mesta Kočevja. Kosmatinci sicer niso toliko nevarni, vendar si lovci lahko privoščijo prijetno zabavo.
(Iz Krškega) se nam poroča, da je znani g. Jernej Pečnik izdelal šest zemljovidov o starinskih najdbah in sicer prvo novomeškega okraja, na kateri je zaznamoval 132 krajev, na katerih je našel zgodovinske spomenike Keltov, Galcev in Rimljanov. Vsak kraj ima posebno številko z obširnim popisom. Na drugem zemljovidu je na enak način narisan krški okraj z 32 zgodovinskimi kraji. Na obeh teh zemljovidih je gosp. Pečnik natančno narisal staro rimsko cesto do hrvaške meje. Na tretjem zemljovidu je črnomaljski okraj s 23 zgodovinskimi kraji, na četrtem okolica višnjagorska in cerkniška z 42 kraji, na petem zagorska in radeška ob Savi s 43 kraji, na šestem zemljovidu je loška dolina (Lasser-thal) z 10 zgodovinskimi kraji in obširnimi popisi. Te zemljovide je goso. J. Pečnik poslal na Dunaj osrednji komisiji za umeteljne in zgodovinske spomenike ter dobil od barona Helferta tri jako laskava pisma in 60 gld. nagrade v priznanje truda in marljivosti.
(Varčevalci pri c. kr. poštni hranilnici poštami.) Dne 31. dec. lani bilo je 83.191 otrok, 251.220 dijakov, učencev, 41.524 zasebnikov. 25.772 žen, vdov, 12.427 uradnikov državnih in deželnih pa občinskih, 20.500 zasebnih uradnikov, 3704 duhovniki, 12.248 vojakov, 4891 varstvenih organov, finančnih stražnikov, 13.028 učenjakov, profesorjev, učiteljev, umetnikov, S86 odvetnikov, beležnikov. 638 zdravnikov, lekarjev, 432 pesnikov, pisateljev, časuikarjev, 12.935 trgovcev, 225S tvorničarjev, 75.180 obrtnikov, rokodelcev, 12.080 trgovskih pomočnikov, 8598 delavcev po tvornicah, 6145 delavk, 47.885 službeni-kov, 4358 gospodarstvenih posestnikov, 1786 go-spodarstvenih delavcev, 3095 dninarjev, 2852 žu-marjev, rudarjev, 208 mornarjev, 5133 društev, 31 kazujencev, 2330 ljudij, o katerih urad ne zrni, s čim da se pečajo. Iz tega izkaza se vidi, da je med varčevalci učencev največ in sicer 51 °/0 vseh vlagateljev; število istih je minolo leto narastlo za 20.980 oseb.
Raznoterosti.
— Grof Alfred Potočki. Nekdanji poljski minister, poznejši ministerski predsednik in cesarski namestnik v Galiciji grof Alfred Potočki je umrl dne 18. maja zjutraj v Parizu v 72. letu svoje dobe. Bil je nujprvo v diplomatiški službi v Londonu. V javno življenje je stopil 1. 1861 kot dedni član gospodske zbornice. Od I. 1867 do 1870 je bil poljedelski minister v takozvanem meščanskem ministerstvu in je bil s TasITejem in Bergerjem v oni maujšini, ki je izročila odločno pisani votum proti nasilni politiki večine. Od dnč 15. aprila 1870 do- 7. febr. 1871 je bil ministerski predsednik. Njegova pomirovalna politika ni imela vspeha. Grot Potočki je bil nato cesarski namestnik v Galiciji do 1. 18S3. Odstopil je vsled slabega zdravja. Od tega časa je bolehal do smrti. Vsem. ki so ga poznali,
prikupil se je s svojo prijaznostjo. Njegov starejši sin grof Roman je član državnega zbora, kjer pa ni še pokazal posebnih zmožnosti; sedaj bode naslednik očetu v gospodski zbornici. — Smrt grofa Potockega vzbuja spomine na burne dobe avstrijske notranje politike.
— Originalna stava. Povodom volitve novega predsednika severo-ameriških držav dne 6. novembra 1888 je stavil neki ameriški milijonar, da Harrison ne bode izvoljen. Ko je stavo zgubil, moral je plačati, a poleg tega pa tudi po pogodbi prvi pouedeljek po volitvi sedeti s svojo soprogo v parterji gledališča v New-Yorku ter na črnih svojih laseh imeti z belo barvo napisauo: .Nov. 6 th. 88". Ljudje so se od srca smejali, ko so čuli o originalni stavi.
Telegrami.
Bruck, 21. maja. Cesar je ob šesti uri 42 minut došel v spremstvu nadvojvode Viljema in generalnih pribočnikov Paara in Bolfrasa k nadzorovanju vojn ter se je do-poludne povrnil na Dunaj.
Bazel, 21. maja. Kralj Humbert je ob šesti uri popoludne došel; sprejela sta ga italijanski konzul in berolinski vojaški pribočnik. Odpotoval je kmalu.
Freiburg (na Badenskem), 21. maja. Humbert je ob četrt na osmo uro zvečer došel. Sprejel ga je dedni veliki vodja, princ Viljem badenski. Obedoval je pri velikem vojvodi ter se mej živahnimi „hoch"-klici odpeljal ob četrt na deveto uro.
Monakovo, 21. maja. Princ-vladar je nadvojvodi Frideriku podelil Hubertov red.
Berolin, 21. maja. Tritisoč zidarskih po-magačev je sklenilo delo ustaviti, dokler se ne dovolijo njihove tirjatve, mej temi devet-urno delo in zvišanje plače od 50 na 60 pfenigov od ure.
Berolin, 20. maja. Cesta, po kateri se bo pripeljal Humbert, je skoraj popolnoma že premenjena v veliko slavnostno cesto. Nasproti vseučilišču stoji velikanska skupina, predstavljajoča mirovno zvezo „Italije" z „Ger-manijo". Veliko tujcev dohaja. ,.Xordd. Allg. Ztg," v članku Humbertov prihod prisrčno pozdravlja.
Umrli »o:
IS. maja. Pavlina Berger, adjunktova hči, 2'3 leta, Križevniške ulice 6, daviaa.
19. maja. Julijana Kocmur, postreščkova hči, 5 let, Kar-lovska cesta 22, otrpnenje pljuč. — Anton Balant, branjevcev sin, 4 mes., Tržaška cesta 39, božjast.
V bolnišnici:
1C. meja. Tomaž Klemenčič, zidar, 44 let, cirrhosis Lepa tis
19. maja. Matevž Bezeljak, gostač, 59 let, vodenica.
Tu j ci.
IS. maja.
Pri MaJiču: Götzl, trgovec, z Gorenjskega. — Anton Signor, s soprogo, iz Trsta.
Pri Motiti: Palnač, inženčrjeva soproga, z Dunaja. — Kar lin. s soprogo, iz Celja.
Pri Južnem kolodioru: M. Pogornik iz Reke. — Hübsch z Dunaja.
Vremensko sporočilo.
a 3 a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	T = ?
opazovanja		zrnkomera v mm	toplomeru po Celtiju			OflS S rt c
20	7. u. zjut. 2. u. poç. 9. u. zvoe.	7áá'-6 733-2 7342	198 21-0 160	si. zap. ~ si. vzh. »	jasno «	0'00
" „
Srednja temperatura 18-9°, in 4 0° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 21. maja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% c Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % 5% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta ....
Kreditne akcije ........
London ...........
Srebro ...........
Francoski napoleond.......
Cesarski cekini ........
Nemške marke ..........57
v) 85	Ki.	90 kr.
86		10 „
. 109		20 „
		60 „
		
. 308		50 „
. 117	1)	70 „
9	M	JI 36 „
5		60 „
. 57		50 „
Tržne cene v Ljubljani
dué 18. maja.
	gl. j kr.			gJ.	Kr.
Pšenica, hktl. . . .	6	_	Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „	_	64
( Rež, „ ...	4	66		—	68
' Ječmen, „ ...	4	66	Jajce, jedno „	—	1.
Oves, „ ...	2	83	Mleko, liter ....	_	7
Ajda. „ . . .	4	S3	Goveje meso, kgr. .	—	54
Proso.....	5	—	Telečje „ „ .	—	46
Koruza, „ ...	5	—	Svinjsko „ „ .	—	50
Krompir, „ ...	ž	67	Kostrunovo „ „	_	32
Leča, „ ...	12	_	Pišanec.....	_	70
Grah, „ ...	13	—	Golob .....	_	18
Fižol.....	11	—	Seno, 100 kgr. . .	2	23
Maslo. kgr. .	—	80	Slama, „ „ . .	o	32
Mast, „	—	70	Drva trda, 4 □ mtr.	6	50
Špeh svež, „	—	52	„ mehka, „ „	4	2 h
Za izdelovanje umetnih cvetlic
za cerkve, nove maše, salone, garniture itd. priporoča se slavnemu občinstvu vdova
(3-D Amalija Hribar,
sv. Petra cesta št. 13, prvo nadstropje na desno.
priporoča raznovrstne
vizitnice 'VI
po nizki ceni.
iHssaszsHSHHSHssHsrasasHHS^
Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto l|
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in oi'odja iz čistega srebra, kiueškega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
iaon&tF&!t:% feelifco^jl
svetilnicf svečnikov |
Itd. Itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih -v ograji pozlatim in po8rebrim. čč. gg. naročniki naj mi blago-vole poslati iste nefrankovane	(29)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17.
Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prostolj
V Št. Juriju pri Šmariji na Dolenjskem je izpraznjena
služba organista in cerkvenih
in se more takoj nastopiti. Prosilci oglasijo naj se pri župnijskem ali županskem uradu v St. Juriju pismeno ali osebno. — Priletni samci, ki znajo kako pošteno rokodelstvo, imajo prednost.
(3-2)
Andrej Sitne nec, župnik.
Jaz Ana Czillag
s svojimi 185 centimetrov dolgimi orjaškimi „Loreley"-lasmi, katere sem dobila po 14mesečni rabi od mene samo izumljenega mazila, naznanjam: To je edino sredstvo zoper izpadenje las, za pospeševanje njihove rasti, za okrepčevanje lasišča, pospešuje pri gospodih rast polne, krepke brade ter ze po kratki rabi tako lasem kakor bradi podeljuje naravni svit in gostost, obvaruje jih do najvišje starosti, da prerano ne osivi. Cena lončku 2 gld. ltazpošilja se vsak dan v vse kraje celega sveta po pošti proti poprejšnjemu plačilu ali pa poštnemu povzetju.
Czillag in drugovi,
Budimpešta, Konigsgasse,
kamor naj se pošiljajo vsa naročila.
SrtT" Pri naročitvah šestih in več lončkov 25°/0 rabat in franko-pošiljatev. ""^fll (20—15)
BOH
x Brata Ebcrl, *
X izdelovalca oljnatih barv. firnežev, lakov X ^	in napisov.	X
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X X «^J»* »»«jsamtaa, X
X la Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. X
jk priporočata prečasf. duhovščini in p. n. občinstvu vse
Xv njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno lino delo in najnižje cene.	^^
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve X v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem ^ lanenein oljnatem lirneži najlineje naribane in boliše || nego vse te vrste v prodajalnah.	(10)
^ gC Cenike mi zdhtevnnjo.	V

Odlikovan: 1873, 1881.

Josip Deiller,
tovarna za cerkveno blago in razprodaja
—= cerkvenih oprav =—
na Dunaj i VII., Zieglergasse 27.
Zastopnik Franc Itriickiier.
Proti gotovi naročbi so naj točneje izvršujejo vsakovrstne
cerkvene oprave
kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, zastave itd., kakor tudi
mM iHiM
®
Št. 54 Pr.
(3-1)
Razpis služeb.
Pri mestni hranilnici ljubljanski jo začasno popolniti uradniški mesti, namreč ono
bla ' *
,mi
z letno plačo 1200 (dvanajstih sto) goldinarjev in ono
te q t x o l © ar j ©.
(oziroma knjigovodje) z letno plačo 1000 (tisoč) goldinarjev.
Oba uradnika bodeta morala položiti kavcijon v znesku letne plače.
Prosilcem je dokazati poleg znanja obeli deželnih jezikov v govoru in pismu popolno zmožnost za hranilnični posel, zlasti vsestransko izurjenost v trgovinskem knjigovodstvu. Prednost imajo taki, ki so vrhu tega zvedeni v zemljiško-knjižnih stvareh.
Prošnje je vložiti pri mestnem magistratu ljubljanskem
do 10. dne junija letos.
V LJUBLJANI, 18. dan maja 1881».
Župan: Grasselfi s. r.
liseldorfske oljnate £	J Akvarelne barve )K
barve v tubah. ►	J mokre in suhe. JIT
[T A D 0 L F HAUPTNIANN"
* £	prva kranjska tovarna
j J &*~oljnatili barv, firneža in laka-
i v
JLijtil>ljani.
Pisarna in zaloga: &ol«lti drevored <» (semeniščno poslopjo). „	Filijala: Slonov« ulice 1()-1'J
g-►	priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in pohištvenim lui-
— ^	zarjem, llkarjem kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstno
A L	izdelke ter pošilja na zahtevanje cenilnike zastonj in franko.
►	Oljnate barve v ploščevinastih pušicah !u najboljše vrste, posebno
| pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežah od 25 klgr.
(5)
naprej primemo ceneje
SSÜK8 Kupovalcem rečjih množin t	prednostne cene.
In kemične barve. >	@ün?i)
.▲AAAAA.
Perstene, mineralne ►
< —
tAAAAAAAA A
i Vse vrste slikarskih in j likarskih čopičev in 1 slikarske patrone.