FOR
Freedom
AND
Justice
No. 31
Ameriška
.....'~7; 1\ Ti 11 »1 r~ft 1)1
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
4f;
■ IL
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, April 21, 1987
VOL. LXXXIX
—Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
ZDA izročile bivšega nacističnega vojnega zločinca Sovjetski zvezi — Karla Linnasa
čaka v ZSSR izvršitev smrtne kazni
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je prvič prišlo do izročitve vojnega zločinca Sovjetski zvezi. Ameriške oblasti so po odredbi Vrhovnega sodišča izročile ZSSR 67-letnega Karla Linnasa, ki ga je sovjetsko sodišče že Pred 25 leti obsodilo na smrt zaradi Linnaso-ve odgovornosti za pokole Židov med nacistično okupacijo njegove rojstne Estonske. 0 Linnasovi krivdi menda ni bilo dvoma, ronogi v ZDA so pa nasprotovali njegovi izročitvi Sovjetski zvezi.
Linnasovi pravniki in tudi ameriške o-blasti so do zadnjega trenutka iskali kako tretjo državo, ki bi bila pripravljena sprejeti Linnasa, a brez uspeha. Po veljavnem ameri-škem zakonu, je moral biti Linnas izročen tisti državi, v kateri so bili storjeni njegovi zlo-
ln>. Gre torej za Estonsko, ki pa je sedaj del ZSSR.
Linnas je postal ameriški državljan leta '9. Ugotovljeno je bilo, da je Linnas pri-e* v ZDA s pomočjo lažnjivih trditev, kar je 1 tudi vzrok, zakaj ga je moglo sodišče razbiti državljanstva in ga tudi izgnati iz ZDA.
lnnas naj bi v letih 1941 in 1942 vodil kon-^ntracijsko taborišče v mestu Tartu, Eston-s a> v katerem je bilo ubitih do 2000 Židov ° 6,1 spolov in vseh starosti.
. Jonasovi pravniki so citirali med dru-^ 'tt dejstvo, da je bil Linnas v letu 1941 ko-^j 22 let star. Ali je mogoče misliti, so vPrašali sodnike brez uspeha, da bi bil 22-let-nik imenovan za poveljnika koncentracijske-8a taborišča. Glede Linnasovega sojenja v . SR leta 1962, so pa njegovi pravniki ome--, > da je bil sklep sodišča o smrtni kazni za 'nnasa objavljen celih 7 dni, predno je bil '"nas v odsotnosti sojen. Ti argumenti pa l^° imeli na ameriških sodiščih nobene ve-
O Andriji Artukoviču
And BE0GRAD, SFRJ — O končni usodi čile jnje Artukoviča< ki so ga bile ZDA izro-ditv u®0s^av*jt na podlagi jugoslovanske tr-J® bil Artukovič kot visoki funkcio-vatsk ntC ^avel'®eve Nezavisne države Hr-Čine 6 ^ruS° svetovno vojno vojni zlo-bii ql v.SFRJ še razpravljajo. Artukovič je gi-eb S°-*en na smrt po dolgem procesu v Za-n'tn ' ’ V*° ‘zvr^tve še ni prišlo. Pred nedav-nilo ^ .vezno sodišče SFRJ že drugič zavr-izrecj^ro^nj0 Artukovičevih odvetnikov po 1°) znižanju kazni. Sodišče je potrdi-ča, pj". pravnih ovir za usmrtitev Artukovi-Artuk J.U80sl°vanslcem zakoniku pa imajo Zavlač°Vl^eVi °dvetriik' več možnosti za opa2oevnn-*e Pravnega postopka in mnogi delai j.a rnenijo, da bi vlada SFRJ rada vi-
, ’ 3 1 Artukovič umrl naravno smrt.
Jasir a
Srednj ra^a< zope< v središču pozornosti na Vz*,odu — PLO skuša utrditi svoje ~~~ '/®^ akcij na zasedenem ozemlju
svet	Alz- — Palestinski narodni
tem m^JV*^e preclstavništvo PLO, zaseda v S° raznStU ^‘f'^tnem hudem sporu, ko ttjim na struj® v PLO bolj aktivno napadale S° naPa l^0-116 e^ernent® v organizaciji kot 8*asje v 36 izraelsk® s'l®> skušajo doseči so-sr®diščuen°tnem nastopanju zoper Izrael. V Se j® vSa POZOrnosti J® agilen Jasir Arafat, ki tn'’ ki so 23 S'*° sprav'l s tistimi PLO struja-ys Po^ tttočnim sirijskim vplivom.
‘lejal Ara^rU^C	Sec*a^ skupai stojijo, je
V'z8nanslat na zaseclanju tkim. parlamenta Vu' Ponovil je PLO zahtevo za pa-
lestinsko državo, katere glavno mesto bi pa bil Jeruzalem. Da je res prišlo do pomembnega zasuka v PLO je dokazalo dejstvo, da sta navzoča na zasedanju PLO dva poglavitna Arafatova nasprotnika George Habash in Nayef Hawatmeh.
Arafat je dejal, da bo PLO nadaljeval oborožen boj zoper Izrael. Arafat je popustil radikalnejšim elementom v PLO, ko je zavrgel sporazum, ki ga je podpisal z jordanskim kraljem Huseinom, po katerem naj bi PLO in Jordanska skupno iskali mir na Srednjem vzhodu. Arafat pa ni hotel pretrgati stikov z egipskim predsednikom Mubarakom, kar so tudi zahtevali skrajneži.
Predstavniki PLO sedaj obsojajo terorizem in poudarjajo, da bodo njihovi borci napadli predvsem izraelske vojaške in policijske enote in to v glavnem na od Izraelcev zasedenem palestinskem ozemlju.
Argentinski predsednik Alfonsin zmagal
nad vojaškimi uporniki — Velika pridobitev za argentinsko demokracijo
BUENOS AIRES, Ar. - Včeraj je argentinski predsednik Raul Alfonsin odstavil gen. Hectorja Riosa Erenuja, poveljnika generalštaba argentinske vojske. Alfonsin je ukrepal potem, ko mu je uspelo premagati vojaške upornike, ki so zahtevali konec sodnemu preganjanju tistih vojaških častnikov in vojakov, ki so bili sodelovali v tkim. .. »umazani vojni«, zoper Ifrvič.a^isz gverilce v letih vojaškega režima. Takrat je izginilo brez sledu več kot 9000 Argentincev in je sedaj znano, da so bili ti aretirani, mučeni in nato ubiti. Po zlomu vojaške vlade 1. 1983 in prihoda na oblast civilne vlade pod Alfonsi-nom decembra 1983, so v teku procesi zoper tiste, ki so neposredno sodelovali v tej »umazani vojni«. Vojska je zelo kritična do teh procesov in zato so mnogi v Argentini v skrbeh, da bo znova prišlo do vojaškega udara.
S svojim odločnim nastopanjem zadnje dni je pa Alfonsin takšno možnost najbrž preprečil. Njegova zmaga, menijo opazovalci argentinskih političnih razmer, pomeni utrditev demokratičnega sistema. Priljubljenost Alfonsina je trenutno na višku.
— Kratke vesti —
Washington, D.C. — Danes se bo predsednik Reagan sestal z vodilnimi kongresniki in jih seznanil s svojim gledanjem na nadaljnja pogajanja z ZSSR glede razorožitve. Govoril bo tudi o svoji domači politiki. Ker imajo večino v obeh domovih kongresa demokrati in mu lahko povzročajo preglavice, želi Reagan doseči vsaj strpen dialog.
London, V. Br. — Tamilski separatisti
na Šri Lanki so ubili 18 vaščanov sin-haleškega rodu. Tamilci želijo lastno državo, nasprotuje jim večinski sinhaleški narod. Pretekli teden so tamilski gverilci zaklali kar 127 sinhaleških ljudi. Upor traja več let in obe strani uporabljata strahovite metode vojskovanja.
Washington, D.C. — Včeraj je umrl 85
let stari upokojeni gen. Maxwell D. Taylor, ki je služil kot načelnik generalštaba in tudi kot ameriški veleposlanik v Južnem Vietnamu v letih, ko se je ameriška navzočnost v Vietnamu stopnjevala. Taylor je igral veliko vlogo predvsem v administracijah Johna Kennedyja in Lyndona B. Johnsona.
Manila, Fi. — V zadnjih dneh vodi filipinska vojska močno ofenzivo zoper komunistične gverilce severno od glavnega mesta.
Iz Clevelanda in okolice
Družabni večer Tabora—
Tabor DSPB prireja svoj pomladanski družabni večer v soboto, 25. aprila, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vstopnice lahko rezervirate, ako pokličete po telefonu Filipa Oreha (943-4681) ali pa Milana Zajca (851-4961), ob večernih urah.
Letna seja ZOD—
Zveza Oltarnih društev v Clevelandu vabi članice iz fara sv. Vida, Marije Vnebovzete, sv. Kristine in sv. Lovrenca na letno sejo to nedeljo pri Sv. Vidu. Ob 1.30 bo sv. rožni venec, litanije in blagoslov, nato se bo pričelo zborovanje v dvorani avditorija.
65 let Kraljice Miru št. 24—
To nedeljo bo društvo Kraljica Miru št. 24 Ameriške Dobrodelne Zveze praznovalo 65-letnico. Ob lih bo v cerkvi sv. Lovrenca maša, sledilo bo kosilo v bližnjem Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. Društvo ima več kot 500 članov in članic, dolgoletna tajnica pa je prizadevna Alice Arko. Čestitamo ob pomembnem jubileju!
Novi grobovi
John F. Jurca
V	nedeljo, 19. aprila, dopoldne je v Richmond Hts. bolnišnici po kratki bolezni umrl 72 let stari John F. Jurca z Willo-wicka, rojen v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA I. 1914, mož Betty, roj. Speer (prej por. Swanson), oče Jeffreyja (Columbus, O.), očim Richarda Swansona in Judy Kerby, 3-krat stari oče, veteran II. svetovne vojne, zaposlen pri Universal Hydraulics Co. do svoje upokojitve 1. 1983. Pogreb bo iz Grdinovega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v sredo, dop. ob 10.30 na pokopališče Crown Hill v Twins-burgu. Pogrebne obrede bo v pogrebnem zavodu opravil rev. Douglas Browning. Na mrtvaškem odru bo pokojnik ležal danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
Mary H. Zahar
V	nedeljo, 19. aprila, je umrla Mary H. Zallar, rojena Velkovar, žena Edwarda, mati Belly Zallar in Nancy Alexander, 10-krat stara mali, 12-krat prastara mati, sestra Josephine Matic, Nettie Velkovar, Caroline Corrigan, Pauline Verhotz (pok.), Johna, Howarda, Joe-a (pok.) in Stanleyja (pok.). Pogreb bo iz Brickmanovega zavoda na 21900 Euclid Ave. jutri, v sredo, v cerkev St. Justin Martyr dop. ob 10. in od lam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
Upokojenci slavijo—
To nedeljo bo Klub slovenskih upokojencev za St. Clair-sko okrožje praznovalo 25-let-nico obstoja. Od 1. do 3.30 pop. bo servirano kosilo v spodnji dvorani, sledila bo zabava. Članek na str. 2.
Pevsko društvo Planina bo praznovalo svojo 50-letnico v soboto, 2. maja, s koncertnim nastopom in plesom v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Hts. Koncert se bo pričel ob 7.30 zv., sledil bo ples. Vstopnice po $5 boste lahko dobili pri vhodu v dvorano. V spodnji dvorani bosta odprti kuhinja in bara.
Seja—
Društvo Ribnica št. 12 ADZ ima mesečno sejo v nedeljo, 26. aprila, ob 2h pop. na domu predsednika L. Šilca, 30417 Oakdale, Willowick, O. Članstvo prijazno vabljeno.
Lepa podpora—
Neimenovani dobrotnik iz Bellevilla, Michigan, je naš tiskovni sklad obogatil s prispevkom $50. Za naklonjenost .se iskreno zahvalimo!
Letna seja Slovenskega doma za ostarele—
Ne pozabite, da bo letna seja članov in prijateljev Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. v petek, 15. maja, ob 7.30 zvečer v spodnji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Član z voliv-no pravico je vsakdo, ki je kdaj prispeval najmanj $25 temu zavetišču. Darovi so lahko bili ob različnih prilikah, le da znašajo skupno najmanj $25. Na seji bodo poročali odborniki o poslovanju Doma v preteklem letu, o načrtih za nadaljnji razvoj, izvoljenih bo pa 5 od 15 članov direktorija.
Okreva po težki operaciji—
Pred nedavnim je prestal težko operacijo (bypass) Eddie Debevec, ki je bil mnoga leta zaposlen v naši tiskarni. Zaradi srčne bolezni je moral pred leti v pokoj in sedaj živi na Floridi. Počasi okreva. Našemu nekdanjemu sodelavcu (polbratu lastnika James Debevca) želimo hitre povrnitve zdravja!
VREME
Pretežno sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 78° F. Pretežno oblačno jutri z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 60° F. V četrtek spremenljivo oblačno z najvišjo temperaturo okoli 63° F. Za petek napovedujejo sončno vreme z najvišjo temperaturo okoli 70° F.
Planina ob 50-letnici
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche
AMERICAN HOME SLOVENIAN OF THE YEAR 1987 - PAUL KOSIR
NAROČNINA:
Združene države:
$33 na leto; $ 1 8 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada:
$42 na leto; $27 za 6 mesecev; $1 7 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$25
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada:
$42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign:
$45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas.
No. 31 Tuesday, April 21, 1987	®°^§§j^83
Tekmovanje ali sodelovanje?
Meseca decembra lanskega leta je pastoralna revija »Cerkev v sedanjem svetu« v Ljubljani razpisala anketo o sedanjem trenutku Cerkve na Slovenskem. Med odgovori je zanimiva, vredna širšega komentarja razprava Franceta Bučarja pod naslovom Tekmovanje ali sodelovanje? Posneli bomo v naslednjem njegove misli, jih ocenili in izrekli svoje mnenje o tem zlasti za povojno politično emigracijo izredno važnem vprašanju. Problem je gotovo vreden, da bi o njem izrekel svoje mnenje še marsikak politični zdomec, ki mu je zadeva bodočnosti Slovencev pri srcu.
Pisec tega sestavka bo začel pri koncu Bučarjeve razprave, ki ocenjuje nalogo Cerkve v sedanjem položaju z naslednjimi besedami: »Poslanstvo Cerkve kot nosilke moralnih vrednot za ravnanje in obnašanje človeka v sodobnem svetu je danes pomembnejša kot le kdaj. Ne samo, da je naša, jugoslovanska kriza razrešljiva samo ob temeljiti moralni prenovi celotne družbe, celo slovenstvo kot narodnost je rešljiva samo iz takih izhodišč.« To stališče je pravilno in sprejemljivo.
Toda kako in na kak način to poslanstvo verske skupnosti praktično zastaviti in uspešno izvrševati, pod popolno, neomejeno oblastjo marksistične vlade, je stvar, ki je vredna temeljite raziskave. Bučar je na hitro roko takole rešuje: »Kljub navidezni zapletenosti je odgovor dokaj jasen, kot naj bi bil ta odgovor jasen tudi že leta 1941. Treba je sodelovati (podčrtal jaz), saj kristjan ne živi v socialni praznini. Kako naj se uveljavlja kot kristjan, če se iz družbe izloča?« Vprašati je treba Bučarja, ki aludira na I. 1941, ali je bila tačas družba pri peščici samozvanih komunističnih revolucionarjev in njihovih sopotnikov, ali pri ljudskih masah, ki so se jim uprle? In, ali tudi danes partija z vso oblastjo v rokah predstavlja družbo? Že vprašanje samo je nesmisel. S to ugotovitvijo pade veljavnost argumenta o potrebi sodelovanja in Bučarjev pouk sodelujočim kristjanom, da morajo ostati suvereni, neodvisni na svojem moralnem, etičnem, krščanskem področju in ne smejo dopustiti, da bi jih drugi spremenili v svoje orodje. Bučar piše: »Sodelovanje ne pomeni samo sodelovanja pri izvajanju odločitev drugih, temveč tudi pri sprejemanju odločitev, pri določanju politike in ciljev na vseh ravneh družbene zgradbe.«
Seveda avtor takoj dostavlja, da je to lahko zelo težko, mi pa pravimo, da je pri sedanjem sistemu nemogoče. V državi, kjer ima vso oblast v rokah majhen odstotek samozvanih ljudi v partiji, ki nikoli niso dobili pooblastila za vladanje od večine naroda na popolnoma svobodnih volitvah, za vernega kristjana ni druge možnosti sodelovanja z režimom kot v obliki orodja. Za orodje pa vsi vemo, kaj je: »samč sredstvo za produkcijo izdelkov in za zasledovanje ciljev tistih, ki se orodja poslužujejo, za izdelke, take in drugačne, ki jih izključno sami določajo. Služiti kot orodje ni sodelovanje, marveč enostaven robotstvo, ki ne more zasledovati lastnih ciljev in vrednot, in je nevredno človeškega osebnega dostojanstva.
Klub upokojencev na St. Clair Ave. slavi 25-letnico
EUCLID, O. - Pozdravljena in dobrodošla pomlad, ki si nas v letu 1987 zopet obiskala. Veselimo se te posebno upokojenci, ki res potrebujemo toplote, da se nam kri hitreje pretaka po žilah.
Upokojenci za St. Clairsko okrožje pripravljajo to nedeljo, 26. aprila, kosilo za svoje člane, kakor tudi za svoje prijatelje. Letošnje kosilo bo povezano s 25-letnico društvenega obstoja in bo torej še bolj pomembno. Slovesnost se bo vršila v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clairju.
Okusno kosilo bo servirano od 1.30 do 3.30 pop. in bo obstojalo iz kokošje in svinjske pečenke s prikuhami, kavo in pecivom. Cena kosilu je $8. Bolnim oz. ostarelim članom, ki se ne bodo mogli kosila udeležiti v dvorani, bo dostavljeno na dom.
Družabna zabava po kosilu bo trajala do 5. ure popoldne. Naša pozornost bo pritegnila posebno žrebanje dobitkov. Drage žene, ko boste mislile na to, poiščite doma kako darilo, da bo žrebanje bolj zanimivo in bo med nami več »srečnežev« !
Vstopnice so še v predprodaji pri članih društva. Lahko pa pokličete tajnika Stanleya J. Franka na tel. 391-9761 in vam bo z veseljem vstopnice rezerviral.
Dragi prijatelji, upokojenci in drugi rojaki in rojakinje, vas srčno vabimo, da se nam 26. aprila pridružite, da boste tudi vi uživali toploto naše domačnosti ob zvokih harmonike, ki bo ubirala lepe, priljubljene melodije.
Na svidenje v Slov. nar. domu na St. Clairju!
Anlonija Škrabec
Vrhunski pevski koncert
MILWAUKEE, Wis. - Da spoznamo naiod, je treba slišati pesmi, ki jih sklada. O resničnosti teh besed smo se prepričali v soboto, 11. aprila 1987, na slovenskem pevskem koncertu v veliki akustični šolski dvorani Nathan Hale, kjer je pevski zbor USPEH pod vodstvom odlične zborovodkinje Dolores Ivanchich prepeval z jezikom slovenske pevske umetnosti. Koncert je požel lep uspeh. Na sporedu je bilo 29 slovenskih in par ameriških pesmi, par ljudskih, par resnih, nekaj otožno žalostnih, nekaj veselih, pač kot se pretaka naše življenje.
Mešani pevski zbor s 36 pevci in pevkami se je v prvem koncertnem delu predstavil z ljudsko lepo pesmijo »Kukovca je kukala« in Fran Gerbičevo »Klic pomladni«. Sledil je nastop ženskega zbora. Lepo so zapele H. Svetelovo »Tičice lepo pojo«, E. Adamičevo »Kazen« ter v priredbi M. Tomca »Ena ptička priletela«.
Nato nam je mojstrsko zapela sopranistka Dolores Ivanchich, Marijan Kozinovo »Pomlad« od Rodgers & Hammer-steina pa »It Might As Well be Spring« ter »It’s A Grand Night for Singing«. Moški zbor je zapel »Rožmarin«, »Gozdič je že zelen« in »Spomladi se vse veseli«. Celoten zbor je zapel »Oj tam za goro« in »Spomladi prav luštno je«.
Ker se je koncert vršil v velikonočnem času, je zbor počastil praznik z Gregor Riharjevo »Danica svetila«, Vinko Vodopivčevo »Regina caeli« in Stanko Premrlovo »Kristus je vstal«. V čas Dnevu neodvisnosti ZDA 4. julija pa je zbor zapel »America the Beautiful« in George Cohanovo »Patriotic Fantasy«.
Po odmoru je bila vrsta na
Za potrdilo te resnice ni treba daleč iskati zgodovinskega dokazila. Bučar sam ga navaja, da so stališče sodelovanja vsaj med NOB sprejeli tudi krščanski socialisti. Toda bili so »izkoriščani za to, da so s svojim sodelovanjem v OF pripomogli ne k uveljavljanju svojih vizij o prihodnji družbeni ureditvi, pač pa, da so pripomogli priti na oblast sedanjemu političnemu režimu«. Avtor trdi, da je bil ta končni rezultat posledica njihove politične kratkovidnosti in nemoči, pa dodaja, daje sedanji položaj analogen onemu med revolucijo. Ne sodelovati namreč pomeni zapirati se v družbeni in politični geto.
Vprašanje: kaj bi se bilo zgodilo, ko bi bil Kocbek odklonil sodelovanje v OF? In se zaprl v politični geto? Komunistična revolucija bi bila po vsej verjetnosti propadla, preprečeni bi bili potoki bratske krvi, Slovenija bi bila kljub temu osvobojena ob istem času, režim v Ljubljani bi ne bil komunističen. Včliki reformator krščanstva s komunistično pomočjo Edvard Kocbek bi ne doživel usode, da je bil vržen med staro, ničvredno šaro, ko je odigral svojo vlogo sodelovanja pri komunistični zmagi.
Ali naj torej Cerkev v Sloveniji, ki sama kot samostojna organizacija ne more sodelovati z režimom, svojim vernikom priporoča, naj sodelujejo v državnih in družbenih organizacijah pod komunističnimi programi in vodstvom, »zaradi svojega verskega prepričanja«? Država si tega zelo želi in na vso moč spodbuja. Jasno, da si želi krščanskih robotov za utrditev svoje diktature, a krščanska ideja bo ostala praznih rok.
Bučar obsoja delovanje kristjanov samo znotraj cerkvenih zidov; se v tej točki z njim strinjam. Sem na tem mestu že pozval katoliško slovensko mladino, ki se zbira v Stični in na Brezjah, naj stopi na plan in izpove svoje poglede na svet in življenje. Ni treba vdinjati se državnim in družbenim (dalje na str. 4)
moškem zboru, ki je občuteno izvedel otožno lepo »Mamici«, dočim je ženski zbor z nežno ubranostjo zapel L. Kramolče-vo »Mamica moja« in Bredo Ščekovo »Mati moja«, celoten zbor pa potem večno lepo »Gor čez izaro«. Pevci in pevke so prejeli vroč aplavz.
Tudi naše jesenske ljudske pesmi so lepe in poskočne, kot je dokazal 14-članski moški zbor, ko je odpel »Ko pa pride jesen«, »Kdaj moramo piti« tn poskočno v priredbi Adamiča pesem »Vipavska«. Po Prešernovi »Zdravica« in Sigmund Rombergovi »Dringing Song« pa smo spoznali, da ti pesm zahtevata številčno močnejš zbor. Kljub temu pa sta bil obe pesmi lepo zapeti in so pevci prejeli zaslužen aplavZ' Pesem »Zdravica«, naj poja-snim, je delo skladatelja Ubalda Vrabca.
V zaključnem delu koncerta se je predsednik Uspeha, sam j pevec John Frangesch prtja teljsko zahvalil vsem navzočif za obisk. Zahvalil se je tuč pevovodkinji Dolores Ivan chich za njeno marljivo in pl° dno pevsko sodelovanje Pr zboru. Zali fantič Kevin Gr# skowaek, v narodni noši oble čen, je izročil Dolores lep pek rdečih nageljnov. Zasluž1 la ga je!
Zadnji dve koncertni pes111' sta bili »Gorenjska zdravici in K. Adamiča »Vinska«.
Z navdušenim odobrav8 njem se je koncertni ve^eI končal, gotovo v popolno za' dovoljstvo navzočih r6ja'(0V’ j rojakinj ter prijateljev.
Spored koncerta je bil W0 izbran po letnih časih in Pra znikih. Pevovodkinja lvan i chich je vodila zbor sprošČen,. in sigurno. Pevci in pevke s° sledili do potankosti, karjer^ dilo lep umetniški uspeh. IZJ mno pohvalo zasluži tudi o ^
Dorot
pianistka	.
je Skz^
čna
Wreschnig, ki točke spremljala na skrbno in pazlijvo.
Razumemo, da tak *conCjfg2 ni nastop ni naštudiran kar noč. Zahteva dolgo vrsto r^_j nih tedenskih vaj in močna Ija in ljubezen do s*°ve/lSs0. pesmi in petja s strani vse . delujočih, ki so žrtvovali prosti čas in včasih še kaj ^ Vsa čast njim vsem in >sl< hvala!	\
Hvala tudi vsem, ki koncertu preskrbeli za izvr zakusko.	m	j
Bil je zopet	lep	jc
pevski praznik,	katere8a	jo
udeležilo okrog	700 roja	^
rojakinj ter prijateljeV' tako naprej!
Simon Jenko:
STUDENCA
Vštric spod gore zeler,e izvirata studenca dva, in kakor pol ju žena, hitita v plan neutego,lia'
Na dvoje gresta Poia-na dvoje bolj, skoz navzdol;
končata teke bo ta, al’ več se videla nikol ■
bolj
I
j
s
s
s
s
8
J
n
ti
6
t;
h
d
n
P
n
k
d
K
t(
sl
m
P:
Ji
fc
Pt
M
m
dt
ga
zn
dt
sti
ol
k£
bt
žti
ki
IS
br
ve
na
Pa
Še
av
le
ne
nit
je
»f<
ski
itij
Pai
raJ
cer
Pa
*n<
SVf
1
ko,
'ijs
v'd
bli|
stri
10
e-
lo
:n
Kanadska Domovina
»o
V-
;e
M
ki
le
in
:a
r-
id
i«
Pritiski od spodaj so prisilili Beograd, da prisluhne ljudem
(Ugleden in zaradi Svoje objektivnosti zelo čitan časopis »The Economist«, ne nedavno na svojih straneh prinesel obši-ren članek o razmerah v Jugoslaviji in pri tem posveti! precej Pozornosti Sloveniji in Slovencem. Ker se mi članek zdi precej razgledan in dobro raziskan, sem ga pripravit za bralce Kanad-ske in Ameriške Domovine. O-M)
BEOGRAD — Ko se dvj komunistična giganta — Sov jetska zveza in Kitajska — spoprijemata s potrebam sprememb v komunističnerr sistemu, se svetu lahko odpu st‘> da je spregledal slične dogodke v sorazmerno maj h n Jugoslaviji.
A so jugoslovanske spre ‘fiembe važne, ker se odvijajo Popolnoma drugačen na-
cm.
y Rusiji Gorbačova in Ki ,a-iski Denga spremembe pri-Najo od vrha. Voditelji obeh ezel imajo še vedno globoko nezaupanje do vsega, kar ne Pride na iniciativo komunistič-J1® Partije in pod njeno kontro-(Reakcija na nedavne štu-entovske demonstracije na tajskem in postopanje z milnimi demonstranti v Moskvi).
^ Jugoslaviji prihajajo spre-
embe od spodaj — navkljub Partiji — in ne zaradi nje. Za Jugoslavijo so zapovedi o re-0rmah »od zgoraj« že stara Pesem.
Stalin je še bil na oblasti in a° eno leto od nje, ko je JJršal Tito že popeljal svojo ga e*° na pot decentralizirane->>samoupravnega sociali-ma« I. 1948.
de^a Cesta Pa ni vodila daleč, stič*10’ *Cer sta ^tto 'n komuni-obina i3artija trdno ostala na kak St* 'n postavila jasne meje, bg	smejo iti spremem-
žno C'te^ me-*a 50 ktBe prilo-ka S?e listke, kot je bila veli-
*^l)ISt*Ca na hrvaškem *•
brezU^°s*0vanski komunisti Več Voc*slva danes ne morejo
načinZaP°Vedovati- drugačen p ref°rme se je pričel.
PartiiIit0vi smrti 1980 je §est f Stls*c	popustil.
avtQ edera*mh republik in dve le bolt”111' p°krajini so postane vi } ne°dvisne od federal-» Beogradu.
ttient^^.’ k' naj ostala »ce-je Sel’ . je družil federacijo, ^feder3;1- posta*a sama tak6 sk° a lz'rana«, da je danes JUgosi nerno®°^e govoriti o eni Partjjj °^ansk' komunistični
^ DarrSlediCa tega je
centri allzacija f'
Pa vee-V Beogradu, zPe r^Ja m°žnost za po Svoje cnjblike’ da zaslec
ko, d ere so izrabile to l'jski c; Spodkopavajo en ^novor-^jebilom b|iki L, loveniji, alpski %ijo Tmeji na Italijo ii a,TI se je porodil
kakšna opozicija v krogu zrahljane, a »legitimne« socialistične zveze (dežnik komunistične partije), in socialistične mladine. i
V	referendumu od zadnjega novembra so slovenski »zelenci«, ena od skupin v SZDL, uspešno izvedli kampanjo in uspeli, da ni bil povišan davek za ekološke potrebe v Ljubljani, prestolnici Slovenije. (Neposredni prevodi morajo biti točni. Akcijo zoper referendum je izvedla manjša skupina ljudi, ki so delali na svoje in ne v okviru SZDL, kaj šele ob privolitvi SZDL, kar bi lahko bralec po tem prevodu lahko sklepal. Op. ur.)
»Zelenjaki« so z argumenti dokazali, da je potrebna drugačna politika, in ne denar, ki je za rešitev tega problema potreben. Oblasti so sprejele ta referendum (mišljen je izid, zopet ur.) in ničesar se ni zgodilo lem upornikom.
V	decembru je druga opozicijska skupina organizirala podpisovanje štirih peticij na ljubljanskem glavnem trgu potem, ko je od policije dobila dovoljenje. Ena od teh peticij je zahtevala poseben status za politične pripornike, druga pa civilno služenje vojaškega roka. V nekaj urah je bilo nabranih 2.400 podpisov.
Take in slične opozicijske aktivnosti so redno poročane v Mladini, slovenskem tedniku, tiskanem pod okrilju socialistične mladine (tu je mišljena Zveza socialistične mladine Slovenije, op. ur.).
Ravno pred božičem je Mladina objavila del vesti iz zahoda o jugoslovanski kršitvi človečanskih pravic, vključno o pomorih jugoslovanskih beguncev na zahodu od jugoslovanske tajne policije. (Gre za pomore zadnja leta političnih emigrantov, op. ur.)
Še preje v letu pa je Mladina prinesla oster napad na izbiro novega predsednika zvezne vlade Branka Mikuliča, kar je povzročilo, da sta avtor in Mladina zabredla v vroče vode. Slovensko sodišče pa je obema prizaneslo.
Razpoloženje slovenskih časnikarjev pa se lahko meri po tem, da os na oktobrskem kongresu iz svojega statuta odstranili klavzulo, s katero so se obvezali služiti marksizmu-le-ninizmu.
Nekaj sličnega, a v manjšem obsegu, se dogaja v Srbiji.
Oblasti v Beogradu so tolerantne do teh opozicijskih gla-
sov, ki so v veliki meri podpirani od literarnih revij in popularnih tednikov in ustanov, kot so Društvo srbskih pisateljev in Srbske akademije znanosti in umetnosti.
Številni akademiki in nekdanji partizani so v odboru, ki je pretekli oktober zahteval svobodne volitve, od režima neodvisna sodišča in pravico do stavke.
Ali gredo te spodbude preko tega, kar se npr. z uradnimi sankcijami dogaja na Madžarskem in Poljskem? Madžarski somišljeniki slovenskih »zele-njakov« imajo več svobode mišljenja pod vlado Janoša Kadarja.
Katoliška Cerkev na Poljskem ima veliko več pravic, kot jih ima prav tako katoliška Slovenija, kjer so smatrali božični nagovor ljubljanskega nadškofa na lokalnem radiu kot nekaj izvenrednega, kajti od 1. 1945 se kaj takega v Sloveniji ni zgodilo.
V Jugoslaviji pa se ni zgodilo nič tako dramatičnega, kot Solidarnost na Poljskem. Zakaj naj bi se potem razburjali zaradi jugo-pluralizma? Odgovor se lahko najde v tem, da so Jugoslovani bolj dovzetni do sprememb, kakor katera koli druga komunistična dežela zaradi slabosti vladajoče stranke in zaradi močnih cen-trifugičnih sil.
Federalni voditelji v Beogradu, ki so poskušali zavreti liberalizacijo, so se znašli v medsebojnih sporih.
Odločne odredbe od vrhovnih slovenskih komunistov bi lahko še obmolknile opozicijo. Ta mesec je bila Mladina primorana opustiti intervju z najbolj znanim disidentom Milovanom Djilasom.
Ta intervju naj bi predočil prvo javno izpoved Djilasa po njegovem padcu v režimsko nemilost 1. 1954 kot zagovornika političnega pluralizma. To je pomenilo propast skrbno pripravljenega javnega mnenja o vodstvu partije in lokalnih partijskih organov.
Večja avtonomija v republikah še ne pomeni večjo svobodo. Nasprotno. Nacionalizem lahko raste in konservativni deli Jugoslavije postajajo še bolj konservativni (v komunističnem smislu, op. OM).
Težke kazni so še vedno naložene na oporečnike v Bosni, v Makedoniji, v Črni gori in na Kosovem. V takih časih, z razlikami med posameznimi privrženci, je vprašljivo, ali je razpokani »cement« zmožen držati skupaj državo ali ne.
Verjetno, da je. Ekonomski problemi so prisilili republike in pokrajini, da na ekonomskem področju sodelujejo. Politično sodelovanje pa si je težko predstavljati.
Brez dvoma bo v debati pri spremembi ustave, kjer se bo razpravljalo o pristojnostih
SVOBODA, Enakost...
(Nadaljevanje s str. 4)
o »katastrofi« na Otoku treh milj, kjer sploh ni bilo nobene nesreče. Z avtomobili se ubije 40.000 do 50.000 ljudi na leto, pa nobeden ne demonstrira in protestira.
Vse take demonstracije vodijo eni in isti ljudje, katerih edini namen je onemogočiti napredek Amerike in povzročiti čimveč škode. V Franciji, kjer je sorazmerno največ jedrskih elektrarn, takih demonstracij ni. Tistim redkim, ki demonstrirajo iz ideje, bi bilo treba povedati, da, če bo kje prišlo do katastrofe, ne bo zaradi tehničnih napak, ampak zaradi sabotaže ali brezbrižnosti uslužbencev.
Pod prvi dodatek spada tudi svoboda vere in ločitev cerkve od države. Vse vere so svobodne, a morajo same vzdrževati svoje šole, obenem pa podpirati državne. Kaj, ko bi škofije pozvali vernike pred volitvami, naj glasujejo proti vsaki šolski dokladi, dokler se denar ne bo pravično razdelil med vse šole, po številu učencev? Ali pa, naj se vsaj dovoli davkoplačevalcem, da na davčni prijavi napišejo, za katere šole naj se porabi njihov denar. Če je to dobro v Kanadi, zakaj bi ne bilo tu?
Zlorabljanje svobode besede in tiska je naredilo kinodvorane, TV in deloma tudi časopisje za najboljšo šolo zločinstva. Občila so že vzela ves ugled civilnim oblastem in so se sedaj spravila še na versko polje. Poročanje o škandalih voditeljev »elektronskih« cerkva in iskanje podobnega med katoliškimi duhovniki, spominja na dnevnik Jutro v Ljubljani pred vojno, ki je objavljal podlistke o Papežinji Fausti, o Aleksandru VI. in podobno, ker o domači duhovščini ni imel kaj slabega poročati. Njegov glavni urednik dr. Albert Kramer, je prepozno spoznal, kakšne napake je delal; glavni uredniki naših ameriških listov in direktorji TV postaj gredo za njim.
Z izgovorom, da ima narod pravico biti o vsem obveščen, objavljajo občila državne tajnosti, ki so jih (za denar seveda) zvedeli od »poučnih oseb, pod pogojem, da ne bodo imenovane«. Kje je ta »narod«? In za kaj se zanima? Povprečen Amerikanec kupi vsak dan 1-3 funte papirja, poišče šport-
zvezne oblasti in republiških, v naslednjih mesecih v Jugoslaviji marsikaj spremenilo.
Rastoče razočaranje trdoli-našev in centralistov lahko vodi do poskusa izoblikovanja odgovora s silo. Jugoslovanska vojska je sestavljena z moštvom iz vseh predelov Jugoslavije. Vojaški udar bi pomenil državljansko vojno, kar bi pa lahko povzročilo sovjetsko intervencijo.
Nobeden od Jugoslovanov pa tega ne želi. ... V tem je upanje, da bo iz sedanje zmešnjave v Jugoslaviji izšel resnični pluralizem.
-- • -----
no prilogo in pogleda, da je njegovo moštvo zmagalo, potem pa vrže papir proč. Za politiko in gospodarstvo se redki zanimajo. Kar poglejte votivno udeležbo! Amerika se bori za svobodne volitve po vsem svetu, doma pa izkorišča to pravico komaj ena tretjina volivcev.
Zaradi popolne svobode, je morala FBI uničiti vse kartoteke ljudi, ki so nevarni državi. Tisti, ki so to zahtevali in dosegli, se pač zavedajo nevarnosti — zase. Pošten človek se tega ne boji.
Drugi dodatek ustavi dovoljuje vsem državljanom nošnjo orožja. Posledica tega je do 20.000 nesreč in umorov z orožjem vsako leto. Mnogi so že poskušali ta dodatek razmeram primerno popraviti, pa so trgovci z orožjem in bogata organizacija ljubiteljev orožja, to vselej preprečili.
Peti dodatek daje vsem državljanom pravico, da pred sodiščem odklonijo pričevanje, če bi jim to moglo škodovati. Ti trije dodatki se najpogosteje zlorabljajo.
Te dni smo spet priče napačnega pojmovanja in zlorabe pravice govora in tiska. Poročajo, da bo Amerika dodala nekaj ladij svojemu brodovju v Arabskem morju in v Perzijskem zalivu. Seveda mora biti vse natančno opisano, kakšne so te ladje, kako oborožene, kakšne rakete nosijo itd. Podobno poučna so poročila o dobavi 600 »Stinger« raket afganistanskim upornikom. Ali ne bi mogli pustiti ruskim vohunom, da bi take tajnosti sami poiskali?
Do 1. 1956 smo gledali na TV vohunske zgodbe, ki so kazale, kako so sovjetski vohuni skušali krasti ameriške vojaške tajnosti, pa so jim ameriške protiobveščevalne službe podtaknili kukavičja jajca, ki so jih potem sovjetski znanstveniki par let študirali in s tem izgubljali čas. Odkar je začivkal okoli zemeljsko oblo sovjetski »Sputnik«, takih zgodb ne kažejo več. Predsednik Eisenhower je prepovedal vsako preizkušanje raket, da ne bi kdo sumil, da se pripravljamo na vojno. Sputnik je prišel čisto nepričakovano. To je bil uspeh! Če napovedujejo kak dogodek 10 let, je zastarel, preden je uresničen.
Zračni most v oblegani Berlin je dal Sovjetom razumeti važnost letalstva. Čez nekaj let se je ameriški poslanik v Moskvi čudil, ko je videl pri neki proslavi nastopati letala, kakršnih Amerika še ni videla. Morska blokada Kube je pa dala Rusom dober nauk o važnosti trgovske in vojne mornarice. Iz vseh teh neuspehov so se učili in napredovali, da so ponekod že prekosili Ameriko.
Tu je izstrelitev vsake rakete vnaprej napovedan in že drugi po vrsti ponesrečen. Če NASA ali kdorkoli lahko na daljavo dirigira izstrelke, jih lahko (dalje na str. 6)
MM	*-£’4 »£Z4 *£-4 4^-4 4Q4 *>!4 *>’4 »'g*# *>^4 >^4 »>;«»>:« »>^4 fc • »>^4 »>!4 *'#’4 »^4 *•#•(
»•R«	»^-4 r^Ti t?!« »J5.4#!*.«**« »!5!«	»S« »S« »S« »S«*« »!5!« »*
ZORA PIŠČANC
PASTIRICA URŠKA
•■< »:»•< »■♦■« «>•«	*'*'* *iai* >'♦'<»•*'« >'•:< *>;< »>:< »:♦:« >>•<
Nadaljevanje
Urška pa je še dolgo strmela skozi okno proti Tkalčevi hiši in proti Vasi, ki se je svetlo odražala na nasprotni strani. Bela odeja je mehko pokrila polje in hrib Grašišče, drevesa so bila čudovita v belem sijaju. Lepše je kot hermelinov plašč grofice Jadvige, je razmišljala Urška. To je umetnina vsemogočnega Boga, ki je s čudežno roko spremenil obličje zemlje.
»In Skalnica?« se je tedaj tesnobno spomnila Urška.
»Nič se ne boj,« ji je naslednje jutro rekel Jan, ko je prišel po mehkem snegu do njihove hiše. »Sneg ne bo ničesar poškodoval, le nežno bo vse prekril. Čudovit pa mora biti razgled s Skalnice na zasneženo pokrajino.«
Ob tej misli se je Jan razživi! in sklenil, da pojde na Skalni-co. Obut je bil v težke očetove škornje in oblečen v dolgo volneno suknjo, na glavi pa je imel svetlo pokrivalo.
»Ali vedo doma, da greš na goro?« je zaklicala Urška za njim.
»Nič ne vedo, pa saj se še pred poldnem vrnem.«
Urško je zaskrbelo. Jan bi ne smel iti brez očetovega in materinega dovoljenja. Lahko se mu kaj pripeti. Nebo je postalo sivo in kmalu je začelo znova snežiti na gosto in vztrajno. Urška se je zatekla k babici:
»Jan je na Skalnici, kaj če izgubi smer?«
»Kako da je v takem vremenu šel na vrh? Pa so mu doma dovolili?«
»Nič ni povedal. Mislijo, da je pri nas.«
Urška je še staršem zaupala svoje skrbi.
»Domače je treba obvestiti. Noč bo kmalu padla na zemljo in v tem metežu se bo izgubil. Vem, kaj se temu pravi,« je rekel Jakob, »tavaš in tavaš in si vedno na istem mestu.«
Jakob se je odpravil k Tkalčevim. Kmalu so skozi metež v prvi mrak zasvetile bakle. Možje so se odpravljali na Skalnico.
»Našli ga bodo, vajeni so vseh steza! Potolaži se, Urška.«
V noč in metež so odmevali klici, ki so se v stoterih odmevih odbijali po grgarski globeli: »Jan...! Jan...! Jan...!« Proti jutru so se utrujeni vr-
nili grgarski možje. Jana ni bilo med njimi. Jernej se je zgrudil na klop poleg ognjišča.
»Ves hrib smo preiskali, a niti sledu za njim nismo našli. Sneg je zakril vse stopinje.«
Na obzorju je nebo naznanjalo nov dan. Prenehalo je snežiti in visoka bela odeja je bila kot mrtvaški prt. Tedaj se je pred vežnimi vrati nekaj težkega zgrudilo.
Veselo seje Jan pognal kvišku, da bi čimprej dosegel vrh. Kaj je to zanj, za njegovo mladost in samozavest. Pokazal bo, da si več upa kot vsi ostali. Hoja po mehkem snegu, saj to je prijetna stvar. Vse je mehko in tudi če se kam zavališ, te nič ne boli, nobenega kamna ne čutiš pod seboj. Pa tudi mraza ne, še toplo ti postaja, je pomislil in si snel volneni plašč.
Saj bom kmalu na vrh, tam pregledam stavbišče, mojster Gregor me bo brez dvoma pohvalil za to, in potem naglo spet v dolino. Prikazal se bom pred Urško kot bi padel z neba. Začudila se bo, da sem tako hitro nazaj, jaz pa se bom smejal in ji rekel, da lahko še enkrat poskusim pot na Skalnico in bom do večera nazaj.
Samozavestne misli so ga poganjale kvišku in veselo se je sam sebi nasmihal. To je bila res sijajna zamisel, si je ponavljal. Urška bo morda zanj v skrbeh, potem pa bo srečna, ko ga bo spet zagledala, zdravega in nič utrujenega.
Nekaj je završalo nad njim, sprva le narahlo, potem vedno močneje. Burja, prav nič te ni bilo treba, si je mislil Jan in pogledal proti nebu. Bilo je svinčeno sivo in nenadoma je na licih začutil nekaj hladnega. Sneži! Kaj za to, kmalu bo na vrhu, navzdol pa bo šlo kot za stavo.
Burja se poigrava s snežinkami, ki postajajo vedno gostejše. Saj sploh ne vidi več vrha! Pa mora dalje, tu na pol pota ne sme obstati. Le naprej, kaj bi se bal par snežnik! Toda vrh bi moral vendar že doseči. Kako, da se mu odmika? Nič več ne vidi pred seboj, samo divji ples snežink in tuljenje viharja. Ni prijetna ta igra. Pa premagal jo bo, saj je na Skalnici kot doma. Poganja se naprej, pa nič več ne hodi v hrib, kar same so ga noge zanesle na krožno pot okoli hriba.
Grdina Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
— V družinski lasti že 82 let. -
Jana je minila vsa samozavest. Poganja se dalje, sope, pada, in spet vstaja, vrha pa ni nikjer. Pot se vleče kot začarana. Globoko spodaj sliši šumenje. Soča? Kako je mogoče, da je zašel na južno stran? Torej se je res zgubil v viharju, zašel s poti in sedaj tava okrog hriba, kot bi ga nosile zlobne čarovnice. Prvi mrak že pada na zemljo in on ne ve ne kod ne kam. Pred njim je samo besna igra snežink, zagdnja se vanje kot v ledeno steno. Kam?
»O Marija s Skalnice, pomagaj mi!« glasno zakliče Jan v stiski duše in srca. »Daj, da še enkrat najdem svoj dom, da najdem Urško, tvojo videnko. Sveti angel varuh moj...« Njegova molitev je ponižna in pohlevna, skrušen v svoji nemoči se poganja dalje in dalje. Pogreza se v visoki sneg, s poslednjimi močmi vleče noge iz globin, a naslednji korak je spet negotov in ga potegne v globino.
Utrujen je do smrti. Najrajši bi sedel v sneg in zaspal. Pa ne, tega ne sme, mu vstajajo pred očmi pripovedke, ki jih je slišal doma ob ognju, ko so onemogli zaspali v snegu in se niso več zbudili.
Ne! On mora živeti, premlad je še, da bi umrl. Pa vendar, ko je bil slep, je našel pot do vrha Skalnice, pa bi je sedaj ne? Takrat je pot poznal, vsak kamen mu je bil znan, ovce so ga vodile, slišal je njih zvončkljanje. Tu pa je sam, strahotno sam v razbesnelem snežnem viharju. Pa vendar, mora se rešiti, mora.
(Dalje prihodnji torek)
Svoboda, enakost...
(Nadaljevanje s str. 5) tudi naši sovražniki, če imajo za to prirejene kompjuterske programe. Zadnje vohunske afere kažejo, da imajo Sovjeti dostop do vseh ameriških tajnosti. Ko bi se njim kaj takega zgodilo, bi izdajalca privezali na raketo in ga poslali z njo vred v vsemirje, da bi iz neposredne bližine lahko poročal o njenem poletu.
Kako različna je miselnost Evropejcev in Američanov. Včasih se zdi, kar je v Evropi prav, mora biti v Ameriki narobe, pa je prav.
Doma sem bil nekoč tepen, ker sem tekel za maškarami, namesto, da bi šel v cerkev; šemljenje obrazca, ki ga je ustvaril Bog, je bilo greh. Tu starši greše, če ne kupijo svojim otrokom mask za Halloween, da gredo z njimi v sprevodu iz šole na ceste. Tudi ples, igranje za denar in pitje alkoholnih pijač in še marsikaj, je bilo greh, ali vsaj priložnost za greh. Tu se to vrši po vseh cerkvenih bazarjih. Civilizacije imajo pač različne stopnje.
Naše sosed je bil trikrat v Ameriki in je rad pripovedoval, kakšna svoboda vlada tu. »Vsak ima pravico biti po svoje neumen«, je večkrat rekel. Oprostite mi, če sem se tudi jaz poslužil te svobode!
DESET BOŽJIH ZAPOVEDI!
CLEVELAND, O. - Nadvse zanimiv članek »In Gold We Trust!«, katerega je napi 1 g. Anton Žakelj v Amer: ki Domovini z dne 31. marca me je nekako vzpodbudil k naslednjim mislim.
Pogosto smo se v tovarni pogovarjali med odmorom, kam gre naša dežela in zakaj je vsaki dan slabše? Kakšna naj bi bila rešitev iz tega in kako zasukati vse na boljše?
Zdi se mi, da bi bil odgovor precej enostaven samo, če bi vsi pomislili, da nam je bilo dano iz božjih rok, kako moramo pač živeti na lej zemlji! Ko sem še obiskoval državno klasično gimnazijo v Ljubljani se dobro spominjam, da so nas učili: »Na svetu smo zato, da živimo Bogu po volji«! Torej ne zato, da živimo po naši volji. Poleg tega so nam rekli: »Bog VSE vidi, Bog VSE ve, greh se delati ne sme!«
Če ne znamo ugotoviti, kaj
Še zaključna misel: Vojna je hud udarec za narode. Mi smo se znašli v njej. Revolucija je desetkrat hujša in je ne more razumeti, kdor je ni doživel. Med revolucijo, ko so bile človeške glave cenejše, kot zeljnate (po izjavi nekega partizana), je držalo ljudi samo upanje na povratek svobode. Vsi — razen partizanov — smo upali, da bodo končno Anglo-Ame-rikanci zmagali in nam vrnili svobodo. Ne zaradi denarja, ampak zaradi svobode, ki smo jo najbolj pogrešali, smo po vojni vsi želeli priti v Ameriko. Ta dežela še vedno privlačuje milijone po vsem svetu, da tvegajo življenje, ko beže čez morje, čez hribe in čez minska polja. Mnogi tega cilja nikdar ne dosežejo, nekateri so tudi razočarani, toda beg v svobodo se nadaljuje z vsega sveta.
Anton Žakelj
je greh, se lahko obrnemo na »Deset božjih zapovedi«, ka' tere so nas tudi učili v šoli in menim, da to ni nikomur škodovalo! Kdor pa ne zna zapovedi, jih z lahkoto najde v vsakem molitveniku.
Pred tedni je clevelandski župan George V. Voinovich dejal časnikarjem, ko so ga vprašali za mnenje glede AIDS bolezni in razpečavanja prof'" laktikov med šolsko mladino, da imamo vse te probleme zato, ker premalo ljudi živi po božjih zapovedih. Ponovno j£ omenil božje zapovedi PreC* kratkim »rock & roli« popev' kar in komponist Littie Richard, ki je bil gost na tel£' vizijskem programu Larryja Kinga. Priznal je, da je ^ skozi mnogo let popolna čl°' veška propalica — pijanec, homoseksualec, užival vsa mogoča mamila, nemoralno žive — vse dokler se mu ni pripeli!3 huda avtomobilska nesreča, 'z katere ne bi smel ostati pri Živ' Ijenju. Prepričan je, da go Je čudežno rešila božja roka int0 mu je odprlo oči, da je nemu' doma in za vedno zapustil življenja grešnika in posvetil svo je življenje učenju drugih, * še vedno živijo v grehu.
V zadnjem delu g. Žakljeve ga članka beremo izjavo ^ Swanka: »Mi ne moremo begniti s sveta, niti mu gosp0 dovati. Nišem črnogled, 171 smo še vedno najvažnej5^rU žba; mi smo še nebesa! D°'ar je še vedno glavna valuta. Sm0 politično močni! Toda kanci porabijo preveč in P hranijo premalo.«
Mogoče je tudi takole p'sa kak rimski politik pred pmPa dom rimskega imperija?! goče bi ne bilo nespametno, bi obesili na vrata Vrhovneg
leti
Pa
sodišča ZDA za kakšni dve deset božjih zapovedi , potem izbrali pot v bodočn°s
d.m
Dragi rojaki, potujete v Evropo?
Na pragu domovine, v središču stare Gorice na drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALA HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalni^' telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizU ' mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort p° z ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteU soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago h ' konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska res ^ racija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE ^',. c0 bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodo pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK:	,
dobrodo^*;
la
a-
in
o-
0-a-
ki
:h
sa
lS!
1-
)’
ie 1 o !
'■
e
-
3
Ha-Hec-Hi-Ho-Humor!
Skuhal @
»M pogrel mecan
(Ne)USPELI SESTANEK NA VRHU!
Preden se je odpravil na pot, da bi se srečal z ameriškim Predsednikom Reaganom, je sovjetski voditelj Gorbačov naročil svojim somišljenikom v Kremlju, naj med njegovo odsotnostjo poskrbijo, da se odpravijo gotovi nedostatki.
»Ko se vrnem, ne maram več videti dolgih vrst pred trgovinami. Poskrbite tudi, da ljudje ne bodo več zahajali v oerkev. In kar je najbolj važno, glejte, da bodo vse knjige z Otojim življenjepisom razprodane.«
Ko se je po neuspelem sestanku na vrhu vrnil nazaj v Sovjetsko zvezo, je takoj opazil, da ni več vrst pred trgovi-oarni. Tudi cerkve so bile večinoma prazne. V knjigarnah Pa. kjer se je ustavil, ni mogel dobiti tudi enega izvoda knji-9® s svojim življenjepisom.
»Harašo!« je rekel svojemu asistentu, ga objel, poljubil. mu čestital in ga vprašal, kako je lahko vse to dosegel v tako kratkem času.
»Oh, saj ni bilo res tako težko kot izgleda. Pred trgovi-nami ni več vrst, ker trgovine smo kratkomalo zaprli. Cer-^Ve so prazne, ker smo svete podobe v njih nadomestili s tvojo sliko. Tvoj življenjepis pa zato gre tako v prodajo, ker 1® bil tiskan na straniščnem papirju.«
Učitelj v šoli: »Računstvo je zelo natančna znanost. Na Primer, če zgradi en delavec hišo v devetih dneh, jo devet Palavcev lahko zgradi v enem dnevu. Ali mi lahko kdo pove ^ak drugi primer?«
Nekdo v predzadnji klopi: »Če ena ladja potrebuje Sedem dpj, da prep|uje pot iz Amerike v Evropo, lahko Sedem ladij prepluje isto pot v enem dnevu.«
»Dober dan želim,« je lagal.
Kmalu po zaključku druge svetovne vojne je Stalin uka-2a|. naj bi izdali novo serijo znamk z njegovo sliko. Posebej J® opozoril pristojne organe, naj ne štedijo z denarjem, ko
bo §|
° za kvaliteto papirja in lepila.
In vendar so kmalu začele prihajati pritožbe, da se Zr'amke nerade primejo na pisma. Toda preiskava je ugoto-1 a> da je lepilo prvovrstne kakovosti, ampak ljudje pljujejo a napačno stran znamke...
Maks se je nekoč pretepal z neko žensko in bi bil zma-yai. ko
9lavi.
9a ne bi ženica zadnji trenutek udarila z berglo po
te. “^čka, jaz se kar ne morem odločiti za poroko. Tako
° mi je pri srcu ko pomislim, da bom morala zapustiti 'arTio.«
“Je že v redu, otrok moj! Kar s seboj jo vzami!«
Zavar ^	mo^ je zaprosil za povišanje življenjske
n . rovalnine, toda njegova prošnja je bila zavrnjena. To kar 6j S'*n° P°tr*0 'n J6 šel sam v urad ter povedal gospodom
stat.>>Če bi vi, gospodje, imeli kaj soli v glavi, bi pogledali
Do er!'**0 'n brž ugotovili, da v resnici zelo malo ljudi umre a7' letu.«
ž9dr
Najučinkovitejše sredstvo zoper staranje je, če tuintam ernlješ za volanom.

~ Najbrž premišljuje, kje je pustil obleko...
ZVEZA SLOVENSKE AKCIJE
Pred nedavnem smo prejeli v uredništvu razmnoženo pismo pred tremi leti v A vstraliji ustanovljene organizacije, ki se imenuje »Zveza Slovenske Akcije«. Tajnik te »Zveze« je Ivan Kobal, poštni naslov ZSA pa je: P. O. Box 153, Rydalmere, 2116 N.S. W. Australia.
ZSA išče nove člane med rojaki in rojakinjami v vseh slovenskih naselbinah po svetu, tako tudi v ZDA in Kanadi. Ker tajnik ZSA ni naslovil posebnega sporočila, namenjenega nam v ZDA in Kanadi, ampak le priložil letak, v katerem so podatki o ozadju in namenih ZSA, lahko našim bratcem samo to vsebino posredujem. V tekstu, ki sledi, so omenjene vsote v dolarjih. Menim, da gre za avstralske dolarje, vsak avstralski dolar pa je trenutno vreden kakih 72 ameriških centov. Ur.
ŽIVI NAJ SLOVENSKA BESEDA!
Dragi člani in prijatelji ZSA!
Čas je, da vas spet pokličemo po imenu. Najlažje vas dosežemo z odprtim pismom, ki je namenjeno vse člane povezati in še druge priklicati v Zvezo. Ta je zato ustanovljena, da posreduje pomoč in povezavo med Slovenci po vsem svetu.
Tri leta je odkar smo se v Sydneyu (Avstralija) zbrali z namenom, da nekaj storimo za poživitev slovenske zavesti, za ohranitev in obrambo slovenskega jezika in za pravice, ki nam pripadajo kot narodu.
Da je naša zadeva še vedno aktualna pričajo poročila iz Slovenije, kjer imamo člane, sotrudnike in prijatelje, ki pozdravljajo našo Zvezo in delajo z nami.
»Slovenija — Moja dežela!«
»Slovenci imamo zgodovinsko pravico do svoje narodnosti.«
»Je akcija potrebna?«
»Nismo premajhni.«
»V čigav rog trobi ZSA?«
»Veneti, naš davni predniki?«
»To All Concerned.«
»Bojan Štih nam je zapustil oporoko.«
»Naj gre ta kelih mimo mene!«
To je le nekaj naslovov, ki razodevajo naše delo.
Devetsto članov nas je — jutri nas bo več! Proti temelju in cilju ZSA ne more pravi Slovenec ugovarjati. V tem malem, v čemer se strinjamo, je naša skupna moč. Vse drugo, v čemer se ne strinjamo, je izraz našega iskanja skupnih ciljev. Ohraniti slovenstvo pa je skupna naloga vseh Slovencev in ZSA je sredstvo za dosego tega cilja.
Vsakdo nas lahko vpraša, kaj pravzaprav dela Zveza slovenske akcije? Kje je kaj videti?
Razmere, v katerih se je ZSA ustanovila, so obenem opravičilo in razlaga, zakaj še ni videti velikih uspehov. Peščica navdušenih, ki smo sprejeli vloge odbornikov, ni sestavljena iz poklicnih voditeljev, tudi ne iz pisateljev in književnikov, ampak iz navadnih ljudi, ki smo seveda obenem veliki narodnjaki, zavedni sinovi in hčere slovenskih mater. Kot taki delamo in smo naredili kar smo mogli, da bi se zamisel Zveze okrepila in razvila med bolj sposobnimi slovenskimi narodnjaki širom
sveta, tako da bi se v vsakem slovenskem središču poživila slovenska zavest in narodni ponos — brez njiju je nesmiselno govoriti o lepši in boljši slovenski prihodnosti.
Vsekakor, nekaj podatkov vas bo morda zanimalo:
1)	. Iz naše skromne »centrale« je izšlo dosedaj kakih štiristo osebnih pisem, poleg tega še lepo število okrožnic in fotokopiranih spisov, namenjenih vsem članom in prijateljem.
2)	. Na predalu ZSA je dvanajst map s trdimi platnicami, v vsaki mapi je okrog 150 listov s prijavnicami, pismi in dopisi. Če bi bilo vse v eni knjigi, bi ta knjiga morala imeti najmanj 3600 strani.
3)	. Dohodkov, oz. darov za ZSA je bilo 1.1.87 $2105. Izdatkov, ^največ za pošto in fotokopiranje ali tisk, je bilo $2024.
4)	. V Sydneyu oz. pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu smo imeli dosedaj okoli 20 srečanj ali sestankov.
5)	. V zalogi imamo še 400 izvodov knjižice »Živi naj slovenska beseda!«, ki jo je izdala ZSA in vsebuje deset lepih domoljubnih pesmi. Vsaka posebej je ilustrirana od našega umetnika arhitekta Cveta Mejača in vse so namenjene poživiti slovensko zavest med rojaki. Cena te knjižice je samo $2.
6)	. Če bi hoteli to pismo poslati vsem članom, bi takoj potrebovali 900 izvodov le-tega, 900 kuvert, 900 znamk po 36, 90 ali 100 centov, to je približno $1200.
Kaj narediti?
S to pičlo vsoto, ki je v blagajni, in na račun tega, kar nam bodo člani v kratkem dali ali poslali, bi radi seznanili čim več naših ljudi s stanjem in načrtovanjem naše Zveze.
Obračamo se najprej na vse podporne člane. Če hočete, naša akcija lahko postane nekaj močnega, za slovenski narod nekaj odločilnega! Potrebna je vaša vsestranska in vztrajna podpora.
Obračamo se na vas vse, ki ste že kaj napisali ali poročali o ZDA. Če hočemo, da bo naša akcija uspešna, moramo ■ vztrajati in na vse načine razlagati cilj naše Zveze.
Obračamo se na slovenske pisatelje, pesnike, skladatelje in vsakovrstne umetnike! V ZSA imate priliko izraziti in pokazati vašo ljubezen do
domovine Slovenije in dvigniti moralo slovenskega naroda. Talenti, ki jih trosimo po vsem svetu, naj se pokažejo, da so slovenski talenti!
Obračamo se na vas, urednike in časnikarje pri slovenskih publikacijah: podprite Zvezo slovenske akcije! Tukaj ne gre za podpiranje te ali one politične stranke, ampak za osnovno obnovitev slovenstva, ki je pogoj našega obstoja.
Obračamo se na vas voditelje, vzgojitelje, ravnatelje in predstojnike slovenskih institucij! V vaših rokah so sredstva za gradnjo slovenske bodočnosti. V Zvezi slovenske akcije se lahko povežete v nedotakljivo slovensko solidarnost.
Obračamo se na predsednike, tajnike, blagajnike in odbornike vseh slovenskih društev in klubov širom sveta. Vaše delo za ohranitev in poživitev slovenstva je trdo in nehvaležno. V Zvezi slovenske akcije lahko najdete tisto nit solidarnosti, ki bo vsem dala več poguma.
In končno se obračamo na vas posameznike, ki bi radi kaj naredili za svoj narod, pa ne veste, kje bi začeli. S tem, da se vpišete v ZSA, se pridružite vsem tistim, ki z vami delijo željo, da bi bila Slovenija naša dežela in da bi še živela SLOVENSKA BESEDA Slovenska beseda živi!
V domovini, v zamejstvu, v zdomstvu.
Mladina se prebuja.
Naš glas odmeva!
Naš glas budi!
Pregrade so čedalje manjše! Zveza slovenske akcije povezuje nas vse!
Samozavestno, vztrajno, ponosno pojemo: SLOVENEC SEM! Tako, dragi člani in prijatelji ZSA, smo odložili nekaj svojih misli in vam jih polagamo na srce. Od vas želimo dobiti odločen odgovor. Od vas je odvisno, kaj bomo naredili.
Za zaključek, naš predlog je ta:
ZBERIMO SE, POVEŽIMO SE, ORGANIZIRAJMO SE.
Vsak član naj skuša pridobiti novega člana, kadarkoli mu je dana priložnost.
Kdor zmore, naj podpre ZSA z denarnim prispevkom.
Za povezavo med nami je potrebno neodvnisno glasilo ZSA, v katerem naj bi člani in prijatelji bili takoj obveščeni o zadnjih dogajanjih doma v zvezi z ohranitvijo našega naroda in jezika. Razveseljivo pa bi bilo slišati istočasno mnenja vseh nas Slovencev z vseh koncev sveta. To pa zahteva primerno število podpornih članov in aktivnih sodelavcev, ki verujejo, da je naša akcija potrebna in so pripravljeni vztrajno sodelovati.
Kdor zna pTedlagati, naj predlaga!
Živi naj slovenski narod, živi naj slovenska beseda!
Sledi prijavnica, ki jo lahko (Dalje na str. 4)
Tekmovanje ali sodelovanje?
(Nadaljevanje s str. 2)
enotam režima, marveč osebno, zlasti v stikih s svojo okolico razvijati svojo krščansko in katoliško misijo. Mislim, da je delavnost krščanskega človeka v tej smeri zelo veliko vredna.
Še beseda o pripisu urednika AD pod Bučarjevim člankom. Poudarja namreč, naj bi se z vso upravičenostjo moglo »besedilo tega prvenstvenega (Bučarjevega) razmišljanja razširiti tudi na področje političnega delovanja in odnosov ... s sedanjim režimom«. Kar velja v zgornjih vrsticah za sodelovanje Cerkve in kristjanov z vlado v Sloveniji, velja v dvojni meri za tako sodelovanje na političnem področju med političnimi zdomci in režimom v domovini. Znašli bi se namreč z režimom na istem terenu, kar pri Cerkvi ni. Kdor vede in hote sodeluje in režim politično podpira pod egido narodne enotnosti, je političen robot v službi svojega gospodarja v Ljubljani. To ni sovraštvo, to je resnica. Resnica pa osvobaja.
L. P.
Resnica res osvobaja, bolj težavno vprašanje je, kdo to »resnico« lastuje in potem podeljuje manj brihtnim, da mu sledijo. Osebno zagovarjam žive stike s predstavniki režima, če jih ti želijo, naj bodo ti predstavniki funkcionarji, diplomati, kulturniki ene ali druge vrste, novinarji. Prepričan sem, da nihče teh ne odide od mene, ne da bi vedel, kje stojim politično, ve tudi, in to po osebnem pomenku, pogovoru itd., da so tudi v širši Slovenski skupnosti v Ameriki vsaj nekateri, ki niso slepo predani režimski propagandi. Ravno tako ravnam s tukaj rojenimi ljudmi, ki se zavedajo svoje slovenske preteklosti, a jih je L. P. v nekem prejšnjem članku odpisal, ker pač niso pripravljeni sprejeti njegovih »lekcij« o tem, kako se naj obnašajo. A ravno ti bodo še tu, ko politične emigracije ne bo več. Odklanjati delovanje med mlajšimi generacijami zato, ker ti dovolj ne obvladajo slovenščine, ne gledajo na Slovenijo kot »svojo domovino«, se jim zdijo politične formulacije in organizirane oblike, prenesene iz pred- in medvojnega slovenskega političnega življenje neustrezne, irelevantne — vse to pomeni smrt za slovensko politično emigracijo tekom ene same generacije. Kdo seje npr. v zadnjih 15, 20 in več letih tej emigraciji pridružil kot aktiven, sodelujoč član? To v času, ko se je več deset tisoč izobraženih Slovencev kot tudi »navadnih« delavcev izselilo v zahodnoevropske in druge politično svobodne države. Oprostite, dr. L. P., jaz ne vem za nobenega. Ali to Vam nič ne pove? Zato poudarjam, ponavljam, da se mora zavedna, demokratična slovenska politična emigracija prilagajati novim razmeram, ne pa zahtevati, da se razmere oz. mlajše, v tujini rojene generacije, njej prilagajajo. Ker tega ne bodo storile, o tem sem jaz prepričan, ta je moja »resnica«.
V svojem razmišljanju ne želim škodovati sedanji organizirani politični emigraciji, niti ne podceniti njenih zaslug v iz-pričevanju principov svobode in demokracije kot edini sprejemljivi za Slovenijo. Brez te emigracije in njenih aktivnosti bi bilo danes prosto polje za sedanji režim v Sloveniji. Dobro. Ampak, misliti je treba tudi na sedanjost in še posebej na bodočnost. Menim, da bi bita vloga politične emigracije tu v ZDA (razmer v Kanadi, Argentini, Avstraliji seveda od blizu ne poznam) veliko večja in učinovitejša, njen vpliv daleč pomembnejši v širši slovenski skupnosti, či bi bita našla načine za navezovanje stikov s tu rojenimi generacijami, ki so bde in so še politično pasivne do Slovenije. Večkrat od posameznikov v politični emigraciji slišim pripombo, da bi režim pisal tudi o njih, kot.da so se temu režimu vdali, če bi bili navzoči na določenih prireditvah, kjer nastopajo predstavniki Slovenske izseljenske matice, konzuli ati drugi. Tega ne verjamem, a tudi če bi, kaj bi to pomenilo? Itak lažno poročajo o nas. Kaj je ena laž več? Vendar bi se ravno ti predstavniki z lastnimi očmi lahko prepričali ne samo o navzočnosti politične emigracije, ampak tudi o tem, da je ta politična emigracija režimu bolj nevarna, ker išče stike ravno med tistimi našimi rojaki, ki so prej bdi apolitični (mnogi bodo taki seveda tudi ostali) ali režimu bolj ali manj naklonjeni (tudi tu ni pričakovati velikih sprememb).
V režimsko korist namreč je, da politična emigracija odpisuje tiste, ki se niso pripravljeni javno in v celoti politično »spreobrniti« in trobiti na ves glas: o joj, v kakšni zmoti sem bil. Zdaj sem le spoznal »resnico«, oprostite me, da me je tako dolgo vzelo. Če bi jaz sede! v Ljubljani kot oblastnik, bi bil zelo vesel takega stališča politične emigracije.
Kot Američan slovenskega rodu je moje gledanje na Slovenijo in z njo vred Jugoslavijo, usmerjeno na končni cilj politične demokratizacije, na uvedbo večstrankarskega, res pluralističnega sistema. Pisal sem že in ponavljam, da je tak sistem predpogoj vsega ostalega. In ta cilj nas lahko, če želimo, združi v veliko fronto sicer drugače opredeljenih oz. mislečih ljudi, ki pa imajo kot cilj: demokratično Slovenijo. Nimam v mislih, da bi ustanovili še kako organizacijo, saj je teh dovolj. Mislim na nekakšno duševno fronto, v kateri bi bili kot poedinci pripravljeni govoriti z drugimi, ki drugače gledajo na stvari, a jih ne zaradi tega zavračati, ker pač ne sprejemajo brezpogojno naših pogledov, kaj šele našega vodenja. Iz prevelikega števila politično aktivnih slovenskih emigrantov se ob vsaki priliki sliši mnenje, da so tisti v naši skupnosti, ki imajo te ali druge stike s »predstavniki« režima, dejansko re-
SVOBODA. Enakost
‘ ,y .
CLEVELAND, O. - Med tremi gesli francoske revolucije, je bila svoboda na prvem mestu. Pa je takrat padlo na tisoče nedolžnih ljudi. To je bila svoboda pekla.
Tudi komunisti zahtevajo in obetajo popolno svobodo, dokler so v opoziciji, ko pa pridejo na oblast, uničijo vsako sled svobode; človek ne sme več niti misliti. Po njihovi zmagi sO se uresničile Prešernove besede, ki so jih partizani med revolucijo pogosto citirali: »...manj strašna je noč v črne zemlje krili, ko so pod soncem sužnji dnovi...«
Res je sicer, da tudi desničarske diktature preganjajo svobodo, toda komunistov nikoli ne dosežejo.
Popolne svobode ni in je ne sme biti. Če kje za kratek čas zavlada, je to svoboda džungla, kjer močnejši davi šibkejšega.
Sicer pa, kateri otrok bi hodil v šolo, če bi bil svoboden? Koliko fantov bi šlo k vojakom (kjer je vojaška služba obvezna), koliko ljudi bi delalo? In koliko bi jih plačevalo davke? Niti rojen bi ne bil marsikdo, če bi bilo po njegovem.
Mnogo te svobode so vzele otrokom njih matere, ki v milijonih more nerojene otroke — da bi bile same bolj svobodne. Če jih imajo, pa to svobodo odkupujejo z »weekly allowances«, da bi se otroci navadili sami gospodariti, tako pravijo. Ne gospodariti, zapravljati! Kakor je napačno, če starši vzamejo otrokom denar, ki so si ga sami zaslužili, tako ni prav, če jim dajejo denar, ki ga niso zaslužili. Samo to, kar človek sam zasluži, zna ceniti. Nezasluženi denar otrok sprva zapravi za »junk food« in mehke pijače, pozneje pa za mamila.
Vsaka prevelika svoboda
vodi v anarhijo in vsaka demokracija v diktaturo, je vedel že angleški državnik Gladstone (1809-1898).
V tem oziru prvači ohijska zakonodaja. Zaradi protesta peščice ljudi, je razveljavila obstoječi zakon, da mora vsak motociklist nositi čelado (vsak ima pravico, da se ubije). V sosednji Pennsylvaniji mora biti vsak vozač zavarovan in vsako vozilo enkrat ali dvakrat pregledano, v Ohiu tudi mora biti vsak voznik zavarovan, a po ohijskih cestah ropotajo avtomobilske podrtije, ki bi se na Balkanu ne smele pokazati na cesto. Določene so dovoljene brzine, pa je na cestah v nadlego tisti, ki se jih drži.
Marsikak tujec, ki pride prvič v Ameriko, kmalu opazi tri nevarnosti, ki prete uničiti Ameriko. Te so: 1) prevelik pohlep po denarju, 2) pretirana svoboda, in 3) močne narodne manjšine.
O prvi nevarnosti sem že pisal, pa se slišijo ugovori, da je ravno želja po bogastvu naredila Ameriko veliko. Res je! Neomejena svoboda enih in suženstvo drugih. A ista pretirana želja lahko naredi Ameriko spet majhno.
Podlaga ameriške svobode je njena ustava, ki bo letošnjo jesen doživela svojo dvestoletnico.
Ustava ima 7 členov. Prvi člen deli oblast na tri dele: zakonodajnega, izvršnega in sodnega. Kljub tej delitvi se dogaja, da se zakonodajna veja vtika v sodne zadeve. Kdo pooblašča nesodnike, da potrošijo milijone za potovanja po Ameriki in po drugih delih sveta, ko preiskujejo na primer umor predsednika Kenne-dyja, nazadnje pa takorekoč prepišejo izsledke dveh ali treh prejšnjih preiskav?
Ostali členi ustave prepovedujejo Kongresu, da bi z zako-
žimske lutke ali še hujše. Tako govoričenje kaže ne samo na politično nezrelost takih ljudi, ampak tudi na njihovo osnovno nesposobnost v političnem oziru. Mislim, da je bita ta navada grobega zmerjanja prenesena iz predvojne in medvojne slovenske prakse, a tu v ZDA ne samo, da ne učinkuje pozitivno, ravno obratno vpliva. Morda je kdo prestrašen ob bojazni, da bo označen za režimsko lutko, če gre na to ali ono prireditev ipd., bolj verjetno je, da se tak človek umakne v pasivnost ali pa reagira tako, da še bolj vneto in s še večjo vnemo počenja to, kar je privedlo do prvotnega z te zelo redkimi izjamami nesmiselnega zmerjanja. Zmerjanje drugega je enostavno, kar potrjuje dejstvo, da imamo v naši sredi nekaj takih, ki to počno kar skoro poklicno, bodisi ustno bodisi preko pisem. Precej splošen pojav je tudi iskanje krivcev za lasten neuspeh v škodljivih aktivnostih drugih. No, tudi takih primerov je veliko. Naj bi se ne izgubljali v takšnem delovanju, naj bi usmerili našo pozornost v dosego pozitivnih rezultatov. Politično v zvezi s Slovenijo pomeni to v kolikor mogoče skupna prizadevanja za demokratično Slovenijo, v naši širši skupnosti (in tu mislim vse aktivne člane, ne samo takih, ki so prišli kot politični emigranti iz Slovenije po drugi vojni) pa delati dolgoročno v demokratičnem duhu, da bi več in več tu rojenih posameznikov spoznali potrebo tudi za politično angažiranost k splošno veljavnemu cilju demokratične Slovenije. In pri tem delu biti pripravljeni na neuspehe, na nasprotovanje, na proti-akcije režimu naklonjenih ljudi ali režimcev samih. Vztrajnost združena s trdimi živci bo pa končno prinesla določene uspehe; ti uspehi bodo večji, tako mislim in sem prepričan, kot so bdi doslej doseženi.	Urednik)
(Trpečim bralcem se opravičujem, ker se je to moje pisanje tako zavleklo. Računam pa na zrelost večine naših naročnikov, da razumejo, kokose lahko podrobni pogledi razlikujejo, ne da lastniki teh mnenj postanejo osebno nasprotni ali celo sovražni drug do drugega. Ur.)
ni omejeval pravice državljanov.
Bolj važnih je 10 dodatkov oz. dopolnil k ustavi (Bill of Rights), ki so bili sprejeti 4 leta pozneje (15. dec. 1791). V naslednjih skoro 200 letih je bilo sprejetih še 14 amandmajev, tako, da jih je sedaj 24.
Prvi dodatek k ustavi zagotavlja svobodo govora, tiska, in pravico zbiranja prošenj Kongresu za rešitev pritožb.
Kaj vse so že stlačili v ta dodatek! Pod svobodo govora spadajo sedaj vse demonstracije proti vladi, proti gradnji naftovoda na Aljaski, proti jedrskim elektrarnam, proti dograditvi jezu Tellico v državi Tennesseeju (zaradi ene vrste ribice!). Kako dolgo so kričali (dalje na str. 5)
Zveza slov. akcije
(Nadaljevanje s str. 3) podpiše tisti, ki se žeti pridružiti tej organizaciji. Prijavnica pravi, da članarina sicer ni obvezna, da pa kdor pošlje svoj naslov in pet dolarjev Zvezi, postani njen plačujoči član. Od časa do časa bo tak član dobi! poročila o dejavnosti Zveze.
Naj citiram še dva odstavka iz nam postanega gradiva:
Še nikoli v naši tisočletni zgodovini ni bil obstoj našega naroda tako ogrožen, kakor je danes. Po drugi strani pa še nikoli v zgodovini nismo 'm*1' take priložnosti za medsebojno povezavo, kot jo imamo danes.
Zbiramo imena in priimke in zapisujemo naslove tistih, ki jim je mar za slovenstvo. Kdor je za to, naj se pridruži naši akciji. Ne ustanavljamo nobene politične stranke, ampak predlagamo, da se nam vse stranke pridružijo kot zainteresirane slovenske ustanove-Vsak Slovenec ali Slovenka, od Ljubljane do Washingtona, od Trsta do Buenos Airesa, naj podpiše tole izjavo.
Naslov ZSA je:
Zveza Slovenske Akcija P. O. Box 153 Rydalmere, 2116. N. S. H7-A ustralia
le nekaj časa ganizaciji, a 1,11
■acij in usta tajate, če bi s? 7 slovenstv0■ i priimkov ter ovov tistih’ 'ovenstvO, Vs
konkretni"
zgolj iVaia'
vsem za v
naslovu0


!

1
il
h
ti
k
I
i
r
i
c
a
ii
o
I-
r.
r
r
•).
ki
se
■i,
ih
a-
C'
O'
el
o-
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
WATERLOO SLOVENIAN PENSIONERS CLUB Resident: Louis Jartz 1st Vice Pres.: Frank Slejko 2nd Vice-Pres.: Ann Kristott Sec.-Treas.: Steve Shimits, 18050 Lake Shore Blvd., Apt. 107, Euclid, OH 44117, Tel. 531-2281 Rec. Sec.: Helen Vukčevič Auditing Comm.: Frank Bittenc, Ann Kristoff
banning Comm.: Alice Bozic, Ann Kristoff, Frank Bittenc, Steve limits, Cecelia Wolf Slov. and Eng, Publicity: Cecelia W°lf. Ann Kristoff, Helen Vukčevič
Eed. reps.: Louis Jartz, Steve Shi-Frank Greg; Frank Bittenc; alternate: Cecelia Wolf Hall Reps.: Frank Slejko, Louis
Pfebevsek
Slov. Home for Aged Reps.: Alice Nc, Tony Site, Tony Sturm Head Cook: Millie Bradač
SLOVENE PENSIONERS CLUB NEWBURGH—MAPLE HEIGHTS President: John Taucher, Tel.
^06-Pres.: Mary Zlvny
157 ‘Treas': JosePhine Rezin. °1 Rockside Rd., Maple Hts.,
UH <4137, jei. 662-9064 °ec. Secy.: Donna Stubljer Auditors: Louis Champa, Fra’ >10. John Perc ^Monthly meetings are held the urth Wednesday of each month, ,,, P-hi., alternating at the Slove-5^Natl. Homes on E. 80 St. and ^ Stanley Ave., Maple Hts. N^hean Slovene Pensioners Club of Barberton, Ohio
Resident; Vincent Lauter lce-Pres.; Joseph Yankovich ^ec-Treas.: Jennie B. Nagel, q® ■ 24th St., N.W., Barberton, 8jr<^203 — Telephone: 1-216-'6227 or 825-2267.
^8c- Sec.: Angela Polk Ar'oU|<1't0rS:	Pfances Smrdel,
j®8 AAisich, Mary Kovacic j.uPstitute: Josephine Plainer Ang5!' Heps.: Theresa Cekada, Wil- ® P°lk, Frances Smrdel, Jose-tij,.ner. Jennie B. Nagel; alter-8rV Kovacic
’Ite	everV first Thursday of
C6n. °nlH at 1 p.m. in the Slovene
I V 0hj7°'14th St-' N W- Barber‘
^°gressive Slovene 0,|ien of America
pr sEJpREME BOARD
1st yflent: Florence Unetich 2n(] 'be‘Fres.: Joyce Plemel Sic °e'Pres.: Josephine Tom-
P'n. r.
Psc rfC" Millie Bradac
j Corf ®c,: Emily Starman Tre- ec-t Hildegarde Kazen . Auditsrer: ^arie Plevnik ^9k, p rs: Jennie Zaman, Vida ^bar runCes Laurie, Josephine Edu. u'lma T'bjash % Po'Wel,are: Cecelia Wolf, j *8r- Rose Gorman, Helen ^s,Ori Caroline Lokar.
Eai,0rlan: Joanna Jadrich ' A9nes Elish
5,, '’*<
’!s'«
A>«.,
1«
K1’- š
CIRCLE 2
President: Josephine Turkman Hon. Vice Pres.: Frances Legat 1st Vice Pres.: Anna Filipič 2nd Vice Pres.: Rose Žnidaršič Sec.: Margaret Kaus, 30868 Harrison, Wickliffe 44092 (585-2603) Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec.: Mary Zakrajšek Auditors:	Mary Turk, Justine
Girod
Sunshine Lady: Stella Dancull Publicity: Justine Girod Meetings: Third Wednesday of the month, 1 p.m., Slovenian Natl. Home Annex, St. Clair Ave. New members always welcome.
CIRCLE 3
President: Dorothy Lamm Vice Pres.: Josephine Kosteinshek Financial Secy: Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St., No. K104, Euclid, OH 44117, tel. 486-2643.
Rec. Secy: Ann Adams Sgt.-at-Arms: Caroline Lokar Auditors: Jo Škabar, Loretta Hlab-se, Jean Patrick
Reporter: Je; Petrick Sunshine: Li ailicic Bingo: Lorelu Hlabse (Ch.), Millie Pike (Asst.)
Cookbook: M c.key Frank (481-8693)
Meetings at Slov. Soc. Home, .teener Ave., Euclid, OH, 2nd Wed. the mo n at 7 p.m.
Pevska društva Singing Societies
PEVSKI ZBOR KOROTAN Pevovodja: Rudi Knez Predsednik: Frank Lovšin Podpredsednika: Janez šemen in Barbara Šemen
Blagajnik: Tomaž Gorenšek Tajnica: Martina Košnik Arhivarica: Kati Likozar Nadzornika: Jože Cerer in Mari Erdani
Odborniki: Ani Erdani, Irena Hren, Marko Jakomin, Bernardka Jakopič, Helenca Jarem, Rezka Jarem, Tatjana Pogačnik.
Naslov: 1026 E. 61 St., Cleveland, OH 44103.
GLASBENA MATICA President: Joseph Penko 1st Vice-Pres.: Don Mausser 2nd Vice-Pres.: John Vatovec Secretary: Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., OH 44143, H. 261-1246 Treasure Josephine Bradach Auditor Jane Poznik, Sheldon Hopkins, Carolyn Budan Wardrobe: Marie Shaver, Mary Bat is
Librarian: Molly Frank Publicity: Molly Frank, Charles Terček, Lori Sierputowski Director: Marya Ashamalla Pianist: Reginald Resnik Rehearsals: Monday e.ening, Rm. 2, 8 p.m., 6417 St. Clair Ave.
New members are always welcome.
JADRAN SINGING SOCIETY President: Florence Unetich Vice-Pres.: Don Gorjup Sec.-Treas.: Frank Bittenc Rec.-Corr. Sec.: Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Anne Kristoff, Josephine Tomsic Librarian: Betty Resnik Musical Dir.: Reginald Resnik Pianist: Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 to 9:30 p.m. at the Slovenian Workman's Home, 1 5335 Waterloo Rd., Rm. 3. We welcome new members!
PLANINA SINGING SOCIETY President: Frank Urbančič Vice-Pres.: Mildred Lipnos Fin. Sec.: Emma Urbančič, 11106 Lincoln Ave., Garfield Hts., OH 44125, tel. 581-1677
Corr. Sec.: Lillian Sadowski Rehearsals: Weekly, Mondays, at 8 p.m.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119, telefon 481-3155.
CIRCLE 2 SNPJ
SLOVENIAN JUNIOR CHORUS President: Tricia Hlad Vice-Pres.: John Stislow Rec. Sec.: Laurie Zigman Att. Sec.: Elizabeth Stislow Treasurer: Chris Merrill Historian: Lisa Rome Music Director: Cecelia Dolgan Meetings 2nd Thursday of the month.
Rehearsals each Thursday, 7 p.m., Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKA PESEM CHORUS LEMONT-CHICAGO, III. President: John Vidmar Hon. Pres.: Lojze Arko Vice-Pres.: Mike Vidmar Treasurer: Elizabeth Martinčič
Secretary: Susan Rigler
Director: Rev. Dr. Vendelm Špendov
Rehearsals: Every Sunday at 6 p.m. at the Baragov Dorn, Lemont.
PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H.
Milwaukee, Wis.
President — John Frangesch Vice Pres.: Stanley Vidmar Secretary: Toni Needham Treasurer: John R. Fugina Chorus Conductor: Dolores Ivanchich
SLOVENIAN SINGING SOCIETY ZARJA
President:	Edwin Polšak
Vice President:	Vicky Kozel
2nd Vice Pres.:	Irma Pryately
Corr./Rec. Secy.: Sophie T. Eler-sich, 1755 Spino Dr., Euclid, OH 44117, telephone 216-531-8402 S cy.-Treas.:	Mike Perme
L.usical Dir.: Douglas Elersich Asst. Dirs.: Edwin Polšak, Dick Tomsic, Josephine Turkman Auditors: Rudy Kozan, Irene Kelley, Frank Elersich Planning Comm.: Orelya Meden, Barbara Elersich, Frank Kokal, Bea Pestotnik
Stage Mgrs.: Ed Ozanich, Don Mulec, Joe Petrie Rehearsals held every Wednesday evening 7:30 — 9:30 p.m. at the Slovene Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, OH
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino prijateljem in znancem!
Folklorne skupine Folklore Groups
PLESNA SKUPINA KRES
Predsednica: Vera Maršič Podpreds.: Peter Lekšan Blagajnik: Peter Hauptman Tajnica: Donna Stefančič Zapisnikarica: Tanja Lončar Športni referent: Jože Tavčar Odborniki: Maria Gobetz, Marko Zakrajšek, Tomaž Zakrajšek
%
Razna društva Various Groups
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja: Rev. Charles A. Wolbang C.M.; predsednica: Marica Lavriša; podpredsednik: Jelka Kuhelj; tajnica in zapisnikarica: Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel.381-5298; blagajnik: Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 431-5699; nadzorniki: Ani Nemec, ing. Joseph Zelle, Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Tončka Urankar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Martin Merela; namestnika: Vinko Rozman, France Kuhelj
ST. MARY’S PARISH P.T.U.
ON HOLMES AVENUE Spiritual Advisor: Rev. Victor Tomc „
Honorary President: Sister Margaret
President: Kathy Stergar Vice-Pres.: Kathy Knuk Recording Sec.: Darlene Koenig Corres. Sec.: Carol Burris Treasurer: Helen Vodopivec
CATHOLIC WAR VETERANS ST. VITUS POST 1655 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Steve Piorkowski 1st V.C.: Robert W. Mills, Sr.
2nd V.C.: Matthew Nousak 3rd V.C.: Tony Cimperman Adjutant: Thomas Kirk Treasurer: Richard J. Mott, 760 E. 212 St., Euclid, OH 44119, tel. 531-4556 (H); 431-6062 (B) Officer of the Day: Frank Godic Judge Advocate: Edmund J. Turk Welfare: William Lipoid Historian: Anthony Grdina Medical: Martin Strauss 3 Year Trustee: John J. Kirk, Jr. 2 Year Trustee: Frank A. Ljubi 1 Year Trustee: John J. Oster, Sr. Auxiliary Liaison: Richard J. Mott
Meetings are held every third Tuesday each month in the club-room, 6101 Glass Ave.
Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities.
C.W.V. LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655
President: Rose Poprik 1 st V.P.: Mary Babic 2nd V.P.: Marcie Mills 3rd V.P.: Patty Nousak White Secretary: Laura Shantery Treasurer: Aggie Briscar Welf. Off.: Helen Snyder Historian: Irene Toth
Ritual Off.: Irene Rieman Trustee 3 Yr.: Jo Nousak Trustee 2 Yr.: Catherine Ostrunic Trustee 1 Yr.: Mitzie Andrews Social Secretary: Jo Mohorčič Chaplain: Rev. Joseph Boznar Meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m.
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB
Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar
Principal: Sr. Ann Marie Kanusek, SND
President: Andrea Borštnik 1st Vice Pres.: Mary Jo Rom 2nd Vice Pres.: Florence Jaksic Rec. Sec.: Margo Repka Corr. Sec.: Pat Talani Treasurer: Pat Kucharski Publicity Chmn.: Beverly Hetman Meetings are held on the first Wednesday of every month except July and August.
Dues are $3.00 and paid in September for each school year.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik: Ciril Preželj, R.R. 7, Quelph, Ont., Canada, NI H 6J4 Podpredsedniki: Vsi predsedniki krajevnih društev Tajnik: Jakob Kvas, 43 Pendrith Ave., Toronto, Ont. Canada Blagajnik: Janez Kušar, 108 Lex-field Ave., Downsview, Ont. Can.
Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pregledniki: Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent: prof. Janez Sever, Cleveland, Ohio
BELOKRANJSKI KLUB Predsednik: Matija Golobič; podpredsednik: John Hutar; tajnica: Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-0386; blagajnik: Matija Hutar; zapisnikar: Milan Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja; gospodar: Frank Rupnik; kuharici: Marija Ivec in Milena Dovič
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik: Martin Walentschak Podpredsednik: Rudi Pintar Tajnica: Slavica Turjanski Blagajničarka: Kristina Srok Gospodar: Ivan Goričan Pomočnik: Jože Benko Odborniki: Rozika Jaklič, Jožef Kolenko, Angela Radej, Tonica Simi-čak, Kazimir Kozinski, Jelica Prelog, Agnes Vidervol, Štefan Režonja, Branko Senica
Nadzorni odbor:	Alojz Ferlinc,
Angela Pintar, Malči Kolenko, Angela Moser, Frančiška Benko
Razsodišče: Lojzka Feguš, Elza Zgoznik, Marija Walentschak, Marija Goršek, Lenka Mišmaš, Avgust Šepetave
SLOVENSKO—AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB v Clevelandu
Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Jenko Tajnica: Hermina Bonutti, 29399 Shaker Blvd., Pepper Pike, OH 44124, tel. 831-1954
Blagajničarka:	Marija Dekleva,
25151 Farrington Ave., Euclid, OH 44132, tel 261-6746 Odborniki: Štefan Durjava, Danilo Manjas, Kristan Sedmak, John Zad-kovich, Vinc Sfiligoj, Jože Delošt, Aldo Jakopich, Olga Valenčič
Redarja:	Gino Bremec, Lojze
Cenčič
Nadzorni odbor:	Rudolph M.
Susel, Štefan Durjava, John Zadko-vich
Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster
(nadaljevanje s 7. str.)
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Cah Tajnik-blagajnik: Gus Babuder Zapisnikar: Bob Kogovšek Orožjar: Branko Perpar Odborniki: Alojz Pugelj, Eugene Kogovšek, Elio Erzetič, Frank Zorman st.
SLOVENIAN AMERICAN HERITAGE FOUNDATION
Hon. President:	Frank	J. Lausche
President:	Dr. Karl B. Bonutti
Vice President:	Ann	M. Opeka
Secretary:	Francine	M. Snyder
Treasurer:	James E. Logar
Executive Committee (At Large):
Mary Čermelj Frederick E. Križman August B. Pust Vladimir J. Bus Dr. Rudolph M. Susel Edmund J. Turk Suzanne Vadnal
Mailing Address: c/o James E. Logar, 504 Karl Dr., Richmond Hts., OH 44143
SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Road Cleveland, OH 44119 President: Marie Shaver Vice-Pres.: Rudolph Kozan Treasurer: Alma Lazar Rec. Sec.: Rudolph M. Susel Corr. Sec.: Vida Kalin Trustees: Jean Križman, Stanley Launch, John Cech, Ronald Zele, Richard Tomsic, Sutton J. Girod, Anthony Lavrisa, Frank Cesen, Rose Mary Toth, Joseph Skrabec.
Alternates: Elmer Nahtigal (1st), Frances Mauric (2nd).
Administrator: Agnes Jeric Pace, N.H.A.
Honorary Trustees: Mary Kobal, Frank Kosich, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Vida Shiffrer, Michael Telich, Cecelia Wolf Statutory Agent and Parliamentarian: Paul J. Hribar, L.P.A.
SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY
(Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.)
President: Anne Ryavec Vice-Pres.: Tonia Grdina Hinkle Sec.: Bertha Richter Treasurer: Emilee Jenko, 16114 Huntmere Ave., Cleveland, 0. 44110, tel. 486-3069 Corr. Sec.: Helen Levstick Committee Chairpersons:
Historian: Nettie Mihelich Liaison Officer: Jean Križman
Publicity: Madeline Debevec Reporter: Eleanor Pavey Welfare: Nettie Mihelich
THE SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL ART GUILD
President: Justine Skok Vice Pres.: Jean Križman Secretary and Rec. Secy: Nancy Walden
Auditors: Sophia Opeka, John J. Streck, Carol Sadar Membership: Eleanore Rudman, Katherine Dissauer Chairwoman of Heritage and Stitchery and Design: Doris Sadar Consultant: August B. Pust Bylaws: Nancy Walden
Exhibits: Mildred Hoegler
Federation' of Slovenian Natl. Homes: John Habat Historian: Maria Dimitrijevic Newsletter Chairwomen: Doris Sadar and Mary Sell Meetings: Third Monday of each month (except July and August) at 7:30 p.m. at Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio
AMERICAN SLOVENE CLUB President: Polly Steffner Vice Pres.: Emilee Jenko Secretary: Helen Levstick Corr. Secy: Agnes Koporc Treasurer: Esther Rossman
Committee Chairpersons: Cultural Gardens Representative: Gene Drobnič (Alternate: Terri Hočevar)
Historian: Nettie Mihelich Slovene Home for the Aged: Carolyn Sudan
Hospitality: Fran Hrovat Sunshine: Alyce Royce Membership: Fran Lausche Publicity: Madeline Debevec Board of Trustees:
Chairperson: Eleanor Pavey, Dorothy Urbancich, Madeline Debevec, Alice Lausche, Mildred Hrovat
Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August, at Broadview Savings Club Room, 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio
KLUB LJUBLJANA Predsednica: Kristine Kovach
Podpreds.: Sophie Skepic Tajnica: Stephanie Segulin Blajničarka: Mary Ster Zapisnikarica: Jane Novak Nadzorni odbor: Ceal Žnidar, Joseph Mateyka, Rudy Lokar Poročevalec: Rudy Lqkar Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta: Janez Varšek; tajnica in blagajničarka: Meta Lavrisha, 1076 E. 176 St., Cleveland, OH 44119; načelnik: Milan Rihtar; vaditeljski zbor: Milan Rihtar, John Varšek, Meta Lavrisha, Marija in Majda Ritosa.
Telovadne ure: vsak četrtek od 6. do 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
SLOVENIAN SPORTS CLUB 2858 Hayes Drive Willoughby Hills, OH 44094 946-4039
Predsednik: Ed Skubitz Podpreds.: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž Veider Blagajnik: Leo Vovk Načelnik odbora: Andrew Celestina
Odborniki: Andrew Celestina, Michael Dolinar, Stan Knez, Smiley Ramšak, Edward Skubitz, Robert Štepec
Pravni svetovalec: Tom Lobe
BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik: Toni Švigelj Podpreds.: Feliks Breznikar Tajnik: Joseph Marinko Blagajnik: Toni Škerlj Odborniki: Ani Breznikar, Angelca Debeljak, August Dragar, Lojze in Angelca Hribar, Lojze in Micka Mohar, Stane Sveiger, Cilka Švigelj, Janez in Tončka Švigelj, Ignac Tavčar, Slavka Sečnik, Helena Mišmaš, Tončka Berkopec Nadzorni odbor: Jože Dovjak, Jože Sojer, Ferdo Sečnik Seje se vršijo po dogovoru
Dramatska društva Dramatic Societies
ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJA za leto 1985-1986 Predsednik: Frank Zalar ml. Podpreds.: Matija Grdadolnik Tajnica: Martina Košnik Blagajničarka: Rezka Jarem Zapisnikar: Miro Odar Programski odbor: Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Srečo Gaser, Peter Dragar, Zdenka Zakrajšek, Mojca Slak, dr. Milan Pavlovčič Odrski mojster: Slavko Štepec Arhivar: Srečo Gaser Bara: Rudi Hren, Tone Štepec, Miro Celestina, Peter Celestina Kuhinja: August Dragar, Anica Nemec, Julka Zalar Reditelji: Jože Tomc, August Dragar, Matija Hočevar Knjižničar: Srečo Gaser Športni referent: Frank Zalar st., Matija Grdadolnik
Nadzorni odbor: Frank Hren, Viktor Kmetič, Stane Krulc Seje se vršijo prvi ponedeljek v mesecu ob 8. uri v prostorih Slov. doma na Holmes Ave.
LADIES AUXILIARY SLOVENIAN SOCIETY HOME RECHER AVE., EUCLID, O.
President: Mary Kobal;
V. President: Christine Kovatch; Secy.-Treas.: Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, O. 44092, tel. 944-1429;
Rec. Secy.: Marica Lokar;
Audit Comm.: Christine Kovatch, Danica Hrvatin, Norma Hrvatin;
Shrimp & fish fry every Friday from 1 1. a.m. to 8.30 p.m. Also on the menu are goulash & polenta, sauerkraut & sausages, breaded pork & breaded chicken.
BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsednik: Mate Zaharija Podpredsednik: Ivan Viskovich Tajnik: Mario Grbac Blagajnik: Joseph Puhalj Zapisnikar: Luka Mejak Nadzorniki: Joseph Ferra, Stanley Grk, Tony Sturm Kuharici: Emma Grk, Caroline Lokar
Seje sklicuje odbor. Balinanje čez zimo v lepih in gorkih prostorih od 11. dop. do 1 2. ure opolnoči za moške in ženske. Letna članarina $5. Novi člani dobrodošli.
S.K.D. TRIGLAV Milwaukee, Wisconsin
Duhovni vodja: Rev. Dr. Joseph Gole
Predsednik: Jože Kunovar Podpreds.: Ivan Bambič Tajnica: Marta Mejač Zapisnikarica: Marija Kadunc Blagajničarka: Milka Modic Pomočnica blagajničarke: Helen Frohna
Upravnik parka Triglav: Franjo Mejač
Pomočnik upravnika Parka: Stanko Vaklic
Pevovodkinja: Mara Kolman Športni referent: Janez Mejač Zastopnik S.K.D. Triglav pri USPEH: Jože Kunovar Dopisnik za Ameriško Domovino: Alojz Galič
Bara: Dan Mejač Kuhinja: Loni Limoni Nadzorni odbor: Karel Maierle, Rezi Kotar, Janko Limoni Razsodišče: Ludvig Kolman, Luke Kolman, Janko Levičar
THE AMERICAN SLOVENIAN CLUB OF SOUTH FLORIDA
President: Ellie Michaels Meuser Vice Pres.: Jennie Washio Treasurer: Dick Flynn Financial Secy.: Paula Beavers Recording Secy.: Mamie Willis Trustees: Cyril Grilc, Bill Zupanc, Edw. Blatnik
Meetings at 2 p.m., first Sunday of the month, at Nob Hill Hall, 10400 Sunset Strip, Sunrise, Florida 33322.
Nevarnost preti kar na krožniku!
Skorajda ni minil mesec, da ne bi iz raziskovalnih laboratorijev prispela kakšna novost o strašni bolezni, ki pesti človeški rod — o raku.
Velika mašinerija znanja se ukvarja z najrazličnejšimi vprašanji, ki so povezana z nastankom, razvojem in zdravljenjem vseh vrst raka. Nekatere raziskave so zelo ozke, druge spet gredo v širino, tako ni mogoče vseh odkritij in ugotovitev jemati kot čisto zlato.
Doslej zares prevratnih odkritij ni bilo, so pa bila odkritja, ki so razgrnila pravo naravo te bolezni in odgrnila tančico skrivnosti z njenega nastanka. Med temi novostmi je tudi ugotovitev biokemika Brucea Amesa, ki deluje na kalifornijski univerzi.
Ko je proučil številna odkritja in raziskave, je ugotovil, da največ rakotvornih snovi ne preži na človeka v onesnaženem okolju, temveč v hrani, tudi tisti, ki ji pravimo naravna. Naštel je 16 toksičnih snovi, ki so rake vorne v določenih okoliščinah * pri določeni pripravi jedi.
Užitne gobe imajo precej rakotvornih snovi, v zeleni, peteršilju in smokvah je snov, ki postane rakotvorna pod vplivom svetlobe, tudi rabarbara, fižol, nekateri čaji, olja in vse maščobe vsebujejo eno ali več snovi, ki lahko postanejo nevarne za zdravje.
Zadeva je še toliko bolj neprijetna, ker s pripravo in kuhanjem ter peko pomnožimo količino za raka nevarnih snovi v hrani. Še posebno je prišlo na slab glas praženje. Vroči sendvič vsebuje, kot meni Ames, »grozljivo mešanico snovi«, ki povečujejo nevarnost obolenja za rakom.
Ljudje mislijo, da povzroča-
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem!
WEST PARK BUTTON BOX CLUB Cleveland, Ohio
President:	Ella Samanich (tel.
243-6696)
Vice Pres.: Edward Valentine Secy-Treas.: Mimi Stibil Recording Secy.: Leona Nicifera Music Dir.: Any Pixel Auditors: Rudy Pivik, Joseph Mirtič
Public Relations: Albina Capek, Mimi Stibil
Members: Dennis Madigan, Bill II-ersic, John Carrol, Ed. Anderson
POLKA BOOSTERS CLUB Cleveland, Ohio
President: Agnes Sullivan, 25611 Lake Shore Blvd., Apt. FI6, Euclid, OH 44132, tel. 261-1124 Vice President: Cheryl Muranko Treasurer: Fran Marn Secretary: Fred Zerovnik Corres. Sec'y.: Dorothy Mikula Sgt. at Arms: Joe Skrovan Meetings are first Sunday in February, May, August and November, at I.C.A. Hall, 15901 St. Clair Ave., at 6:00 p.m.
jo raka predvsem snovi, ki s* povezane s človekovo deja*' nosijo in tehnologijo, vend# to ne drži. Je ena velika W ma: od vseh snovi, ki jih čl° vek tako ali drugače uživaj1 najnevarnejši tobak. Ta zares pobira hud smrtni davd Ostale oblike rakastih oboleli' ki niso povezane s kajenjem1' kadilci, pa ostajajo že neki let bolj ali manj v običaji mejah, zatrjuje Ames.
»Vemo, da vsaka cigare11 skrajša življenje za pet mina* ne vemo pa še, koliko vzai" sendvič s pleskavico,« Pr'^ Ames.
Nekaj dobrega je tudi v 1{
študiji. Biokemik namreč i# tavlja, da je v hrani tudi velik' snovi, katerih delovanje jen) perjeno proti nastanku ral stih tvorb. Natančnejše mevanje prepletenosti neva,,j
nih in koristnih snovi v
naš
prehrani bo morda pomagi1 k bolj zdravemu življenh' vendar bomo najbrž n10^
marsikaj spremeniti v na hinji.
ISKRICE
Modrost je včasih nasp1
no
od tistega, kar trdi najn1
drejši.
M. Maeterl'
• 60'
Najbolj razgledan m ek, ki pozna največ resn^ emveč tisti, ki P°z ajboljše.
Sully-Prudh^
Nič ni svobodnejši3 človekove domišlji/^\i Jj
D. Hu11
MALI
OGLAS1
Euclid
Brick colonial. 3
bdH;
Good location. $58,00°’
leveland. Income pri
leveraiiu. nicui'— r	*
fam. on double lot. arage. $46,900.	,
\cacia Realty Pr«fesSI
289-4663	(31.J
WANTED ^ middle-aged ^°V!Lei
man, for 5 days a t| live with and .“Lpii isework of a -ft low in Gates r will be excellent s, call 481-1052.
barvamo zunaj ^ y
Tapeciramo

ir). Popravljamo
' kuhi"ie '"cU’
Hmaa ZIU
love
tudi druga irska dela.
nlkTONYKB*J2
Pokličite 423
h in N- RoV
Dcation-
zoning'® . ,,
aid,
ropertV- ^
"'“"j M"1
M