2030 glasilo delovne skupnosti tekstlne leto vin. posebna izdaja h ajdovščina, 25. novembra 1974 N ASM PETINDVAJSET LET liubz&/kil74 srebrni \-yA modefest I /h- leto kvalitete bronasta plaketa Najlepšo čestitko za svoj srebrni jubilej si je napisal delovni kolektiv naše tovarne sam. Sestavljena je iz prizadevanj in trdega dela ter uspehov, ki so jih ti napori prinesli v zadnjih letih, zlasti v letošnjem — jubilejnem, ko proslavljamo petindvajsetletnico obnovitve najstarejše tekstilne industrijske tradicije na Slovenskem. V zadnjih letih smo se izkopali iz dolgoletne krize in se končno odlepili z zadnjega mesta med podjetji slovenske tekstilne industrije. Ujeli smo korak z njo in ga skušamo vsaj obdržati. Tudi v ajdovskem gospodarstvu, v katerem smo ravno tako dolgo imeli pomilovanja vredno mesto, se je položaj Tekstine korenito spremenil. Po nekaterih ključnih kazalcih poslovanja jo že najdemo celo na prvih mestih med podjetji domače občine. Še pred manj kot tremi leti se je zdela to čista utopija. Pot do tega, kar smo dosegli, pa je bila dolga, trda in negotova. Bili so časi praznih strojev in polnih skladišč gotovega blaga, časi osemdesetodstotnih osebnih dohodkov in odstopanja delovne sile drugim, časi poslovanja na meji rentabilnosti in nesposobnosti vračanja visokih kreditov — in kar je bilo najhuje: časi nejasne perspektive! Bile so okoliščine, ki so vsiljevale tudi misli o preusmeritvi v drugo dejavnost. V tej hudi stiski nam je vendarle ostalo nekaj, kar je dajalo upanja in poguma za iskanje rešitve: razumevanje in samoodpo-vedovanje kolektiva ter njegovo vztrajanje v letih krize. Izrabili smo ta dragocen kapital 'in v sebi našli dovolj moči in pripravljenosti, da si utremo novo pot: prehod na proizvodnjo kvalitetnih in modnih tkanin za ženske obleke in moške srajce ob sočasnem uvajanju sintetičnih vlaken. Tudi na tej poti smo še krvaveli in zastajali, a imeli smo jasen smoter in prebijali smo se naprej. Počasi a vztrajno — pa so naša prizadevanja obrodila najprej skromne sadove, nato pa skokovite uspehe zadnjih dveh let. Danes je Tekstina znan in priznan proizvajalec kvalitetnih modnih tkanin za ženske obleke in moške srajce in nepogrešljiv dobavitelj najbolj znanih jugoslovanskih konfekcijskih in trgovskih hiš. Prodajamo že količine iz proizvodnje druge polovice prihodnjega leta. Ustvarjamo sredstva za odplačilo kreditov in za nove naložbe v posodobitev opreme na poti do popolne specializacije proizvodnega programa. Veliko je uspehov in razlogov za samozavest, a tudi dovolj izkušenj in spoznanj, da ne smemo spati na lovorikah. Še predah-niti skoraj ni časa. Samo ustvarjalno in trdo delo v enotnem prizadevanju vseh članov kolektiva in usklajenem delu vseh samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in strokovnih služb v smeri jasno izoblikovanih in postavljenih ciljev lahko vodi naprej in više. V tem moramo ob zadovoljstvu z uspehi zadnjih let in še predno nam izzvene čestitke ob uspešnem srebrnem jubileju iskati svoje naloge za nadaljnjo in še uspešnejšo rast. G. Šinigoj DEVETMESEČNO POSLOVANJE IN RAZMIŠLJANJA OB REZULTATIH Najmodernejši prstančni stroji, ki jih po licenci zahodnonemške firme Zinzer izdeluje domača tovarna Krušik iz Valjeva, so v Jugoslaviji prvič začeli obratovati prav v naši predilnici. Lani smo jih montirali šest, v teh dneh končujemo montažo še petih, za prihodnje leto pa imamo naročenih še deset takih strojev. NOVE STATVE IN PRSTANČNI STROJI PO 25 LETIH PRVE NOVE STATVE V TKALNICO! Za nami je devetmesečno poslovanje tekočega lota, za nami so obravnave rezultatov na organih upravljanja ter tudi obravnave rezultatov in delitev dohodka na zborih delavcev. Zato izrabljam to priložnost, da brez številčnih primerjav osvetlim nekaj pogledov na naše poslovne uspehe v luči sedanjega časa. Presegli smo letni plan celotnega dohodka za 18,7 %, stroške za 44,7 %, dohodek kot razliko med celotnim dohodkom in 'stroški, pa je dosežen z 90 % letnega plana. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta se doseženi Odstotki gibljejo takole: pri celotnem dohodku 144 %, pri s stroških 149 °/o, pri dohodku pa 136 %. Pa pustimo Ob strani vse te od- Razpredelnica nam dovolj jasno kaže, da so večji le materialni stroški za 2,6 % (če amortizacijo vzamemo kot nujno) in da je zaradi tega udeležba drugih elementov padla. Naše razmišljanje s tem v zvezi se ne nanaša na opravičevanje takih ali drugačnih materialnih stroškov. Za te celo točno vemo, da so stotke, ki nam vsekakor kažejo velike premike na področju nabavnih in prodajnih cen v letošnjem letu, in obdržimo za naša nadaljnja razmišljanja le podatek, da je fizični (količnik) obseg naše proizvodnje in prodaje letos večji od lanskega v enakem času, zaokroženo za 16 % ob nižjem številu zaposlenih za povprečno 2 %. Že omenjeni veliki premiki na področju cen, ki nominaLno vplivajo na obseg posameznih elementov celotnega dohodka, so tako veliki, da jih moramo za realno oceno doseženih rezultatov izključiti na ta način, da se omejimo na odstotno udeležbo nekaterih važnejših elementov v celotnem dohodku. V ta namen si oglejmo naslednji prikaz v odstotkih: zaradi podražitev naraščali hitreje kot prodajne cene. Zato velja razmišljati, kateri stroški so pri nas nepotrebni, manj potrebni in katerih materialov bi se dalo manj porabiti ali kje bi lahko imeli boljši izkoristek. Prav tu je še široko področje, kjer mimo fizičnega naprezanja na delovnem mestu in mimo tržnih vplivov lahko prav vsak član kolektiva prispeva k boljšim finančnim rezultatom. Naše nadaljnje razmišljanje moramo posvetiti doseganju dohodka, ki je v devetih mesecih leta kljub temu, da je njegova udeležba v celotnem dohodku padla na 94,7 °/o, za 36 % večji kot v enakem času lani. Če pri tem upoštevamo, da je fizični obseg za 16 °/o nad lanskoletnim in da so vsa naša prizadevanja usmerjena k izboljševanju strukture proizvodnje (kar pomeni uresničevanje programa, začrtanega že ob prvi fazi modernizacije v letu 1968), potem prav gotovo naš večji dohodek ni rezultat inflacijskega dobička, to je dobička, ki bi izviral iz višjih povečanj prodajnih cen. Nasprotno, manjša udeležba dohodka v celotnem dohodku kaže, da je naš dohodek naraščal počasneje od splošne ravni cen, kar daje doseženemu dohodku drugačen značaj oz. drugačno pomembnost. Naša razmišljanja pri tem gredo lahko v dve smeri: — pomembna je ugotovitev, da večji dohodek ni rezultat povečanja cen in — padec udeležbe dohodka v celotnem dohodku lahko pomeni, da vstopamo v obdobje težjih pogojev gospodarjenja. Tudi razmišljanja v teh dveh smereh lahko strnemo v eno: Na podlagi doseženih rezultatov glejmo v prihodnost z zmernim optimiznom. Vsako samozadovoljstvo z doseženim se lahko kaj kmalu sprevrže v nazadovanje, in nasprotno, črnogledo pričakovanje jutrišnjega dne lahko v temeljih zavrne naša skupna prizadevanja za napredek. J. Skvarč Kljub raznim težavam, ki smo jih imeli pri dobavah statev in prstančnih strojev, nam bo do jubilejnega dneva podjetja — 1. decembra uspelo montirati ter v glavnem tudi pognati 5 novih prstan-čnih strojev ter 20 novih brezčol-ničnih statev. Obe investiciji bosta zaključili zelo pomembno fazo pri modernizaciji zastarele opreme, ki je neogibno potrebna pri uresničevanju našega končnega cilja, to je preusmeritve podjetja na finejše preje, fine modne tkanine za bluze, ženske obleke in moške srajce. Na 11 novih prstančnih strojih bomo lahko proizvedli na dan 1700 kg preje Nm 70 iz mešanice diolen bombaž ki jo večinoma porabimo v domači tkalnici. V tkalnici bomo na novih statvah proizvedli na leto 650.000 m karirastih tkanin za srajce ter 650.000 m progastih in surovih tkanin v širini 100 cm. T. Kodrič 1974 1973 % 1974 I—IX I—IX 1973 Celotni dohodek 100,— 100.— 100 Materialni stroški 58,3 56,8 102,6 Amortizacija 5,7 5,2 109,6 Skupaj 64,0 62,0 103,2 Dohodek 36,0 38,0 94,7 Zakonske in pogod. obveznosti 6,0 62 96,8 Sredstva za OD im sklade 30,0 31,8 94,3 Sredstva za OD in sklade ter amortizacija 35,7 37,0 96,5 NOV MERILNO-ZLAGALNI STROJ Sredi oktobra smo pognali nov merilno-zlagalni stroj zahodnonemške firme Monforts. Delovna širina stroja je 160 cm, hitrosti merjenja pa od 18—62 metrov v minuti. Stroj je nadomestil 36 let istar povsem dotrajan ozek merilni stroj, na katerem smo lahko merili tkanine do 100 om širine. Stroj bo omogočil natančno merjenje tkanin do širine 160 cm. Z merilnim strojem bomo odpravili pripombe "naših partnerjev na natančno metražo tkanin, obdelanih kot storitev v naši ople-menitilnici. Nov stroj predstavlja prvo od prepotrebnih investicdj v adjustirnico. Ce bomo hoteli dati našemu blagu na tržišču tisto mesto, ki mu pripada, bomo morali še bolj gledati na kvaliteto navijanja, točnost metraže in način embalaže. T. Kodrič NAŠA NOVA OKREPČEVALNICA. Dolgo smo čakali nanjo. V teh dneh pa je končno začela poskusno obratovati nova kuhinja, pred osrednjo proslavo 25. letnice podjetja pa bomo objekt z novo jedilnico slavnostno odprli. Z novo okrepčevalnico bomo poleg boljše postrežbe tudi veliko skrajšali čas trajanja malic, da se le-te ne bodo podaljševale v tako pozen čas po začetku dela kot doslej. Bomo pozneje začeli v novi okrepčevalnici pripravljati tudi kosila? KONČNO KONSTITUIRANI! V prejšnji številki Ajdovskega tekstilca smo poskušali opisati, kje je naše podjetje in temeljne organizacije združenega dela pri usklajevanju svoje organizacije z določili nove ustave. Na koncu sestavka smo zapisali, da je pred nami vsemi drugo najpomembnejše dejanje -v postopku konstituiranja temeljnih organizacij in podjetja po novi ustavi. Danes lahko ugotovimo, da je za nami to drugo dejanje: sprejeli smo vse samoupravne akte, ki so pogoj za konstituiranje temeljnih organizacij in podjetja in v petek, 15. novembra smo le-te in še nekatere druge listine predložili Gospodarskemu sodišču v Kopru, da izvrši registracijo naših temeljnih organizacij in podjetja. Menim, da lahko ugotovimo, da je bil naš postopek usklajevanja z novo ustavo — naš postopek konstituiranja — temeljit in popolen. Zlasti je bil temeljit pristop k delitvi premoženja podjetja na temeljne organizacije. V to nalogo je bilo vloženo ogromno delo, saj je pravilna delitev premoženja (sredstev, pravic in obveznosti) osnova za nadaljnji enakomerni razvoj vseh temeljnih organizacij. Najboljšo, najobjektivnejšo oceno opravljenega dela in vrednosti sprejetih samoupravnih aktov bo podala bližnja samoupravna praksa, sama vrednost sprejetih samoupravnih aktov pa bo tem večja, čim pogosteje bomo z njihovo pomočjo prihajali iz vsakodnevnih težav, ki jih tudi v bodoče ne bo malo. Prva polovica meseca novembra je bila samoupravno zelo natrpana, saj so najprej delavski sveti oblikovali predloge samoupravnih aktov (sprememb in dopolnitev sporazuma o združitvi v podjetje, statut temeljnih organizacij in podjetja), nato smo pa pohiteli z zbori delavcev, ki so dokončno sprejeli naslednje samoupravne akte: — spremembe in dopolnitve samo- upravnega sporazuma o združitvi v podjetje, — prečiščeno besedilo samoupravnega sporazuma o združitvi v podjetje, — posebni pismeni sporazum o delitvi sredstev, pravic in obveznosti podjetja na temeljne organizacije združenega dela Predilnica, Tkalnica—Opilemenitilnica in Konfekcija, — statut podjetja Tekstina, — statute temeljnih organizacij združenega dela Predilnica, Tkalnica—Oplemenitiloica in Konfekcija. S tem seveda ni končana naša naloga na področju usklajevanja samoupravne zakonodaje z novo ustavo in na njeni podlagi izdanih predpisov. Pred nami je priprava in sprejem drugih samoupravnih aktov (sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu, sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov). V te samoupravne akte bo treba vnesti še veliko več naše vsakodnevne prakse, ki se kaže v neposrednih pravicah in dolžnostih v zvezi z delom. Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu, ki ga bomo sklenili in zraven tega podpisali še posebno izjavo, da se strinjamo z njegovo vsebino, bo toliko vreden, kolikor bo v njem čisto naših konkretnih rešitev o vsakodnevnih vprašanjih iz dela in življenja posamezne temeljne organizacije. Prav zaradi tega, ker je delo, ki je pred nami, najmanj toliko pomembno, kot je bilo tisto, ki je že opravljeno, bi morali pohiteti, da čimprej in čimdosledneje zakorakamo v prave samoupravne odnose, v odnose, kjer so točno razmejene pristojnosti posameznih organov, kjer bo in ko bo vsakdo vedel, kakšne pravice in dolžnosti mu gredo iz dela in po delu. In končno, razmisliti bi bilo treba o tem, da bi potem, ko bi spre- jeli še samoupravni sporazum o medsebdjnih razmetih v združenem delu, objavili vse samoupravne akte v posebni brošuri žepnega formata, ki bi jo prejel vsak član kolektiva. Na ta način bi največ prispevali k širšemu informiranju in seznanjanju celotnega kolektiva z vsemi sprejetimi samoupravnimi akti, kar ndj bi se v končni obliki odražalo v novi, višji kvaliteti izobraženosti in splošne samoupravne osveščenosti ter razgledanosti članov kolektiva Tekstine. S sprejemom večine samoupravnih aktov so objektivno dane širše in konkretnejše možnosti izobraževanja, zlasti vseh delegatov in članov organov upravljanja s posebnim poudarkom na poznavanju naših samoupravnih aktov. Tu je pred nami ledina, ki jo bo treba čimprej zaorati in s tem izpolniti stališča, ki so bila sprejeta na političnih forumih in tudi na organih upravljanja v podjetju. J. Praček DELITEV DOHODKA NA ZBORIH DELAVCEV S sprejotjem samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev je bilo opravljeno eno izmed zadnjih opravil, potrebnih v postopku za konstituiranje temeljnih organizacij združenega dela. Glede na obzirnost gradiva o delitvi sredstev se je v javni razpravi in razlagah pred samim sprejemom sporazuma izgubljal celotni pomen delitve premoženja podjetja. Morda se je zaradi obveznosti sprejema pred registracijo TOZD celo preveč poudarjala formalna plat. Prav zaradi tega me bo odveč, če ponovno osvežimo celotni pomen delitve. Delitev sredstev ni formalno dajanje. Obveza delitve pred registracijo je le pravni dokaz, da so sredstva za poslovanje TOZD zagotovljena ob njeni ustanovitvi. Vsebinsko pa pomeni delitev sredstev mnogo več. Z delitvijo sredstev prevzemajo delavci posamezne TOZD v upravljanje določena sredstva, kar hkrati pomeni, da izven TOZD n.i več nikakršnih sredstev. Po drugi strani predstavljajo sredstva, ki so jih TOZD prejele s ito delitvijo, vsa doslej ustvarjena lastna sredstva (minulo delo) in sredstva iz tujih virov (krediti in obveznosti), ki jih bo treba poravnati iz bodočega poslovanja. Zato so TOZD z razdelitvijo sredstev prevzele tudi polno odgovornost tako za lastna sredstva iz. minulega dela, ki se ne smejo zmanjšati, kot za tuja sredstva, ki jih je treba odplačati. Poleg tega pa so v smislu ustavnih določil delovni ljudje v TOZD obvezni, da sprejemajo tako delitev dohodka, ki zagotavlja večanje materialne osnove za njihovo delo in poslovanje. J. Škvarč Delitev dohodka je neodtujljiva pravica delovnih ljudi v združenem delu. Seveda pa je ob delitvi treba upoštevati vkalkulirani del dohodka, to je del, ki je iz doseženega dohodka že bil porabljen v času poslovanja za zakonske in pogodbene obveznosti ter za akontacije osebnih dohodkov. Za delitev ostanka dohodka pa je vsekakor treba upoštevati zakonska določila, interne pravilnike, gospodarski načrt ter samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Ko so zbori delavcev po TOZD obravnavali devetmesečne poslovne rezultate, so sprejeli odločitev o naknadnem izplačilu osebnih dohodkov v višini 11,11 % na devetmesečno akontacijo osebnih dohodkov (približno 100 % enega mesečnega OD posameznika) za celotno dobo, polni delovni čas in normalni delovni učinek, sicer pa ustrezno več ali manj. Ta odločitev, .ki upošteva izpolnjevanje sprejetih investicijskih obveznosti podjetja, upošteva pa tudi naš nivo osebnih dohodkov, je v mesečnem merilu za 43 % večja od možnosti ob uporabi planiranega razmerja delitve in za 15 % nižja od zgornje meje po samoupravnem sporazumu. Iz povedanega izhaja, da so delovni ljudje med predloženimi variantami izbrali tisto, ki najbolj ustreza našim razmeram. Glede načina delitve je bilo v predhodnih razpravah pri oblikovanju predloga izraženo nekaj mnenj, da bi za naknadno delitev upoštevali enak znesek na posameznika. Taka mnenja, vsaj izražena, niso bila številna, kljub temu pa ni odveč, če se prav pri teh nekoliko zadržimo. Sama delitev v enakem znesku je v nasprotju z ustavnimi določili in določili zakona o medsebojnih razmerjih, po katerih ima vsak delavec v skladu z načelom delitve po delu pravico do osebnega dohodka, iki je sorazmeren uspehom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim tekočim in minulim delom k povečanju dohodka. Ker prispevek posameznika merimo z oceno delovnega mesta in z drugimi kriteriji učinkovitosti, in ker predstavljajo vsi osebni dohodki, prejeti po teh osnovah v teku leta, le akontacijo, je povsem nesporno, da se prav ta akontacija povečuje v primerih naknadne delitve osebnih dohodkov po periodičnih in zaključnih računih. Prav tako je treba v primerih izgub, ko se ta ne more pokriti, preveč izplačane akontacije vrniti v naslednjih obdobjih z znižanjem osebnih dohodkov. Poglejmo omenjeno »izplačilo v enakih zneskih« še iz drugega zornega kota. V nekaj zadnjih povišanjih osebnih dohodkov smo v našem podjetju sledili priporočilom, da se hitreje povečujejo osebni dohodki na najnižjih delovnih mestih, in prav je tako, pa čeprav smo pri tem morda le nekoliko pretiravali. Razponi med posameznimi delovnimi mesti so se pri tem toliko zmanjšali, da med določenimi delovnimi mesti enake strokovnosti, ki se po zahtevnosti dela razlikujejo, v osebnih dohodkih skoraj ni razlike. Z zmanjševanjem razponov vse do najzahtevnejših mest pa postaja delo na teh, zlasti v primerjavi z drugimi podjetji, vse manj stimulativno, vse manj zanimivo, kar je nemogoče stanje za pridobivanje novih kadrov, ki nam jih za boljšo organizacijo in napredek poslovanja v novih samoupravnih odnosih vse 'več primanjkuje. V osnutku novega samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi OD (o tem smo že pisali v dnevnih informacijah) je prav razmerjem med posameznimi skupinami delovnih mest posvečena posebna pozornost. Ta razmerja maj bi v prihodnje omogočala, da bi zaposleni za enako ddo prejemali približno enak osebni dohodek, ne glede na to, v katerem podjetju bodo zaposleni, in zdi se, da bomo ob vključevanju v sporazumevanje prav pri urejanju teh razmerij zaradi napak v preteklosti imeli največ težav. Ob koncu še ena misel! Ne glede na stanje v naših notranjih razmerjih, ki kot osnova služijo za obračun, smo po teh obračunali kot akontacijo 90 % naših osebnih dohodkov v letošnjem letu, zato je povsem normalno, da po enakih osnovah obračunamo še preostali del na osnovi devetmesečnega periodičnega obračuna, kot so tudi sklenili zbori delavcev. J. Škvarč AJDOVSKI TEKSTILEC izhaja vsaka dva meseca in po potrebi. Izdaja ga »Tekstina« Ajdovščina. Ureja uredniški odbor: Peter Dacar, Dora Furlan, Gabrijela Kranjc. Katja Sarkič, Grozdan Šinigoj. Odgovorni urednik: Grozdan Šinigoj. Tisk: GP »Soča« Nova Gorica. Naklada 1200 izvodov. SPORED osrednje proslave ob 25-letnici Tekstine v četrtek dne 28. novembra 1974 z začetkom ob 16. uri Po sklepu skupne seje delavskih svetov temeljnih organizacij združenega dela in delavskega sveta podjetja z dne 10. 8. 1974. o sprejetju okvirnega programa osrednje proslave 25-letnice Tekstine in sklepu pripravljalnega odbora za proslavo z dne 7. 11. 1974 o določitvi podrobnega sporeda osrednje proslave, bo potekala osrednja proslava po naslednjem sporedu: I. Slavnostni del 1. Začetek proslave točno ob 16. uri z nastopom pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine, ki zapoje državno himno. 2. Direktor podjetja začne proslavo, pozdravi navzoče in prebere slavnostni govor ob 25-letnici podjetja (10—15 minut). 3. Slavnostna objava in podelitev odlikovanj, nagrad in priznanj jubilantom in drugim zaslužnim članom kolektiva. 4. Pozdravni nagovori najvišjih vabljenih gostov. 5. Modna revija s prikazom modelov iz naše kolekcije za pomlad in poletje 1975 (približno 15 minut). 6. Nastop pevskega zbora Srečko Kosovel, ki zapoje 5—6 pesmi (15—30 minut). II. Zabavni in družabni del 1. Nastop humoristov Nele Eržišnikove in Ferija Smole. 2. Večerja za vse udeležence proslave (približno ob 18. uri). Med večerjo začne igrati ansambel Toneta Žagarja s pevcem Otom Pestnerjem, ki nato igra za zabavo in ples ves večer do 3. ure zjutraj. Na proslavi bo sodeloval tudi domači ansambel »Tekstina 4«. Proslava bo v prostorih tovarne, in sicer: — slavnostni del ter kulturni in zabavni program v skladišču TOZD konfekcija, — večerja za vse udeležence proslave v vseh prostorih doma kulture, jedilnici nove okrepčevalnice in po potrebi v stari okrepčevalnici ali delu skladišča TOZD konfekcija, — družabni večer s plesom v prostorih doma kulture. Ker bo družabni večer s plesom samo v prostorih doma kulture, se bodo morali udeleženci proslave, ki bodo večerjali v stari okrepčevalnici ali v skladišču konfekcije, takoj po večerji preseliti v dom kulture. Prosimo za razumevanje, ker večerje ni mogoče prirediti v enem samem prostoru. Vabimo vse člane kolektiva, da pridejo na proslavo in opozarjamo, da se bo proslava začela točno ob določeni uri. Pripravljalni odbor Previjalni avtomat — pa še hitre roke Mesto Tekstine v bombažni grupi Slovenije po devetih mesecih 1974 GREMO V KORAK Pri škrobilnem stroju Sprejet je sporazum o delitvi sredstev podjetja in njihovih virov Najrealnejšd način za ugotovitev uspešnosti .našega poslovanja je primerjava dosežkov našega podjetja z dosežki sorodnih podjetij, Iki se uvrščajo v bombažarsko grupo slovenske itdkstilne industrije. V tej grupi je poleg Tekstine še 12 tovarn, med njimi tudi Mariborska 'tekstilna tovarna, Tdkstilindus Kranj, Tekstilna tovarna Prebold, Dekorativna Ljubljana in druge. Kot je znano, opravlja primerjalne analize po različnih ekonomskih kazalcih za navedeno in druge grupe poslovno združenje tekstilne industrije iz Ljubljane po vsakem periodičnem obračunu ,in sklepnem računu. Večkrat smo že poročali, da je bilo naše podjetje po indeksih rasti posameznih ekonomskih kazalcev (kot n. pr. celotnega dohodka, dohodka, osebnih dohodikov) v zadnjih dveh letih skoraj vedno na prvem mestu ali pa vsaj mod najboljšimi. Po podatkih za prvo polletje in nekaj kazalcih za poslovanje v prvih devetih mesecih (z drugimi še ne razpolagamo) kljub letošnjim uspehom po rasti nismo več tako visoko. To je tudi razumljivo, .saj je nemogoče, da bi iz lota v leto imeli daleč višiji indeks rasti posameznih kazalcev od drugih. Ob skromnem dobičku je mogoče le-tega povečati za 'visok odstotek, ko pa se že doseže razmeroma visok znesek, ga je teže še naprej povečevati v enako visokem odstotku oziroma indeksu rasti. Vzemimo Ikar konkreten primer: Leta 1972 smo imdli 4.488.000 din (okrog 450 milijonov S din) dobička, konec leta 1973 pa že 13.623.000 din (ali okrog 1 milijardo 362 milijonov S din), kar je pomenilo celih 203 % več kot leto prej. Bombažarska grupa je iz 1972 v 1973 leto povečala dobiček le za 9 %. Če bi hoteli obdržati še naprej tako izjemno rast, bi morali imeti na koncu letošnjega leta kar 27.655.000 din (2 milijardi 765 milijonov S din) dobička, planirali pa smo ga le 10.919.000 din, kar je celo manj, kot smo ga dosegli lani v dokaj ugodnih razmerah. Po precej hitrejši rasti naših rezultatov od povprečja bambažarsdcc grupe, s čimer smo v zadnjih dveh letih uspešno dohitevali druga podjetja, bomo lahko v prihodnje zadovoljni, če bomo držali z njimi korak. Poglejmo si glede toga našo rast štirih ekonomskih kazalcev, s katerimi razpolagamo, v primerjavi s povprečno rastjo podjetij bombažarske grupe po devetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lanskega lota. Po rasti celotnega dohodka smo z indeksom >144 neznatno pod indeksom grupe, ki znaša 148. Podobno je tudi gllede rasti dohodka: rast grupacije je dosegla indeks 140, mi pa 136. Po izrednem povečevanju dobička (ostanka dohodka) v zadnjih dveh letih, smo seveda z letošnjo rastjo najbolj zaostali za povprečjem grupe. Le-ta je dosegla indeks 177, mi pa 146. Pri vseh navedenih treh kazalcih smo po rasti med trinajstimi pod-jetj.i na osmem mestu. Nekoliko na boljšem smo glede rasti osebnih dohodkov. Tu smo z indeksom povečanja 126 nekoliko nad rastjo grupe, ki ima indeks 123, in smo po rasti na 4—5 mestu. Po povprečju izplačanih neto osebnih dohodkov na zaposlenega v devetih mesecih zaostajamo za dobrih 200 din (20.000 S din) za povprečjem grupe. Povprečje grupe znaša 2.284 din, naše pa 2.075 din. Če pa upoštevamo našo naknadno delitev po periodičnem obračunu za devet mesecev, bo znašalo povprečje izplačanih osebnih dohodkov v prvih devetih mesecih okrog 2.270 din (227.000 S din) ali približno toliko, kot znaša povprečje bombažarske grupe. To pomeni, da držimo korak z drugimi, ker pa zaostanka iz prejšnjih let še nismo nadoknadili, bi morali tudi v prihodnje še nekoliko hitreje napredovati. G. Šinigoj NAŠ PROGRAM MODERNIZACIJE IN RAZVOJA Kljub vel Ikim vlaganjem v zadnjih letih ostaja še nadalje velik del stare, nerentabilne izrabljene strojne opreme, ki poleg nizke produktivnosti ne daje tudi najboljše kvalitete. Ce bomo hoteli nadalje napredovati, nadoknaditi zamujeno in iti v korak z bolje opremljenimi konkurenčnimi podjetji, bomo morali TOZD PREDILNICA še nadalje pospešeno investirati v strojno opremo in deloma v skladiščne prostore. Oglejmo si v grobem predvidene investicije po temeljnih organizacijah in skupnih dejavnostih do leta 1980. V pregledu navajamo po vrsti: — vrsto opreme oz. gradnje — leto dokončanja — vrednost po sedanjih conah — 10 prstančnih strojev Krušik — Zinscr 5280 vreten — skladišče vzhodno od skladišča konfekcije 1000 m2 — odpihovalec Parks Cramer za nove prstančine stroje — skladišče zapadno od skladišča konfekcije 750 m2 — čistilnica za bombaž z 10 visokoproduktivnimi mikalniki in čistilnica za sintetiko z 6 visokopruduktivnimi mikalniki — '10 brezvrotonskih predilnih strojev BD 200 Skupaj TOZD predilnica 1975 8.650.000 din 1975 1.850.000 din 1975 150.000 din 1976 1.390.000 din 1976/77 22.500.000 din 1979 8.000.000 din 42.540.000 din TOZD TKALNICA — OPLEMENITILNICA — 15 enobarvnih brezčolničnih statev z listovko Rueti širine 230 cm in 5 enobarvnih brezčolničnih Statev z ilistovko Rueti širine 180 cm 1975 9.500.000 dim — transportni vozički za tkalnico — ureditev 'klimatskih naprav v tkalnici in 1975 250.000 din oplemenitilnici 1975 2.000.000 din — dublimo-navijalni stroj Monforts 1975 450.000 din — pakirni aparat za pakiranje tkanin — 15 enobarvnih brezčolničnih statev z listovko 1977 1.000.000 din Rueti širine 230 cm in 5 enobarvnih brezčolničnih statev z listovko Rueti širine 180 cm 1978 9.500.000 din — sušiilno-razpenjalmi stroj s 3 polji — 20 enobarvnih brezčolničnih statov z 1979 3.500.000 din listovko Rueti 1980 9.500.000 din Skupaj TOZD tkalnica — oplcmcnitilnica 35.700.000 din SKUPNE DEJAVNOSTI — viličar OM 1200 kg nosilnosti 1975 150.000 din — parni kotel kapacitete 10 ton steam blac 1980 1.500.000 din — soudeležba pri zgraditvi čistilne naprave za vodo 1976 500.000 din Skupaj skupne dejavnosti 2.150.000 din Pri tiskarskem stroju se Skupne investicije do leta 1980 v vseh TOZD in skupnih dejavnostih znašajo 80.390.000 din. Kljub sorazmerno skromnim vlaganjem je Vsota 8 starih milijard v nadaljnjih 6 letih fantastična. S torni Vlaganji hi uspeli vse najstarejše ključne stroje nadomestiti z novimi. Investicijski program predvideva, da se bo marca 1976 podaljšala pogodba z zahodnonem-škim partnerjem Schulte - Dieckhoff za storitev šivanja hlačnih nogavic. V primeru, da se pogodba ne podaljša, se ho morala dejavnost obrata spremeniti. Nadalje predvideva program ureditev vseh skladišč v prizidku ob predilnici. Iz sedanjega prostora predilnice bi izselili skladišča in pri- delo le redkokdaj ustavi dobili prostor za čistilnice in mi-kalnike. Predvidena je tudi nabava 10 brezvretenskih predilnih strojev za predenje grobejših prej. Za tkalnico predvideva program njen razvoj v starem prostoru, kamor bi postavili 80 statev. ‘V programu je predvidena nabava tudi novega kotla, iki bi nadomestil enega od dveh starih kotlov. Glede na vedno večja prizadevanja za čisto okolje je predvideno, da se bo gradilo centralno čistilno napravo za vodo. Ker cena in naša soudeležba še nista znani je 500.000 din le predvidena vsota. Program, iki se zdi na prvi pogled izredno pogumen, je realen in dosegljiv. Dosegli pa ga bomo, če ne bo večjih težav pri gospodarje- mju in če bomo iz novo nabavljene opreme znali izvleči optimalne rezultate. Od nas je odvisno, kako se bomo znašli na tržišču, kakšne artikle bomo nudili kupcem, v kakšni kvaliteti bodo artikli .izdelani in rie nazadnje — s kakšnimi stroški. Sedaj, ko imamo jasno začrtan specializiran proizvodni program in ko smo na tržišču našli svoje mesto med najboljšimi proizvajalci tkanin za ženske bluze in obleke ter moške srajce, mora biti glavno geslo nadaljevati zastavljeno pot in še bolj skrbeti za kvaliteto ter modnost artiklov in racionalizacijo proizvodnje, ker bomo le z zmanjševanjem proizvodnih stroškov in izboljševanjem kvalitete držali korak s konkurenco, sicer pa bomo stagnirali ali celo spet zaostali. T. Kodrič Mercerizirka — za lepši videz tkanin ŠPORT Značilnosti nove, spomladansko-poletne mode PRVE DELAVSKE ŠPORTNE IGRE V TEKSTINI V okviru proslave 25-letnice TEKSTINE smo organizirali prve delavske športne igre TEKSTINE, za katere želimo, da bi postale tradicionalne. Tekmuje se v moški in ženski konkurenci. Prvi trije tekmovalci in tekmovalke iz vsake TOZD in DSSD sestavljajo ekipo. Tekmovanje v atletiki in krosu poteka v dveh skupinah: do 30 let starosti in nad 30 let. Tekmuje se za prehodne pokale v vsaki panogi, ter za velik prehodni pokal, katerega prejme skupno z manjšim v trajno last najboljša TOZD ali DSSD. Prvi trije posamezniki prejmejo diplome in medalje. Do sedaj je bilo izvedeno tekmovanje v kegljanju, vlečenju vrvi in krosu. REZULTATI KEGLJANJA: ZENSKE: posamezno: 1. Jamšek Neda — TOZD konfekcija 2. čopič Marija — TOZD tkal.-oplem. 3. Lemut Marta — TOZD predilnica ekipno: 1. TOZD konfekcija 2. TOZD predilnica 3. DSSD 4. TOZD tkal.-oplem. MOŠKI: posamezno: 1. Makovec Edo — TOZD tkal.-oplem. 2. Hladnik Stano — TOZD tkal.-oplem. 3. Vitežnik Franc — TOZD predilnica ekipno: 1. TOZD tkal.-oplem. 2. TOZD predilnica 4! TOZD konfekcija 149 kegljev 147 kegljev 145 kegljev 426 kegljev 400 kegljev 378 kegljev 281 kegljev 420 kegljev 403 kegljev 391 kegljev 1.188 kegljev 1.158 kegljev 1.141 kegljev 991 kegljev VLEČENJE VRVI: ŽENSKE: 1. TOZD konfekcija 2. DSSD 3. TOZD predilnica 4. TOZD tkalnica-oplem. MOŠKI: 1. DSSD 2. TOZD tkalnica-oplem. 3. TOZD konfekcija 4. TOZD predilnica KROS: ŽENSKE NAD 30 LET: 1. Jejčič Milica — TOZD konfekcija 2. Vetrih Nada — TOZD konfekcija 3. Plesničar Jožefa — TOZD konfekcija ŽENSKE DO 30 LET: 1. Slunjski Terezija — TOZD tkal.-oplem. 2. Podgornik Slavica — TOZD tkal.-oplem. 3. Petrič Fani — TOZD predilnica ekipno: 1. TOZD tkalnica-oplem. 2. TOZD konfekcija 3. DSSD 4. TOZD predilnica MOŠKI NAD 30 LET: 1. Bačar Stano — DSSD 2. Troha Marjan — TOZD predilnica 3. Rušt Miloš — DSSD MOŠKI DO 30 LET: 1. Ferjančič Alojz — TOZD konfekcija 2. Fučka Branko — DSSD 3. Stibilj Žarko — DSSD ekipno: 1. DSSD 2. TOZD konfekcija 3. TOZD tkalnica-oplem. 4. TOZD predilnica A. Ferjančič NEBEŠKA TROMBA Da bi se delavci nekdanje predilnice pravočasno zbudili in prišli na delo, je že uro pred začetkom dela trobila parna sirena. Bila je tako močna, da je ni bilo mogoče preslišati, tudi po vaseh na Gori. Slišali pa so jo celo v Rovte (okrog Črnega vrha). |,n tedaj so — bogvedi zakaj — velevali svojim otrokom: »Atroc molite, nabiška tromba poje!«. OBLEKE Obleke imajo pomembno vlogo. Medtem ko so v prejšnjih sezonah v spomladanskopoletnih kolekcijah posvečali vso pozornost kostimom, bluzam in krilom, veljajo sedaj nove ideje in vse različice oblekam. 'Prevladuje: — norčavo ohlapna Hinija, ki bo verjetno osvojila mlade, — ravna, čeprav še vedno nekoliko nabrana linija »svinčnika« (podobna nekdanjim »vrečam«), — srajčni tiip obleke z mehko, valujočo linijo, ukroteno s pasom, ki je na pravem mestu. Detajli so pomembni. Pri spomladanskih oblekah je mnogo mehkih stoječih ovratnikov, zopet se pojavljajo veliki, položeni »bubi« ovratniki ter mehki koničasti ovratniki. Vse obleke, pa tudi pretežna večina plaščev 'in tunik, imajo kratek opleček, pod katerim se model nabira, ter všite žepe, ki so postali pomemben delež modela. Krilo je izgubilo zdlikane gube, ima pa še vedno nezalikane. Pri tunikah in elegantnpjši modi so 'krila ozko 'krojena pod našitim pasom, včasih drobno nabrana ali pa urezana na pregib. Pri oblekah se pojavljajo kratki kimono rokavi, ki spominjajo na rokave arabskih tunik. Pri dnevnih oblekah je precej kvadratastih izrezov pri večernih pa je pogosto izrezan hrbet. Barve: niso nove, pač pa osvežene s poudarki na izrazito nečistih barvah. Barvam, ki jih je izbrala nova moda, bi 'lahko rekli, da še vedno vztrajajo v nekako popudramih ali kot s prahom posutih barvah. Za poletje in pomlad je najvažnejša uveljavitev »kaki« barve in nekaj temnih »jeklenih« odtenkov. Poleg temnih nečistih barv se je pojavila kot nova tudi marelična barva, še vedno pa vztraja bela. Bolj kot naštevanje modnih barv je morda zanimiv seznam barv, ki jih ne opazimo. Ni žive jajčno-rumene, ni oranžne, živo rdeče, turkizne in rumeno zelene. Tisk in enobarvno blago Precej je enobarvnega blaga {klota in enobarvnega popelina, ki je namenjeno plaščem in dvodelnim oblekam. Poleg tega pa je več kot običajno tiskanega blaga. Geometrijski vzorci so skoraj izginili, nadomestili pa so jih cvetlični vzorci. Cvetje je jasno kontinuirano v velikosti največ 7 cm premera. Barve so vedno usklajene — nečiste in učinkujejo kot stopnjevanje ene same barve. Osnova za tisk je večinoma rahle pastelne barve. Modni dodatki: Torbice so ovalnih oblik, pa tudi še torbice z jermeni preko rame Pasovi so široki (8 do 12 cm) ali pa tanki '(2 do 3 cm). Čevlji imajo koničasto obliko ter zelo visoko peto, ki je razmeroma ozka. Podplat je vedno tanek. K. Sarkičeva SKEGA TEKSTILCA« smo dobili 41 rešitev. 2reb je razdelil nagradelSe 1 nanrarln f 1DD rimi _____i . nagrada (100.— din) Cvetka Saša iz računovodstva’ nagrada (80.— din) Milojka Bavčar iz adjustirnice nagrada (50.— din) Darinka Puc iz čistilnice blaga nagrada (30.— din) Iva Milič iz prodaje Žrebanje je opravila tričlanska komisija. PRIŠLI SO PRED PETINDVAJSETIMI LETI Sodelavcev, ki so prišli na delo v tovarno že prvo leto njenega obratovanja, leta 1949, je med nami samo še pet. Petindvajset let zvestobe, vztrajanja, lepih dni in časov nizkih osebnih dohodkov in negotovosti, pa vseeno upanja in zaupanja, da bo vendarle kdaj boljše in dobro — zato so še med nami. Jih vsi poznamo? Pavla PERŠIČ je »naša« že od 11. 9. 1949 in vseh teh 25 let je v tkalnici. Najprej je billa tkalka, nato vdevalka in pararica. Ivanka ČERMELJ je že dolgo let vodja adjustirnice, od 22. 9. 1949, ko je prišla v tovarno, pa je delala 13 let v čistilnici blaga, nato pa v predilnici, v vzorčni sobi in končno v oplemenitilniči. Jože BRECELJ, ki je prišel v tovarno 15. 10. 1949, je zadnjih 5 let vodja Skladišča reprodukcijskega materiala in rezervnih delov. Prej pa je bil 20 let v pomožnih obratih kot obratni električar in mizar. Franc PINTAR je nastopil delo v tovarni 7. 11. 1949. Za tovarno pa dela že od 27. 4. 1949, ko je bil poslan na prakso za škrobilca v Prebold. Pri nas je delal kot škro-bilec 15 let, sedaj pa je že 10 let mojster pripravljalnice v tkalnici. Silvan JURETIČ je sedaj tehnolog službe vzdrževanja strojev in opreme in opravlja to delo — menjavali so se le nazivi delovnih mest — že odkar je postal tekstilec 17. 11. 1949. Kar tri izmed naših petih jubilantov: Pavlo Peršič, Ivanko Čermelj in Silvana Juretiča srečamo tudi med člani prvega delavskega sveta podjetja leta 1950. smo »sneli« z dela v soboto dopoldne in ju skupaj povabili na razgovor. Pavla: Ko sem prišla na delo v tovarno, 11. septembra 1949, je obratovalo samo 6 statev. Druge so bile demontirane v kotu istega prostora. Pred montažo smo čistili strojne dele z nafto, ker so bili rjasti in umazani. To smo delali »udarniško« in prihajali smo tudi ob nedeljah. Franc: Da, da, tako je bilo. Spomnim se, da sem delal tudi na veliko noč 1950. Pavla: Pritiskal je mraz, kurjave pa nobene. Če smo hoteli narediti vozel, smo si šli gret roke v delavnico. Kako smo bili veseli, ko smo pozneje po zaslugi »tehničnega« dobili za gretje rok kuhalnike v tkalnico! Da bi spoznali, kako je vsak izmed naših veteranov doživljal tovarno in dalo v njej, smo postavili vsem enaka vprašanja, ne da bi, seveda, zahtevali odgovor od vsakega na vsako vprašanje. Raje smo jih pustili pripovedovati tisto, o čemer jim je najraje stekla beseda. Vprašali smo jih: Povejte nam kaj o prvih letih vašega dela v tovarni! Rasli ste s tovarno takorelkoč od njenih prvih korakov in z njo doživljaji :lepe in hude dni. Se pomnite česa posebnega, kar vam je ostalo v najlepšem spominu in česa, zaradi česar vam je bilo najbolj hudo ali neprijetno? V čem čutite v tovarni največjo spremembo na delu in življenju od prvih let do danes? Kaj vam je najbolj všeč v tovarni danes in kaj bi najbolj grajali ali želeli, da se spremeni? Ste kdaj resno mislili na to, da bi šli na delo drugam? Če ste, kdaj in zakaj? Vaša delovna leta so se že močno nagnila v drugo polovico polne pokojninske dobe. Boste ostali zvesti tovarni do upokojitve? Kaj bi povedali! svojim mladim sodelavcem ob svojem jubileju? Imate v zasebnem življenju kakega »konjička«? Pavla in Franc: A bili smo kot ena družina, tako dobro smo se razumeli. Pavla: Zaradi težav z elektriko smo hodili delat ob različnih urnikih, tako na primer ob osmih zvečer ali pa tudi ob enih ponoči. Prevozov ni bilo. Samo vlak. Ko smo čakali nanj, se je »tehnični« spet domislil olajšanja za nas — preskrbel nam je neke »štrmace« in čakajoč na vlak smo spali v avtobusih Dappsa (avtobusno prevozniško podjetje, ki je imelo sedež v našem bloku pri Fructalu — op. urednika). Franc: Vozil sem se s kolesom iz Sela ob vsaki uri. Pa nisem nikoli zamudil dela in tudi doslej v vseh 25 letih ne. Kljub vsem težavam smo bili dobre volje. V garderobi je bilo vedno veselo. Peli smo tudi po poti domov. Danes je vse drugače: če ni avtobusa z najbližje okolice, marsikdo ne pride na delo. Pavla: Kako smo si prizadevali, same smo mazale stroje, da bi nam bolje teklo, da bi več naredile. Tekmovali smo, kdo bo boljši, kdo bo večkrat udarnik. Kar povej, Pavla, kolikokrat si bila udarnik, jo prekine Franc, Ti in Cirila Badalič. Pavla ne pove, kolikokrat je bila udarnik, in nadaljuje: Na strojih smo imeli prehodne zastavice. Za udarništvo smo dobivali denarne nagrade in dodatne bone za živila (Mlajšim moram povedati, da se je v povojnih letih kupovalo v glavnem vse na nakaznice, tudi živila — op. urednika). Nikoli ne bom pozabila, kako srečna sem bila, ko sem ob proslavi na Silvestrovo 1949 dobila 1.000 din nagrade. Silvestrovali smo v menzi Fructala. Bili smo vsi iz kolektiva — tudi direktor. Bilo nas je 36 ali 38. Ali naj vaju po vsem tem, kar sem slišal, sploh še vprašam, kaj vam je bilo najteže? Pavla: Bila sem mlada in navdušena, zato mi res ni bilo nič težko. Bili pa smo tudi drugače vzgojeni in naredili smo vse, kar nam je bilo naloženo, vsako delo. Danes je to tako drugače. Ne takrat, danes mi je zaradi takih odnosov do dela hudo, ko prihajam v tovarno. Franc: Enakih misli sem kot Pavla. Pripomnil bi še to, da smo bili tudi lačni. Imeti kruh v žepu, je bilo že veliko. Samo primer, da je bilo res tako. Čeprav smo se izredno dobro razumeli med seboj, se mi je večkrat zgodilo, da je sodelavko zamikala moja krušna malica ... Po vsem tem, v čem vidite največjo spremembo na bolje v teh 25 letih? Franc: Ne da se ničesar primerjati. Do leta 1954 ni prišel v tovarno niti en nov stroj. Takrat smo odprli novo barvarno. Potem pa spet dolgo nič. Skok je sedaj zadnjih pet let. Pavla: Vse je drugače — bolje. Od novega ni le odnos do dela boljši. Pavla: Kaj mi je najbolj všeč? Velik napredek, novi artikli in obeti, da bomo vse prodali. Franc: Napredek, kvaliteta in modnost ter prizadevanja, ki nas vzpodbujajo k delu. pa smo povabili na kratek »klepet« v ponedeljek dne 18. novembra 1974. Ivanka: V tovarno sem prišla, ko mi je bilo 28 let, to se pravi kot zrela ženska, zato je bil moj odnos do dela in življenja v tovarni od prvega dne drugačen od večine mladih deklet in fantov, ki nastopijo delo s 15 ali 16 letom. Prepričana sem, da je bil začetek zame težji, kot je začetek dela mladega človeka. Po naravi sem idealist in hočeš nočeš se tudi to odseva pri delu, na delovnem mestu in v življenju človeka nasploh. Resnično, na začetku mi je bilo najteže, sčasoma pa sem tudi to težavo premostila. V delu najde človek tolažbo, pozabi na težave in če sreča še dobre prijatelje, sodelavce, je sreča skoraj popolna. In verjemite mi, v prvih letih je bilo prijateljstvo, tovarištvo resnično »na višku«. Jože: Zame je bilo največje doživetje, ko smo dobili prve statve. To je bilo seveda tudi za Ajdovščino velikega pomena, saj je mesto dobilo za bivšo predilnico tudi tkalnico. Silvan: V tovarno sem bil povabljen zato, da bi pomagal organizirati vzdrževalno službo. Začeli smo z elektro delavnico, nato pa smo se razširili še na mehanično delavnico. Vprašujete, kakšno orodje in druge delovne pripomočke smo imeli v začetku? Na kratko tole: stružnica in vrtalni stroj je bilo vse, kar je omembe vredno. Orodje smo nosili od doma. Sčasoma smo se opomogli in pričeli nabavljati najnujnejše delovne pripomočke. Pavla in Franc: Nič naju posebno ne moti, le tako naprej! Pavla: Vabili so me na Okroglico, a nisem šla, ker sem mislila, da ne more biti drugače, kot da sem tu. Spomnim se, kako smo leta 1950 podpisovali pogodbe, s katerimi smo se zavezovali, da ostanemo še določen čas na delu. Najmanj je bilo na eno leto. Redkim, ki so podpisali na dve leti, smo se čudili, na kako dolgo dobo se vežejo. No, pa smo ostali 25 let! Franc: Nikoli nisem razmišljal o odhodu iz tovarne. Vedno sem bil prepričan, da se bo vse obrnilo na bolje. Sedaj pa sploh kaže dobro. Boste torej tu počakali na zaslužen pokoj? Franc: Gotovo, če bo »tovarna šla«. Pavla: Seveda, če ne bomo prej onemogli. No, pa mi vseeno recita, česa si še v tem času želita? Franc: Da bi bila cela tkalnica nova. Ivanka: Zame je bil izredno pomemben dogodek, ko smo zvedeli, da bomo mi delavci prevzeli v upravljanje tovarno. Še danes hranim knjižico, ki smo jo takrat prejeli in nosi naslov »Tovarne delavcu«. V neprijetnem spominu mi je ostal dogodek na eni izmed prvih sej delavskega sveta — bila sem namreč član prvega delavskega sveta — ko smo razpravljali o izključitvi iz tovarne dveh vodstvenih delavcev, ne da bi predhodno vedeli, zakaj naj se izključijo. Ker nam nihče ni povedal razlogov za izključitev, sem dobila občutek, in mislim, Pavla: In da ne bi bilo več nočnega dela. Bi ob svojem jubileju še kaj povedala svojim mladim sodelavcem? Franc: Spomnil bi jih na vse novo, tudi drobne stvari, ki se nam zde tako normalne, pa jih včasih ni bilo: parket, topla voda, prevozi, okrepčevalnica, avtomati, zaradi česar je delo lažje. Da bi mnogi izmed njih toliko ne negodovali. Pogoji so dobri in z dobrim delom bi nam lahko šlo še bolje. Pavla: Pogoji so res dani in na mladini je, da bi še krepkeje prijela za delo in nadaljevala naš trud. In za konec — s čim se za veselje ukvarjate v zasebnem življe-nju, Vaš »konjiček«? Franc: ribolov in vrt. Pavla: Zame pa veste. Da, res vem: gore in na stotine prehojenih poti v njih. Pogovor vodil In ga zapisal G. Šinigoj da popolnoma upravičeno, da sem član delavskega sveta samo zato, da dvignem roko za tisto, kar kdo predlaga. In povem Vam, da sem bila edina, ki sem glasovala proti izključitvi. Jože: V teh prvih letih je bil zame nepozabni dogodek otvoritev nove barvarne. Veselje v kolektivu je bilo nepopisno. Mislim, da je bilo to leta 1954. Pripravili so nam presenečenje, za katero ni nihče vedel: med proslavo so nas po zvočniku pozvali, naj poleg trinajste pla- (Nadaljevanje na 6. strani! ajdovski tekstilec 5 Pavla Peršič PAVLICO PERŠIČ IN FRANCA PINTARJA Franc Pintar IVANKO ČERMEU, JOŽETA BRECLJA IN SILVANA JURETIČA Ivanka Čermelj PRIŠLI SO PRED 25. LETI (Nadaljevanje s 5. strani) če dvignemo v blagajni tudi nagrade. Mislim, da je bil razlog za veselje več kot upravičen. Pred tem pa smo seveda »garali« včasih tudi nepretrgoma cele dni, pa tudi ob nedeljah in praznikih. Če pa je delo dobro plačano, človek pozabi na težave, ki so mimo. Za mene je bilo najteže takrat, ko so bila skladišča polna, blago ni šlo v prodajo, izvoz je bil ustavljen in pretila nam je odpoved. Rečeno mi je bilo, naj si iščem službo, k sreči pa do tega ni prišlo, ker se je končno prodaja le odprla. To so bili resnično težki časi, prepričan sem, da se kaj takega ne more več ponoviti. Silvan: Preteklost je polna zanimivih dogodkov, ki pa se jih človek težko spomni. Eno je gotovo in tega ne bom pozabil, da smo delali z veseljem, z zagnanostjo, da moramo nekaj doseči. Sodim, da zagnanost danes ni več tako prisotna. Da smo živeli za tovarno in s tovarno, je že povedal Jože. Dodam naj, da resnično niso bili redki primeri, ko po nekaj dni nismo šli iz tovarne. večajo, vsak dan jih je več, osebje pa je isto kot pred leti. Silvan: Rad bi dočakal, da bi izločili iz proizvodnje vse stare stroje, ki jih še imamo v obratovanju in jih nadomestili z novimi, modernejšimi. Ivanka: Bili so trenutki, ko sem razmišljala o odhodu iz tovarne, vendar so bile to bolj trenutne depresije. Ko sem še delala v predilnici, sem imela napisano odpoved, ker sem bila preveč obremenjena, poleg tega še zdravje ni bilo najboljše. Da se to ni zgodilo, gre zasluga takratnemu obratovodji tovarišu Zorču. Jože: Nikoli nisem razmišljal o odhodu. Če v kratkem ne dobimo v skladišču pomoči, pa bi resnično želel dobiti drugo delovno mesto, seveda v okviru tovarne. Silvan: Bili so trenutki, ko sem razmišljal tudi o odhodu. Spominjam se, da sem se čutil zelo prizadetega, ko se je pripravljala sprememba pravilnika o nagrajevanju, ker se je nepravilno vrednotilo delo vzdrževalcev. Ta problem je bil zadovoljivo rešen šele pred nekaj leti. Ivanka: Ostala bom zvesta Tek-stini do upokojitve. S sodelavci se razumem, z nadrejenimi tudi in ne bi bila rada nehvaležna svojemu predpostavljenemu tovarišu Furlanu. Silvan: V tovarni nameravam ostati do upokojitve, ker me delo, ki ga opravljam veseli in se v tem okolju dobro počutim. Jože: Upam, da me razmere ne bodo prisilile na to, da bi razmišljal o odhodu. Kakšne so te razmere, pa sem že prej navedel. Ivanka: Mlajši sodelavci so lahko srečni, ker so prišli v podjetje, ko so že bili ustvarjeni primerni delovni in življenjski pogoji. Moja želja je, da bi mlajši varovali dediščino, ki jim jo zaupamo starejši. Jože: Več vztrajnosti pri delu, več prpravljenosti za premagovanje vsakovrstnih težav — to pogrešam pri mlajših. Silvan: Mlajši naj bi bolj poslušali starejše, ker jim želimo samo dobro. Dolgoletno delo nas je obdarilo z bogatimi izkušnjami in te bi radi prenesli na tiste, ki prihajajo. Ivanka: Konjiček? Imam ga, to so knjige in potovanja. Oboje mi prinaša notranje zadovoljstvo, širi obzorje in daje novih moči, ki jih še kako potrebujem pri vsakdanjem delu. Jože: Potovanja so moj konjiček. Želim si, da bi bilo tudi v tovarni več razumevanja za poučne ekskurzije tudi v inozemstvo. Moj predlog je, da bi obiskali Sovjetsko zvezo. Silvan: Moj konjiček je tehnika, zlasti elektronika, Jjej vse do ukinitve tovarne. Zato smo se v njeni pripovedi sprehodili zdaj skozi avstrijske, zdaj skozi italijanske čase. Prvič sem se zaposlila leta 1913, ko mi je bilo 15 let. Starši me niso pustili, da bi šla delat. Doma, na Otlici, je bilo za menoj še pet otrok in morala bi jih »var-vati«. Ni mi dišalo, poleg tega pa smo tolkli mizerijo. Jedli smo v glavnem močnik in krompir z domače njive. Živeli smo vse leto od sezonskega zaslužka očeta, ki je hodil delat »na Nemško«. Če so nam »premožnejši« sosedje dali v obdelavo malo zemlje za krompir, smo jim morali delat na kmetiji vse leto. Tako sem ušla od doma in prišla delat v predilnico. Delala sem na »drozelnih«. V začetku sem hodila na delo peš, nato sem z drugimi Gorjankami stanovala v stari papirnici. Med nami so bile tudi delavke iz Ljubljane, ki so prišle sem delat. Na delu sem ostala do vstopa Italije v vojno leta 1915, ko so tovarno zaprli. Prejemali pa smo ves čas vojne po 10 kron na teden, dokler ni tovarna v februarju ali marcu leta 1919 spet začela delati. Po plačo smo hodili v pisarno tovarne vsako soboto, a kaj, ko so bile trgovine prazne. Delali smo od šestih zjutraj do šestih zvečer. Opoldne smo imeli eno uro odmora — za kosilo, a smo pravo kosilo le gledali pri Ajdovcih, ki so jim ga prinašali od doma, mi pa smo imeli vedno enak obrok: pol litra kave in kos črnega kruha. Zvečer pa kislo mleko z Gore in polento. Včasih, bolj pozimi, pa so tudi nam prinesli kosilo z Gore, za več skupaj, »enkrat od ene, enkrat od druge hiše.« Zakaj pa ravno pozimi, ko je bilo najteže pešačiti v snegu? Ja, poleti ni bilo časa za to. Pred vojno sem zaslužila 12 kron na 14 dni in se je kar dobro živelo. Delo pa se je težko dobilo. Vsak ponedeljek so ljudje čakali v vrstah za delo pred tovarno. Prišel je direktor in izbral nekaj čakajočih, druge pa poslal domov. Večina oddelkov je delalo tudi ponoči, vendar ne ženske. Cela tovarna se je ustavila le za veliko noč in božič. In kako je bilo po prvi svetovni vojni? Delat sem šla takoj, ko so začeli spet jemati ljudi v tovarno. Najprej sem čistila stroje z nafto. Potem sem delala na »štrek-nah« (raztezalke). Delala sem do leta 1922, nato pa spet od 1926 do konca. O povojnem delu hranim delovno knjižico, v kateri so vpisane vse moje plače. So tedaj prihajali na delo v tovarno tudi Italijani? Pod Avstrijo in tudi prva leta Italije smo bili delavci v glavnem domačini. Tudi mnogo mojstrov je bilo Slovencev, drugi pa so bili Nemci in Čehi. Po vojni pa so začeli prihajati Italijani — mojstri in delavke, »zasedli« pa so tudi pisarne. So se delovni pogoji po vojni izboljšali? Kako ste živeli? Delali smo samo osem ur. Sicer pa-na delu ni bilo sprememb. Dopustov še vedno nismo imeli. Porodniški dopust je trajal le 21 dni. Leta 1929 sem ob deseti uri zvečer še delala, ob štirih zjutraj pa že rodila. Ko sem šla po treh tednih prosit zdravnika za še en teden dopusta, mi je rekel: »Kaj hočete, da vam zapišem še eno klobaso in eno pivo.« Dobili pa smo po vojni tovarniško stanovanje, ki je bilo prva leta pod Brunnerjem brezplačno. Tovarna je imela svojo trgovino z jestvinami Konzum, ki je prodajala »na knjižico«. Dolg so odtrgali pri plači. V njej so kupovali le delavci, tisti, ki so imeli denar, so se je izogibali. Pod Italijo so odprli tudi neko menzo, v kateri so kuhali enolončnice, vendar si tega mi nismo privoščili. In disciplina? Imeli smo svoje številke, ki smo jih ob vstopu sneli z zida in vrgli v škatlo. Ob odhodu z dela so nas skoraj vedno pregledali. In če ste zamudili? Nikoli nismo zamudili. Ne vem, kaj bi bilo, če bi. Na to sploh nismo mislili. Franca BOLČINO pa poznamo tudi današnji tekstilci — mnogi kot strica Bolčino. Še pri njegovih 78 letih (z intervjujem smo ga »matrali« prav na rojstni dan, pa še nedelja je bila) ga skoraj vsak dan videvamo med cvetjem in gredicami v tovarniškem parku, ki ga neguje že celih 20 let. Torej, tudi naš Bolčina! Mož se spomni celo dneva nastopa dela: 8. novembra 1920. PRIPOVEDOVAL JE: Žena je delala že prej in dobila sva stanovanje od tovarne. Bili smo prva družina v tovarniških hišah. Stanovanje je bilo brezplačno in vsako pomlad so prišli delavci tovarne ter pregledali in popravili vsa stanovanja. Kdaj pa je Brunner dal zgraditi »fabriške hiše«? Gradile so se od leta 1912 dalje, vendar pa pred vojno niso bile vseljene. Med vojno je bila v njih vojaška bolnica. Delali ste v tovarni do njenega konca. Kako je prišlo do ukinitve? Da, delal sem v čistilnici vse do konca obratovanja tovarne. Že leto prej smo slutili, da s tovarno ne bo dobrega konca. Italijani, ki so prej dobivali vsa najboljša dela, niso več prihajali. Sicer pa smo že proti letu 1930 začeli delali vsak drugi teden. Uradno pa smo zvedeli za prenehanje dela tovarne kakih 14 dni prej. Stroje so v glavnem razbili, nekaj pa so jih odpeljali v Podgoro pri Gorici. Spomnim se, da so lepo ohranjen parni stroj, ki ga je nekaj let prej zamenjala električna energija, celo zaminirali. Tako je končala tovarna, ki je pod Italijo, ko je delala v polnem razmaku, zaposlovala preko 1100 delavcev. Ljudje so odhajali v Maribor in Litijo že pred ukinitvijo tovarne in pisali v tovarno prijateljem in sodelavcem, kako se živi tam. Odhajali so ilegalno čez mejo. Mislim pa, da so Italijani njihovim družinam dovoljevali legalno preselitev, ker jim je bilo v interesu, da se Slovenci izseljujejo. Tako so »fabriške hiše«, v katere so se po prvi svetovni vojni vselili izključno domačini, pred drugo vojno naselili skoraj sami Italijani. Okrog leta 1926 sem zaslužil približno 2 liri na uro. S tem zaslužkom smo se kljub številnim otrokom še kar prebijali. Po zaprtju tovarne pa je zavladala silna mizerija. Že ko smo začeli delati vsak drugi teden, so mnogi tarnali, da tako ne bomo mogli živeti. Pa sem dejal: Tudi ustavilo se bo, pa bomo vseeno živeli. Saj tudi smo, a bilo je trdo življenje, garaško delo, in kar je še huje bolelo: vse bolj smo čutili še dodatno breme nečloveškega ravnanja z nami in poniževanja. Nikoli ne bom pozabil tistih dni. Tovarna se je ustavila 30. aprila 1932 in 1. maja sem že delal na cesti na Otlici, kamor nas je poslal sindikat. Delali smo kot živina in z nami so ravnali zelo slabo. Od 27 nas je po kakem mesecu ostalo le še pet. Ravno tako je bilo pri gradnji kasarn v Ajdovščini, kjer se je menjalo na stotine ljudi. Italijani so nam dajali najslabša in najtežja dela, zlasti pri gradnji cest, ki so jih gradili na vse hribe blizu meje. Zanimive pripovedi, kaj ne? Mar ne bi bilo prav, da poiščemo še več nekdanjih ajdovskih prediIcev in jim damo besedo v naslednjih številkah našega »Tekstilca«? Razgovore vodili in jih zapisali: D. Furlanova, G. Šinigoj, D. Ergaver PLASMAN NAŠIH PROIZVODOV V LETU 1975 Ob izteku koledarskega leta so vsa prizadevanja prodaje že usmerjena na leto 1975. Z veseljem ugotavljamo, da imamo naše proizvodne kapacitete tkanin za prvo polletje prihodnjega leta v glavnem že razprodane, vse več pa je zanimanja naših kupcev za nakup tkanin iz proizvodnje v drugem polletju 1975. Sorazmerno ugodna konjunktura, ki je deloma tudi posledica inflacijskih gibanj, pa nas ne sme prehitro zadovoljiti. Le z dobro izbranimi dezeni in kvalitetnimi tkaninami bomo lahko tudi v prihodnje uspešni pri prodaji tkanin na domačem tržišču. Po količini kupljenih tkanin so na prvem mestu konfekcije, ki izdelujejo moške srajce. Sledijo pa 'konfekcije, ki izdelujejo lahka ženska oblačila. Glavno postavko v strukturi prodaje torej predstavljajo konfekcije, ki Izdelujejo moške srajce, zato bomo morali tem tkaninam v prihodnje posvečati še več pozornosti kot doslej. Pri izvozu tkanin je že v letošnjem letu, kaže pa, da bo tako tudi v prihodnje, prišlo do preorientacije v pogledu izvoznih področij. Izvoz v zahodnoevropske dežele se je zmanjšal oziroma popolnoma prenehal, odpirajo pa se nova tržišča v Afriki in deželah Bližnjega vzhoda, kjer je mogoč plasman po sorazmerno ugodnih cenah. Glede prodaje preje za leto 1975 smo že zbrali potrebe naših stalnih kupcev, da bomo lahko sklenili ustrezne pogodbe. Pri prodaji preje trenutno ni problemov, vendar jih lahko pričakujemo. Uvozne cene preje so precej nižje od domačih cen — zato bo nujno prišlo do večjega uvoza preje, ki bo vplival na zmanjšano povpraševanje po domači preji. N. Ličen NAŠA LETOŠNJA PRIZNANJA V letošnjem jubilejnem letu smo prejeli tri velika priznanja za modnost in kvaliteto naših tkanin. Na ljubljanskem sejmu »MODA 74« v februarju smo prejeli najvišje priznanje za modnost in izvirnost KIPEC LJUBLJANSKI ZMAJ, in sicer za tiskane popeline na belem in drap fondu v skupini tkanin za oblačila. V marcu in aprilu smo sodelovali na jugoslovanskem festivalu mode »Modefest« z desetimi modeli iz naših tiskanih tkanin. Modefest je prepotoval 20 večjih jugoslovanskih mest in na posebnih prireditvah prikazal modele vseh vodilnih jugoslovanskih modnih proizvajalcev konfekcije in metražnega blaga. Na vsaki prireditvi so potrošniki glasovali za najboljšo kolekcijo po posameznih skupinah. Pri testiranju blaga po potrošnikih smo prejeli SREBRNI MODEFEST v skupini lahkega tekstila. V okviru vsejugoslovanske akcije za izboljšavo kvalitete proizvodov in storitev smo prav tako sodelovali, in sicer v tekmovanju za najbolje realiziran program izboljšave kvalitete. Za realiziran program smo prejeli BRONASTO PLAKETO, kar je za nas veliko priznanje, saj so ga prejele le redke jugoslovanske firme. Vsa ta letošnja priznanja potrjujejo, da smo se uvrstili v sam vrh jugoslovanskih proizvajalcev modnih in kvalitetnih tkanm. Če hočemo ostati na samem vrhu tudi v prihodnje, bo potrebno nezmanjšano in še večje prizadevanje vsakega člana kolektiva, še prav posebno pa naše razvojne službe. E.'Krašna