Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 35 Din wedel)8ka Izdala celoletno v Jugo-slavlfl 80 Din. za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, pefll-vrsia mali oglasi po 1 50 ln 2 D.vcCJl oglasi nad 43 mm v Iti ne po Din 2-50, velIMt po 3 In 4 Din, "» urednlfikem delu vršilca po 10 Dta o Pri vcC)crft a naročilu popust Izide ob 4 ziuhaj rožen pondel)ko in dneva po prazniku Uredništvo fe v Kopitarjevi allci it. 6 III Itokaplsi se ne vračajo, nvi ranici rana pisma se ne sprejemajo ^ Uredništva telefon štev; 50, upravnJštva štev. 325 'Političen list sa sloven&lzi narodi Uprava /e vKopItarlevi ul. fkt.fi » Čekovni račun: Ljubljana štev. I0.ti.10 In IO.J49 xa Inserale, Saratcvošl.75G3, Zagreb št. 39.011. Vraya in Vunal št. 24.7H7 Pariz, 8. aprila. Gospodarski položaj Francije ni ravno rožnat. Splošno se smatra, da je gospodarskih perturbacij v največji meri kriva kriza parlamentarizma. Obenem z gospodarskimi težavami pretresa Francijo novi kulturni boj, ki ga je izzvalo framasonstvo s svojo nestrpnostjo. Na obzorju pa so je že prikazal tretji državni problem velikega stila, čigar povoljna rešitev bo absorbirala mnogo dela in moči najboljših francoskih politikov. To je problem avtonomije in centra! ia. Praktično so začele boj za dem on ti ran je centralizma novopridobljene pokrajine A barija in Lotrkiglja. Teoretično so se pa pripravljala tja avtonomističneiimi pokretu že zdavnaj tudi v notranji Franciji. Različna avtanomi-stična združenja so se na svojih sejah in zborovanjih bolj doktrinarno pečala s tezo avtonomistične ureditve države. Razpravljalo in debatiralo se je, koliko bolj ali manj duši centralizem individualnost posameznih geografskih enet, ki bi se mogle gospotftrsko in kulturno višje povzdigovati, ako bi ne bile njihove specelne prednosti vezane po centralizmu kakor s prisilnim jopičem. Tako večje zborovanje Združenja francoskih avto-nomistov se je vršilo nedavno v Parizu pod vodstvom znanega Richepin-a. Zaključki teti zborovanj so bili bolj znanstvenega značaja in so se predlagali javnosti brez posebnega poudarka aktualnosti hitre rešitve problema. Pač so se od časa do časa v političnih in gospodarskih krogih pojavljali glasovi po avtonomistični ureditvi države, vendar do zadnjega časa to gibanje v notranji Franciji ni zavzelo večjega obsega. Iz razumljivega vzroka: Francozi se škode centralizma praktično niso toliko zavedali, ker dobrot in i3rednosti avtonomije še niso praktično izkusili. Popolnoma drugačen pa je položaj v novih pokrajinah Alzaciji in Lotringiji, ki sta skozi 48 let uživali dobrote avtonomije v zvezni nemški državi. Ko sta bili ti dve deželi po svetovni vojni zopet združeni s Francijo, sta bridko občutili, kako jim ruši centralistična ustava avtonomistične pravice drugo za drugo. Elastičnost v upravi, svobodna pot regionalnim silam, šolstvo po njih pojmovanju, vse to in šs marsikaj je zadevalo ob centralizem in se krulili kos za kosom. Prebivalstvo obeh pokrajin se jiar čez noč ni moglo znajti v novih razmerah, čutilo se je vedno bolj vezano in ovirano v toku svojega življenja ter je dobivalo s časom vedno bolj neprijetno občutke, kakor da se njegovemu visoko stoječemu kulturnemu in gospodarskemu življenju izpodniikajo tla. Pojavljali so se znaki stagnacije in celo nazadovanja v marsičem. Pričakujoč rešitve od avtonomistične ureditve državo, sta se Alzacija in Lotringija postavile na čelo avtonomističnega pokreta. Vodilni politični in gospodarski krogi so v lepi složnosti obeh tam bivajočih narodov začeli vsestranski in široko zasnovan sistematičen boj proti centralizmu. Zahteva po avtonomiji se na vseh političnih in gospodarskih shodih in zborovanjih poudarja še veliko bolj glasno, kakor pa pri nas v Sloveniji. Upravne metode Pariza so začetek tega boja pospešile in njegovo 1 jut ost stopnjevale. Pariz si je postavil nalogo, čimprej izvesti Minitarizacijo« in asimilacijo novih dežel. V dosego tega cilla je smatral za potrebno zapostavljali domači živelj. Vzorno domače uradništvo in učiteljstvo je često izgubilo evoj kruh, ali pa bilo zapostavljeno zato, da 60 dobili prostor in zlasti vsa višja mesta mogli ;asesti pionirji >unitarizacije« in laičnih tramasonskih postav. S takim postopanjem je bilo verno domače prebivalstvo olv čutno ranjeno v svojem domoljubnem in zavestno vernem čustvovanju. Priseljenci in urinjenci dalje v splošnem niso poznali men-talitote Al'ačanov in Lotrinžainov, bili so v velikem delu manj sposobni od domačinov, v mnogih slučajih nekvalificirani za mesta, ki so jim bila podeljena. Z novim uradni-šlvom so ee iniporlirale nove metode in običaji, stare ukoreninjene in bolj solidne navade pa so se zatirale in prezirale. Nivo šolstva je začel padati, absolutno zaupanje v oblast je ginilo in se izprevrglo v nezaupanje. Domačini so konstatirali, da s« z njimi na rodnih tleh postopa kakor z državljani druge vrste. Pojavljali »o so mnogi sila neljubi incidenti in kmalu je bilo slišati splošno pritoževanje: .Vae kar imamo dobrega, nam hočete vzeti. Eno samo vzorno organizacijo nam milostno puščate: naš v največjem redu in natančno poslujoči davčni aparat. V teh razmerah ni bilo prav nič čudnega, da so se Alzačani in Lotrinžani z enako silo uprli entralizmu, kakor so bridko občutili njegove posledice in izgubo avtonomije. Notranji Francozi so od prvili začetkov to gibanje gledali zelo postrani, ker so sumničili za njim nemške intrige in težnje za prikiopitev k Nemčiji. Različni »pstent-patrioiik domačini, ki v mnogih slučajih nosijo nemška imena, so to eumničenje še utrjevali. Pošiljali so v notranjost Francije poročila, v katerih so zdravo avto n »mistično gibanje proglašali za separatizem in nemško iredento. (Vse kakor pri nas! Opomba uredništva.) Te denuncijacije so imele dolgo časa mnogo uspeha Sledile so jim neredke persekucije in zapostavljanja in notranji, avtonomisti so za čas utihnili, boječ se, da bi s svojimi zahtevami ne podprli državi ^nevarnega separatizma*, ki se je pojavil v novih pokrajinah. Toda ti denuncianti, ki so iskali pri vsem obrekovanju le osebnih koristi, niso dolgo užiivali neomejene vere. Danes je mnenje o avtenomističnem gibanju v Alzaciji in Lotringiji tudi pri notranjih Francozih drugačno, kakoT iz početka. Cimdalje bolj se nmože resni glasovi odličnih mož, Id v vplivnih časopisih in v govorjeni besedi zavzemajo stališče za Alracijo in Lotringijo. Avtonomisti v notranjosti, ki so se od prvih pečetkov ustrašili >separ»tizmaV, ki da se baje skriva za avtonomističnim pokretom Alzacije in Lotringije, so spoznali, da so vse denuncijacije tendenčne in prazen bav-bav. Zato so postali zopet živahnejši in zahteva po avtonomistični ureditvi države postaja vedno glasnejša ter ima svoje pristaše tudi že med poslanci različnih parlamentarnih skupin. Vl&cfn (Glej poročilo na strani 2.) MINISTER ZA PROMET KRSTA MILETIČ PODAL OSTAVKO. - MINISTER KRSTA MILETIČ IMENUJE ST. RADIČA BITANGO IN VUCIBATINO! - KRSTA MILETIČ DELA Z VEDNOSTJO STAREGA PASIČA. - ZAČETEK L JUTE KAMPANJE PASIČA PROTI RADIČU IN NOVEMU POLOŽAJU. - PASIČA HUJSKA TUDI PRIBIČEVIČ. -RADIČ S SVOJO NEPREMIŠLJENOSTJO IZZIVA VELF.SRBSKI ŠOVINIZEM. Belgrad, 12. aprila. (Izv.) Včerajšnji dan je potekel brez važnih političnih dogodkov. Pozornost javnosti se je osredotočila na politične shode, ki so jih sklicali politiki po celi državi. Predpoldne se je vršila konferenca radikalnih ministrov, ki so načeli vprašanje nezadovoljstva v radikalnem klubu. Boje se, da bi mogle Radičeve izjave na shodu v Pakracu vladi prizadejati velik udarec. Pričakovati je važnih dogodkov čim sc bo sestal glavni odbor radikalne stranke. Takrat bo Pašič obračunal s svojimi nasprotniki v klubu. Belgrad, 12. aprila. (Izv.) Glede Radiče-vega shoda (o katerem poročamo na drugem mestu — Opomba uredn,) je zbudil pozornost pasus, v katerem je napovedal rekonstrukcijo vlade in pa nove volitve, o katerih je trdil, da jih bo vodil skupaj z radikali. Volitve napoveduje obenem, ko hvali sedanjo vlado, oziroma vlado, ki se bo rekonstruirala, oziroma, kakor je dejal, v par mesecih tako spopolnila, da bo pomenilo to napredek pri državnih financah, pri delu v ministrstvih itd. Najvažnejša posledica Radičevega govora se je pa pokazala v tem, da jc odstopil minister Krsta Miletič. Belgrad, 12, aprila, (Izv.) V prvih popoldanskih urah sc je raznesla vest, da je prometni minister Krsta Maletič podal ostavko. Povod njegovi ostavki je dal Stjepan Radič s svojimi napadi na pakraškem shodu, kjer je napadel njegovo delovanje. (Glej na 2. strani pod »Naša politika.* — Op. uredn.) Čim je Krsta Miletič zvedel za Radičev govor v Pakracu in za njegove napade na svojo osebo, je odšel na Pašičevo stanovanje ter mu sporočil svoje nezadovoljstvo vsled Radičcvih izzivanj v Pakracu. Nato jc odšel k ministrskemu predsedniku Uzunoviču in mu predložil ostavko. Pozornost je vzbudilo, da Uzunovič na seji ministrskega sveta, ki se je danes vršila, o Miletičevi ostavki ni ničesar poročal. Pač pa se je o ostavki govorilo v radikalnem klubu. Seje ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o raznih tekočih vprašanjih, se železniški minister Krsta Miletič ni udeležil. Belgrad, 12. aprila. (Izv.) Krsta Miletič, katerega je Stjepan Radič s svojim govorom napadel, je dopoldne ob 10. uri ministrskemu predsedniku Uzunoviču predložil pismeno j ostavko. Besedilo ostavke sc glasi: »Gospod predsednik! V današnji »Politiki« je objavljeno, da je g. Stjepan Radič, minister za pro-sveto, na shodu v Pakracu med drugim dejal sledeče: »Ako se ne bo popravil promet, ako se bo kradlo vsak mesec po 4 tone pre noga v Zagrebu, to je 32 milijonov kron ... To jc j ugotovil Krsta Miletič. To kot da se njega ne tiče. Toda če sc to nc popravi, nc bo minister za promet. To jo jasno. To se je delalo brez njegove volje v njegovi odsotnosti. Ako on ne ve za način, kako naj se to odpravi, mu ni mesta kot ministru.« — Ordinarna laž je, da se je to zgodilo za časa, odkar sem jaz minister prometa. Ker vsebujejo te besede, katere jc izgovoril aktivni minister, žalitve nj sramotitve, preko katerih ne morem in ne bom Sel, mi jc čast, gospod predsednik, Vas prositi, da izvolite sprejeti mojo ostavko kot minister za promet, ker ne želim več imeti prilike, da sedim s tako »bitango in vuci-featlno« za eno mizo. Zahvaljujem se Vam za Vaše zaupanje in Vas prosim, da sprejmete, gospod predsednik, zagotovilo mo,cgc spoštovanja. Krsta Miletič.« Belgrad, 12. aprila. (Izv.) Po ostavki ministra Krsta Miletiča se vlada oči vi d no nahaja v latentnt krizi. Vse stranke razpravljajo o svojem nastopu, ako bi kriza postala akutnejša, kar se bo gotovo zgodilo. Zato se v pcl'tičnili krogih razpravlja o vseh mogočih kombinacijah, možnih in nemožnih. Kakšen je političen položaj, dokazuje dejstvo, da je minister za promet Krsta Miletič radi Radičevih napadov podal ostavko. Krsta Miletič je znan kot najbolj udan pristaš in prijatelj Pašičev v sedanjem kabinetu. Ve se, da se je Krsta Miletič pred ostavko posvetoval s Pašičem. Ako bo Miletičeva ostavka imela za posledico delno krizo, je težko napovedati. V političnih krogih se misli, da se bo predvsem skušal rekonstruirati kabinet., če Krsta Miletič ne bi hotel pristati na to, da prekliče ostavko. Govori se, da bi ta ostavka v sedanjem trenutku mogla imeti za posledico padec celokupnega Uzunoviičevega kabineta. Gotovo se bodo vsa ta vprašanja reševala na seji glavnega odbora, ki se bo vršil 25. aprila. Mileiičeva ostavka bi mogla biti prejudic za ustvaritev potrebnega razpoloženja glavnega odbora. V vseh krogih je Miletičeva ostavka izzvala razumljivo senzacijo. Nova vlada pravzaprav še ni prevzela svojih poslov, pa je že čel Radič preko mej političnega takta. Brez ozira na to, da jo Krsta Miletič osebni Pašičev prijatelj, se v srbskih opozidonalnih krogih posebno naglaša, da je edino način, katerega se je poslužil Krsta Miletič, primeren za razgovor z Radičem. Treba je r.agla-siti, da je splošno razpoloženje v Belgradu in na doželi sedaj bolj proti Radiču, kakor je bilo za časa Radičeve največje propagande za boljševizem. Resni politiki obsojajo način, kako Radič obravnava nekatera najvažnejša politična vprašanja. Naglašajo, da ia način ne more biti v korist ne državi, še manj pa Radiču samemu. Jasno je, da Radič s svojim zadržanjem podpira velikosrbski šovinizem, ki prihaja do vedno večjega razmaha. Belgrad, 12. aprila. (Izv.) Ministrski predsednik Uzunovič je bil popoldne ob 5. uri pri kralju v avdijenci, ki je trajala nad eno uro, Pred to avdijcnco se je Uzunovič kratko razgovarjal z Nikolo Pašičem. Llzunovič ni po avdijenci hotel dajati nobenih izjav. Rekel jc samo, da jc bil prvikrat pri kralju kot predsednik vlade. Potem je konferiral z nekaterimi ministri. Odhajajoč iz ministrskega pred-sedništva je Uzunovič izjavil, da in sknSal vplivati na Krsto Miletiča, da bi spremenil utemeljitev ostavke, ker jc neugodna. Miletič pa je izjavil, da tega ne stori, ker je bil zelo ieron. Zato mu ne preostane nič drujjctfa, kot da Miletičevo ostavko sprejme in ga zamenja. Verjetno je, da bo prišel na njegovo mesto Vasa Jovanovič. Miletič vztraja pri svoji ostavki in pri svoji motivaciji, v kateri naziva Radiča »bitango in vrcibatir.o« (lopov in vaga-bund). Rekel je da ne more najti primernejše besede, s katero bi Radiča boljše karakteri-ziral. — Po nekaterih vesteh igra pri sedanji latentni krizi vlogo tudi Pribičevič. Zdi sc, da je Pašiču ponudil svojo pomoč. V vsakem slučaju so izgledi za Pribičeviča zelo slabi, ker bi našla ta pomoč med ljudstvom slab odmev. Zato misli Pašič, da bo treba najti drugo rešitev. Rolprnd, 12. aprila. V Jugoslovanskem klubu so se sestali dr. Anton Korošec, Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič. Na sestanku so se razgovarjali o dogodkih, ki so v zvezi s politično krizo. Ministri pri Uzunoviču. Belgrad, 12. aprila. (Izv.) Predsednik vlade Nikola Uzunovič jc sprejel ministra za trgovino Ivana Krajača, ministra za socialno politiko Simonoviča, vojnega ministra Dušana Trifunoviča, ministra za promet Krsta Miletiča in ministra za vere Mišo Trifunoviča. Vsi so ga obvestili o poslovnih stvareh. IVoben minister ni smatral za potrebno, da bi dal javnosti kaka obvestila. Samo minister za vere Miša Trifunovič jc izjavil, da se je ko-nečno rešilo vprašanje mavzoleja padlim vojakom na solunski fronti. Za zgraditev sc jc kreditiralo 6 milijonov dinarjev. V mavzoleju bodo shranjeni osianki 10 do 12 tisoč na solunski fronti padlih vojakov. Minister bo sam odpotoval v Solun, da poišče primerno mesto za mavzolej. Skupščina se skliče 5. mala. Belgrad, 12. aprila. (Izv.) Včeraj so bili v narodni skupščini nabiti razglasi, da so sklicuje prihodnja seja narodne skupščin* 5. maja. Na dnevnem redu je poročilo odbora za prešnje iiai pritožbe. Finančni minister mora biti Belgrad, 12. aprila. (Izv.) V političnih krogih sc je raznesla vest, da se v najvišjih krogih želi, da bi naš londonski poslanik Gjurič postal finančni minister. Radikalom to ni po godu in naglašajo, da je to težavna stvar, ker Gjurič ni radikal. Vprašanje tega ministrstva se bo rešilo tako, da bo to mesto dobil radikal, brez ozira na to, ali je strokovnjak ali ne, Pogajanja za konkordat. Belgrad, 12. aprila. (Izv.) Po vesteh se bodo p gojanja z Vatikanom za konkordat in za ureditev svetohijeronimskega vprašanja nadaljevala v Belgradu in ne v Rimu, kjer so se vršila dosedaj. Naši delegaciji bo predsedoval dr. Vojislav Janjič, bivši minister za vere, vatikanski pa Pellegrinetti. pod italijanskim vplivom. Belgrad, 12. aprila. (Izv.) Današnja >Po-litikiK prinaša zanimiv uvodnik o Italiji in Albaniji. Navaja melarmofozo Ahmedbeg Zogu, ki je Mussolinijev eksponent. Italijanske invazije v Albanijo so se izvršile z njegovo pomočjo. Dr. Zimmermann prisrčne ©dnošaje med AvsirISo in 3ugos3avii©. Belgrad, 12. aprila. (Izv.l V Belgrad j« prispel generalni komisar pri Društvu narc-dov za Avstrijo dr. Aleksander Zimmcrnitn*. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki zunanjega ministrstva. Dr. Zimmcrmann jc izjavil časnikarjem, da smatra za potrebno, da sia Avstrija in Jugoslavija v najbolj prijateljskih odnošajih. Posebno se mu je dopadlo, da ga jc dunajsko jugoslovansko poslaništvo kot komisarja pri Društvu narodov povabilo na konferenco v Belgrad. V Belgradu bo stopil v stik z vsemi našimi političnimi osebnostmi, BOJI V SIRIJI. Bovruth, 12. aprila. (Izv.) Francoska prodiranja v gorovju Hermon zelo dobro napredujejo. Pri zadnjih operacijah je padlo 13 Francozov, 18 pa je bilo ranjenih, dočim je bilo nn strani sovražnika 700 mrtvih in ranjenih Naša polUilna Radičev shod v Pakracu V nedeljo 11. t. m. je Stjepan Radič v Pakracu v Slavoniji, v osrčju Hrvatske, ijnel shod. Govor ni izzval običajne pozornosti. Misli se, da ni bilo na shodu 2000 do 2500 ljudi, kakor so napovedali belgrajski časnikarji, ampak da je bilo udcležcnccv največ 1000 do 1500. »Reč« pravi, da jih je bilo samo 1200. Shoda so se udeležili največ Ma-žari, Cehi, Nemci, ki jih je mnogo v teh krajih. Na shodu je bilo tudi mnogo žensk in otrok. Padlo je veliko medklicev od strani Radičevih nasprotnikov. Prišlo jc celo do pretepa, ker je nek poslušalec napravil medklic: »Doli z Radičem!« Radič je v svojem govoru dajal lekcije ministrom. »Ministrstvo mora biti najvestnejši urad v državi. Ministri morajo delati kot najdelavnejši odbor. Ce ne bodo tako delali, jih je treba odstraniti, pa tudi mene. Tudi moje ministrstvo bo treba popraviti, ker ni popolnoma dobro.« Napadel je tudi ministra Krsta Miletiča: »Ako se bo kradlo, ne moremo napredovati. V Zagrebu se vsak mesec pokrade 4000 ton premoga. Minister Krsta Miletič ve za to, pa vendar se nikomur nič ne zgodi.« Radič je napovedal v svojem govoru rekonstrukcijo vlade in nove volitve. Rekel je, da bo vodil volitve skupaj z radikali. V katerih ministrstvih se bo izvršila rekonstrukcija ni povedal, glede novih volitev pa je dejal, da ne bodo nasilne. Druge momente iz njegovega govora navajamo v sledečih beležkah. A Nepotreben. Na svojem pakraškem shodu Je g. St. Radič oznanil veselo novico, da je odšel finančni minister — mož, ki je bil najprej gospod, potem dolgo bankir, potem nič, potem finančni minister, za tem zopet nič... — Zalibog ni mogel g. Radič razveseliti svojih poslušalcev še s to novico, da je s finančnim ministrom odšel tudi njegov proračun. Odšel je g. Stojadinovič, ostane pa tistih trinajst miljard proračuna. In to je glavno, za vlado seveda. Zdaj ko ima odobren ta velikanski proračun, ji tudi finančnega ministra ni treba. Zato se je pa sestavila nova vlada brez finančnega ministra. Upajmo, da se bo zazdel zdaj nepotreben tudi ljubljanski g. delegat, toliko bolj, ker je Slovenija že toliko in toliko milijonov na davkih preplačala in vnaprej plačala, da naša finančna uprava dolgo vrsto let prav lahko izhaja brez g. delegata. A »Proračun soM, žuljev in krvi«, tako i Je imenoval g. St. Radič trinajstmiljardni proračun svoje vlade. — Koliko okrutne ironije! v Ali ni bilo že dovolj solzi in žuljev v desetmi-ljardnem proračunu prejšnje vlade, ali je bilo treba g. Radiču in njegovim poslancem z g. Pucljem vred povišati ta proračun solz ln žuljev še za tri milijarde? A O trotih v državi je tudi govoril g. Radič na svojem pankraškem shodu. Eni listi poročajo, da je rekel: »Jaz sem za to, da se po-davijo vsi troti.« Drugi listi pa poročajo, da je rekel: »Jaz nisem za to, da se podavijo vsi troti.« — Zdaj torej ne vemo, ali je g. Radič za trote ali proti trotom. Morda tega niti sam ne ve. Morda je bil včeraj proti trotom, jutri pa bo zanje, ali pa narobe. Vsekakor se bo trotom v naši državi le dobro godilo, dokler Jim bo g. Radič ali prijatelj ali sovražnik. A Ko so polne državne blagajne. Zdaj ko Je RR-večina odglasovala vladi trinajstmiljardni proračun, je izrekel o tem g. Radič v Pakracu sledečo sodbo: »Te državne blagajne, državne finance, so tako urejene, da ceh kraji izgledajo, da država nima srca, nego da je tam volkodlak, pošast, nekakšen vlomilec, neka prokleta jama, iz katere tisto, kar pride vanjo, nikdar več ne pride ven.« — To je torej povedal g. minister ljudem, zato da bodo > lažjim srcem nosili davke v državne blagajne. Priznati se mora, da ga doslej še ni imela nobena država ne tostran ne onstran ekvatorja ministra, ki bi se o državi izrazil kakor se je g. Radič. On je pač odkritosrčen mož. to se mu mora pustiti. On izreče vedno tisto, kar misli. Toda čudno pri tem možu je, da pa naredi vedno nasprotno, kar misli in kar reče. Kaj bi naredil politik, ki smatra državo za »volkodlaka«, »vlomilca« Itd., državne blagajne pa za »proklofo jamoc, iz katere nikdar nič nazaj ne pride, kar se noter vrže? Ne bi glasoval za proračun, dokler se državne finance pravilno ne urede, dokler se ne napravi red v državnem gospodarstvu, ne zadovoljijo potrebo naroda. G. Radič pa je naredil redno narobe. Dal je temu »volkodlaku«, vrgel je v to »prokleto jamo« — kakor se on izraža — še kar cele tri milijarde več kakor je doslej požirala. Tudi g. Pucelj je bil pri tem delu pridno zraven. Toda s to razliko, da ko g. Radič priznava, da Je to proč vržen denar, nam je g. Pucelj razložil, da so te tri milijarde, ki jih bo država zdaj več pobrala iz ljudstva, »pri-šparan« denar. In tako so na vsak načii) spet volk sit, koza pa cela. Davkoplačevalci seveda pa veseli. ROMUNSKO-AVSTRIJSKA KONVENCIJA O VZAJEMNI PRAVNI POMOČI. Romunska in avstrijska vlada sta ratifi-»irali konvencijo o vzajemni pravni pomoči. Konvencija ugotavlja privilegije, la jih obe državi nudita svojim državljanom. A Kar smo rekli, drži! »Jutro« peče, da smo pokazali nanj kot na raziirjevalca naj-nedostojnejše literature in da smo posebej o njegovi velikonočni Številki ugotovili, da je polna blasfemij in perverznosti, da bije v obraz najelementarnejšim zahtevam spoštovanja nasproti čuvstvovanju ogromne večine prebivalstva. »Jutro«, ki nas jc najprej menilo ugnati z Aleksandrom Borgio in špansko inkvizicijo, nam sedaj očita »umazano konkurenčno gonjo, onemoglo jezo in zavist, ker je bil katoliški »Slovenec« za veliko noč pod vsako kritiko zanič«. Ugotavljamo, da je velikonočni »Slovenec« vsaj v toliko prekašal »Jutro«, da se čitatelj, ki je prečital velikonočnega »Slovenca« — imenoma uvodnik, podlistek in odlomke iz Solovjeva — ni mogel odtegniti globokemu, oblažujočemu, osre-čujočemu vtisu. Kdor pa jc prebral literarno prilogo velikonočnega »Jutra«, je imel čut, kakor da je padel v gnojnico, ki mu je zašla v oči, v ušesa, v usta... Tako so izjavljali stalni »Jutrovi« bravci in naročniki, ljudje, ki so vse preje nego »klerikalci«. Ti ljudje so se zgražali ob misli, kakšno dušno opustošenje je povzročilo velikonočno »Jutro«, ti ljudje so izrekali »Slovencu« priznanje, da je ožigosal ta atentat na duše, in to ravno na največji katoliški praznik. Ne, gospoda, našega protesta niso rodili ne po'itični razlogi m še veliko manj konkurenčna zavist, marveč edlnole kulturni razlogi, ogorčenje, ki so ga z nami delili vsi pošteni ljudje brez razlike političnega prepričanja. To ponovno ugotavljamo, kakor ponovno ugotavljamo, da »Jutro« zavestno podaja tako literaturo, da z njo brez ozira na dušno korist ali škodo lovi bravce in »somišljenike«. Ponovno protestiramo proti takemu poniževanju slovenskega časnikarstva na nivo najgolejše šund-literature, protestiramo proti zastrupljanju javnih kulturnih vodnjakov. »Jutro« zahteva od^ nas dokazov za naše trditve glede blasfe- i mij in perverznosti literarnih pfispevkov v njegovi velikonočni številki. Za te dokaze naj vpraša svojih 150.000 bravcev, ki trdi, da jih je imelo. Mi ugotavljamo, da se v teh sestavkih »obdeluje« — med drugim — sledeča snov: perverznež, ki služi svoji pohoti z umazanimi slikami in na dan pogr.ba svoje edine sestre onečasti njeno hčer — še napol otroka; perverznež, ki od svoje priležnice kupi njenega malega nezakonskega sina v perverzne svrhe; samostanski prior, ki sprejme od svojih samostancev za god vezilo — mlado nuno, ki se blasfcmično primerja »Mariji, maj-niški kraljici« itd. Naj bo dovolj teh dokazov. Vprašamo: Ali je še kdaj kak list s takim gradivom napolnil svojo prazniško številko? Ali je to čtivo za krog »150.000 ljudi« brez razlike starosti in razsodnosti? Ali se s tako literaturo dviga napredek in izobrazba ljudstva, na katero se sklicuje »Jutro«? In »Jutro« si potem še domišlja, da bi mi hoteli z njim tekmovali, da smo mu zavidni! Za njegovo pornografijo? Steno stvar. Vodja samostojnežev iz Dravskega polja je tudi utihnil, ko je slišal vcC primerov protikmetske politike, katero vodijo Radičevci v Belgradu. Tako lepega, številnega in res navdušenega zborovanja še tukaj ni bilo. Kljub vsem naporom nasprotnikov nI odpadel ▼ teh krajih ne en naš pristaš, ampak naše vrste se množijo. Naša organizacija je pripravljena na zmagovito borbo. Zbor je soglasno izrekel zaupnico našim poslancem. Po shodu jc peščica nasprotnikov pripravljala napad na naša poslanca; naši so jih pregnali kakor muhe. Poslanca Janez Štrcin in Fr. Žebot govorita prihodnjo nedeljo, 18. aprila, v Ja-r en in i in Cirknici pri Št. Ilju. V Jare-nini je shod po rani sveti maši, a v Cirknici tik kolodvora St. Ilj ob 3. uri popoldne. Shoda v Cirknici se udeležijo zastopniki 20 obmejnih občin in tudi naši pristaši iz Maribora. Shod Uufee Davidovfča. Belgrad, 12. aprila. (Iz Ljuba Davidovič je imel včeraj v Jagodhn shod, na katerem je pojasnil politiko demokratske stranke. Nova vlada ne bo dolgo. Politika sporazuma, kakršno vodita Pašič in Radič, ki drug drugemu ne verujeta, ni bila iskrena. Vzrok sedanje krize je korupcijska vfera. Ta shod demokratske stranke je zelo dobro uspel. Shodi na Dolenjskem. V nedeljo dopoldne je poslanec Kremžar imel shod na Primskovem, kjer je zbranim volivcem razložil politični položaj. Popoldne je isti poslanec imel sestanek z zaupniki SLS na Č a-t c ž u. — Možje so povsodi z zanimanjem sledili poročilu poslanca in obsojali delovanje tistih, ki venomer preprečujejo, da pri nas ne more priti do poštenih in urejenih razmer, vsled česar ravno slovensko ljudstvo toliko trpi. Jugoslovanska Kmetska zveza na Igu je priredila shod v nedeljo, 11. aprila. Shod je bil izborno obiskan. Poročal je na njem po-slancc Smodej o političnem in gospodarskem položaju v državi in o delovanju narodne skupščine. Zborovalci so soglasno odobrili politiko Jugoslovanskega kluba. V 2 i r e h je isti dan govoril na shodu poslanec Dušan Sernec. — Na Blokah in v Grahovem je govoril dr. Marko Natlačen. — V Ribnici je imel poslanec Š k u 1 j sestanek zaupnikov. Shod pri Sv. Martinu blizu Vurberga. Poslanca V e s e n j a k in Žebot sta govorila dne 11. aprila na velikem shodu, ki sc jc vršil pri Sv. Martinu blizu Vurberga pod milim nebom. Udeležba je bila ogromna. Ves prostor med cerkvijo in staro šolo je bil napolnjen zborovalccv, ki so prišli iz treh župnij. Shodu je predsedoval g. Dominik Ra'-m u t a. Prvi jc govoril poslancc Vesenjak o gospodarskem položaju in o nesrečni finančni politiki vlade. Njegova kritika jc bila ostra. Prepričal je zborovalce, da je gospodarstvo sedanje vlade pogubonosno za državo, posebej pa šc za Slovenijo in naše ljudstvo, Zborovalci so živahno pritrjevali in odobravali govornikova izvajanja. Na shod so prišli tudi nekateri Žerjavovci. Zanimivo je, da so samostojni demokrati poklicali pismeno na pomoč samostojneže od Sv. Janža, naj bi pomagali razbiti naše zborovanje. Ali strašno so se opekli. Ko so z neslanimi medklici ho-| teli motili poslanca Vesenjaka, bi se jim bilo | slabo godilo, da jih niso naši reditelji ščitili. | — Poslanec Žebot jc živo opisal metode na-I sPfot^ikov' Pegica razgrajačev je morala i utihniti populnoma. Ljudstvo pa je pri vsa-j kem stavku vzklikalo navdušenja za našo do- 1 Bolgrad, 12. aprila. (Izv.) Po vesteh Iz Soluna je vojaški upor proti Pangalosovi vladi popolnoma likvidiran. Vse častnike, ld so se udeležili upora, so odpeljali v Atene, kjer se bodo postavili pred vojaško sodišče. Vojaki, ki so s? udeležili upora, izjavljajo, da ne vedo, zakaj je pri uporu šlo. Zato so jih poslali na njihova mesta v garnizije. Solunska poveljnik general Salizis je časnikarjem prepovedal poročati in jim bo sam dajal po-trebna pojasnila. Poroča se, da sta dva uporna častnika pobegnila. Karakufos in Zavela3 izjavljata, da niti onadva, niti Bakirdžis, niso nameravali izzvati revolucije proti vladi, nego je šlo za spor med njimi in med Zafarijosom. Upornikom se vstaja zato ni posrečila, ker se čete v Drami in Larisi niso uprie istočasno. V Atenah je vlada zaprla 18 častn kov in 10 meščanov. Bolgrad, 12. aprila. (Izv.) Po vesteh iz Soluna, se je tam zopet vzpostavil mir. Ulice so postale živahnejše. Po cestah manifestirajo pangalosisti. Po mestu patruljirajo orožniške in vojaške čete. V solunskem pristanišču je še vedno 10 vojnih ladij v popolni bojni opremi. Sovjetski manevri na Dnjestru. Romunski listi javljajo, da so se dne 1. aprila začeli veliki manevri rdeče armade ob romunsko-ruski meji. Na manevrih sodeluje konjiški kor pod vodstvom Budjenija, drugi pehotni kor Tuhačevskega in artilerijski oddelki iz Odese, Jekaterinoslava in Harkova. Razen tega se manevra udeležuje vojska mol-davske republike po številu 10.000 mož. Zra-koplovno službo izvršuje 250 aeroplanov. Po mnenju poveljstva rdeče armade imajo ti manevri velik pomen. Taktičen namen manevrov je odbijanje insceniranega napada z romunske strani. Romunski listi pripominjajo, da se ti manevri vrše vsako leto in imajo značaj politične propagande, s katero hočejo sovjeti vplivati na prebivalstvo. Češki kulturnobojneži se upirajo katoliškim praznikom. Lansko leto je vlada s posebnim zakonom ugotovila, kateri prazniki veljajo za dela proste dneve po vsej državi. Ta zakon je dvignil takoj veliko nezadovoljstvo. Že tedaj so javljali narodni socialisti, da ne bo ostalo samo pri tem, ampak da bodo ob pripravnem času novelirali zakon in odpravili še druge katoliške praznike. Odpor pa je že sedaj tak, da je gotovo, da bo šel razvoj čisto v drugo smer, kakor si domišljajo kulturnobojneži. Letos na praznik sv. Štefana, čeprav jo bil delaven dan, so bile vse trgovine zaprte, tvornice so stale, banke niso poslovale, samo državni uradi so bili odprti. To stanje je utrdilo prepričanje, da je sedanji zakon nevzdržljiv in da se stoletna tradicija ne more prelomiti z odredbo. Narodni socialisti so sedaj sami predložili načrt, ki vsebuje vse božične, velikonočne in binkoštne praznike, ki so jih lansko leto odpravili. 4 Kongi-es čeških socialnih demokratov. Praga, 12. aprila. (Izv.) Češka socialno-demokratska stranka je imela 10. in 11. aprila kongres, na katerem so odobrili delovanje političnega parlamentarnega kluba kot odgovarjajoče interesom delavstva in program stranke. Kongres se je izrazil proti reševanju političnih kriz potom uradniških vlad. Stranka bo vedno odklanjala tudi vsako sesiavo vlade, katero bi tvorila manjšina. S komunistično stranko bodo odklanjali vsako delo, dokler se ta ne bo postavila ua stališče demokracije. Notranja vojska v Kalkuti. Na veliki petek so praznovali mohame- danci svoj tihi praznik pokore, indijska sekta pa je veličastno obhajala svoje obrede s procesijo in vsem mogočim zunanjim bliščem ln vriščem. Taka procesija indijske sekte se je Izzivalno približala mošeji, ki je bila polna v molitev zatopljenih častilcev proroka. Ta majhna iskra je zapalila neverjeten ogenj. Pouličen boj, ki se je vnel v Kalkuti, je v prvih urah zahteval na stotine ranjenih in nad štirideset je obležalo mrtvih. Razpaljena strast in kri je divjala še naprej in se razvila kar y boje, ki se po surovosti in tragiki prav nič n« razlikujejo od kitajske morije. Kako je mogla brezpomembna surovost povzročiti kaj takega? Dogodek je bil samo ventil za izbruh starih nasprotstev med Indijci in mohamcdanci. Prepirajo se za upravne principe svoje dežele in razdelitev ozemlja jim noče uspeti. Mohamedanci so v manjšini, zato Indijci zahtevajo večinski princip pri vseh volitvah in v vsem upravnem aparatu, mohamedanci pa branijo svoje manjšinske pravice. V sporu igrata Rusija in Anglija. Sovjeti so svojo znano propagando dvignili tudi v Indiji. S spretno agitacijo skušajo zbrati vse, ki so nezadovoljni z angleško oblastjo. Anglija to čuti, zato je zadnji čas podkralj spretno dajal domačinom oblast v roke počasi kos za kosom. Ubogo ljudstvo se je začelo med sabo prepirati za te drobtine, v spor so posegli še rušo- in anglofili, da je zmešnjava popolna. Vse te okolnosti so privile napetost tako visoko, da je bilo vsak čas pričakovati nesreče. Veliki petek se je nudila priložnost, sicer neznatna a vendar priložnost. Ta poboj med domačini je Angležem silno prav prišel. Ce bi ne bilo angleškega vojaštva, policije, orožja in streliva, bi bili poboji upepelili ogromne dele Indije, vojna bi bila zahtevala stotisoče žrtev. Angleži lahko kažejo na nov dokaz, kam bi prišla Indija, kaj bi bila ta zakladnica, če ne bi bilo tam Angležev, ki znajo kopati in ohranjevati njeno bogastvo. Veliko Ghandijevo delo |e v tem sporu doživelo hudo nesrečo. Pobijajo se tisti, ki jih je Ghandi hotel združiti proti belokožcem, kri prelivajo domačini, ki bi morali hraniti vse svoje sile za skupen nastop za svobodo, samoupravo, samoodločbo. Poboji v Kalkuti bodo dali Angležem povod in vzrok, da bodo za nekaj taktov počasneje dajali iz rok svojo oblast. Pred mirovnimi pogajanji v Maroku. Pariz, 12. aprila. (Izv.) Briand je obiskal danes dopoldne vojnega ministra Painleveja, pn katerem se je vršila nato konferenca radi priprav za mirovna pogajanja v Maroku. Tej konferenci sta prisostvovala tudi general Steeg m Poussot, ki je določen za voditelja pogajanj z Rifanci. »Matin« poroča, da bo Francija nerada pristala na dovolitev upravne avtonomije Rifancem. V slučaju, da se pogajanja razdero, bodo Spanci in Francozi takoj zopet začeli > energično ofenzivo. To je priljubljen voditelj. Za Mussolinijev' prihod v Tripolis so oblasti odredile obsežne varnostne priprave. Vsi inozemci so za časa Mussolinijevega bivanja pod strogim nadzorstvom. Fašistovska četa je dobila pomoč od rimskih fašistov in prevzela vodstvo vseh vojaških in civilnih oblasti v Tri-polisu. Cas Mussolinijevega prihoda so stroge zamolčali. Italijanski a^eiit. Romunski princ Nikolaj je odpotoval v Neapel, da začne pogajanja za koncesije, ki jih hočeta skleniti Romunija in Italija. Romu-mja hoče urediti pred vsem gospodarske od-nosaje med državama. Olajšati hoče uvoz italijanske manufakture in si osigurati izvoz surovin, ki jih potrebuje italijanska industrija. Italija pa s tem ni zadovoljna. Zahteva daleko-| sezne koncesije v Romuniji, zlasti v izrabljanju petrolejskih vrelcev in ponuja kot proti-uslugo svojo pomoč za romunsko inozemsko posojilo. Italija zahteva tudi poveljstvo nad romunskimi hidroplani, po nekaterih vesteh celo poveljstvo vse romunske mornarice in j proste izrabljanje vseh romunskih radijskih zvez. Istotako zahteva Italija koncesije za elek trifikacijo Romunije. | VZORČNI SEJEM V MILANU OTVORJEN Milan, 12. aprila. (Izv.) V prisotnosti Mussolinijevega zastopnika, italijanskega in francoskega trgovskega ministra so danes slovesno otvorih 7. milanski vzorčni veleseiem PETLETNICA P. Z. so bo vršila v nedeljo dne 18. aprila v Liubllani Sodelovalo bo več sto pevk in pevcev, raXK v okrožne zbore in združenih v skupen zbor Na sporedu skupnega petja je med drugim tudi Ger-bicev Slovanski brod, ki bo donal prvič morda v impozantnem Sterilnem zboru v vsej Soprani in alti bodo združeni zapeli dva ne-zna dvospeva St Premrla, okrožja se bodo pa It red prlobčlmoSlprihodnji5 *b°rC' ^ „lov Smrida°D?Sn:iVv' 'd mu ie "a 8™ IeP* -.-.. -----m, a., pride potas.it pevce, ki bodo dH- 811 za svojim c,1.,cm z velikimi Žrtvami daleč z de-Dri red i t v'o. ° Nafa S,ohli™ ™ »®eta tako Dnevne novice k Cenj. poštne naročnike, t. j. one p. n. naročnike, ki prejemajo »Slovenca« na svoj naslov po pošti, opozarjamo, naj pazijo na ovojno pasico jutrišnjega (sredinega) »Slovenca«. Ako najdejo poleg naslova natisnjeno številko, naj pasico shranijo do žrebanja denarnih nagrad. k Koncert Pevske zveze, ki bo v nedeljo 18. aprila ob pol 4 pop. bo tako končan, da se bo še vsakdo lahko odpeljal z vlakom domov. Konccrt bo završen gotovo pred četrt na 6. Tudi za prihod so zveze ugodne. Vstopnice si lahko z dežele rezervirate pri Pevski Zvezi v Ljubljani, Miklošičeva ccsta 7. k Na občnem zboru Društva davčnih uradnikov, ki se je vršil v nedeljo, 11. t. m.. v Zidanem mostu, je bila, kakor izvemo, predlagana zaupnica g. finančnemu delegatu dr. Šavniku. Pri glasovanju je bilo za zaupnico 5, proti pa 42 glasov. k Kongres državnih policijskih nameščencev v Splitu. Savez državnih policijskih nameščencev naše države ima te dni v Splitu svojo drugo letno skupščino, katero je poleg članov iz Dalmacije posetilo več delegatov iz Zagreba, Ljubljane, Maribora, Celja in Sarajeva. Zborovalce so pozdravili brzojavno tudi policijski detektivi iz Belgrada, ki se vsled službenih zadržkov niso mogli udeležiti. Sa-vezu kakor vsemu članstvu želimo obilo uspeha pri njihovih prošnjah in zahtevah in upamo, da bodo merodajni činitelji njihove upravičene želje po zboljšanju njihovega mi-zernega stališča vsaj nekoliko upoštevali. k Umrla je v Zabreznici dne 12. aprila Helena Sodja, mati ameriškega profesorja Joža Sodja in zdravnika dr. Z. Sodja, sestra pokojnega kanonika in dekana iz Doline pri Trstu Jožefa Zupana. Bila je 28 let vdova, vzorna, globoko verna in skrbna mati. Blag ji spomin, vsem sorodnikom iskreno sožalje. Pogreb bo v sredo, 14. t. m., ob 10. k Umrl je v Prečni v soboto zvečer brat g. župnika Valentin Šmidovnik po daljši bolezni, katero je prenašal z zgledno potrpežljivostjo. V bolezni je večkrat prejel sv. obhajilo. Bil je vesten in skrben gospodar. Pogreb bo v torek, 13. t. m., ob 10. uri dopoldne. k Nagloma je umrl v ponedeljek popoldne v Novem mestu g. Alfonz Oblak, on-dotni trgovec, star 36 let. Pogreb bo v sredo. N. p. v m.! k Sadjarski tečaj se bo vršil v Lešah na Oorenjskem 18. t. m. v tamkajšnji šoli. Ta tečaj se prične ob 9. uri dopoldne. Nanj se rabijo posestniki iz okoliša Leš, Brežij in Ljubnaga. k Sprememba v občinskem odboru. Županski časti v občini Sv. Križ nad Mariborom se je radi bolehnosti odrekel g. Ivan Tepeh. Županom je bil izvoljen g. Jožef Peitler, kot svetovalec pa Jožef Hlade. Nanovo preurejeni odbor ima najboljšo voljo in tudi sposobnost, da bo vodil občino dobro ter pravilno. ■A- Toča pri Sv. Ilju v Slov. goricah. V nedeljo ob tri četrt na šest zvečer je pobelila toča Št. Ilj v Slov. goricah. k Sneg na kumljanskih hrib;h. V nedeljo popoldne je po nekaterih krajih Dolenjske „Marija vrtaarica našega, srca" ali ,,Sm ar nični mi sij on" so pravkar izšle, katere je založila Prodajalna K. T. D. (H. Ničman). To je delo priljubljenega pisatelja župnika Jos.Seigerschmieda. O knjigi sami v kratkem kaj vefi spregovorimo. Cena vezani knjigi Din 25'—, po pošti Din 1'50 več padal hud dež. Kura in sosedni vrhovi so bili pokriti z sneženimi kapami. k Konj ubil otroka. Dne 8. t. m. jc petletni Avgust Gaberšek iz Kresnic št. 21, sin posestnika Petra Gaberšeka, na vrtu se pa-sočega konja igraje tepel s šibo po zadnjih nogah. Razdraženi konj je otroka brcnil tako nesrečno, da je deček še isti dan podlegel poškodbam v ljubljanski bolnišnici. k Oče trpel radi sina. V Selnici ob Dravi so sc stepli fantje ter v večini planili po nekem Hiflerju. Njegov oče, ključavničar Ernst Hifler, je prihitel sinu na pomoč, toda slabo je naletel med podivjanimi fanti. Napadli so ga z noži pa mu prizadeli nevarne rane. k Železniška nezgoda. Dne 5. aprila je zadela prazna lokomotiva pri Višnjigori po železniški progi idočo služkinjo Katar. Umck iz Višnjegore ter jo težko poškodovala. Um-kova se kljub svarilnim signalom strojne piščalke ni umaknila. Prepeljana je bila z avtom v ljubljansko bolnišnico. k Požar. V soboto, 10. t. m. proti večeru je izbruhni! ogenj pri posestniku Jožefu Ahlinu na Grosupljem št. 9 in uničil hišo, hlev in skedenj. Domače in več sosednjih gasilnih društev, ki so prihitela na pomoč, so obvarovala, da ogenj ni uničil tudi sosednjih hiš in kozolcev, ki so se žc vnemali. k Otrok zanetil požar. Dne 5. aprila t.!. ob pol osmih jc zanetil dvcinpoiletni Adolf Habjan, si , posestnika Antona Habjana iz Vrha št. 9 občina Leskovec pri Višnjigori, v slami pred podom ogenj. V hipu sta bila v plamenu pod in hlev ter je ogenj uničil še 3000 kg sena, 5000 kg slame, tri vozove, sla-moreznico in drugo orodje v vrednosti okrog 40.000 Din. Poslopje ni bilo zavarovano, Ko je deček, ki je bil brez nadzorstva, zanetil ogenj, je prišel v hišo povedat; »Zdaj pa že gori«, a bilo je že prepozno. Rešiti so mogli le še tri živinčeta, ki so bila pa tudi že nekoliko opečena oziroma osmojena. ^r Smrtna nesreča. V Zobovcih pri Ptuju so potegnili 1. aprila iz Drave 151etnega Štefana Matjašiča. Že 23. februarja t. 1. je pomagal v bližini Vurberga prevažati v ladji čez Dravo naložen voz z vprežno živino. Krava, pri kateri je stal fant pri vožnji, ga je sunila s tako silo, da je padel z ladje v Dravo in utonil. k Vlomi v planinske koče. Letošnja zima tudi ni prešla brez številnih vlomov v planinske koče, o katerih smo že svoječasno poročali. Ravnokar nam javljajo, da je bilo zopet vlomljeno v Staničevo kočo. Lansko leto je bila Staničeva koča vsled vednih vlomov temeljito popravljena ter opremljena z močnimi z železom okovanimi vrati. Kljub temu so letos vlomili neznani ljudje v to kočo ter napravili Slovenskemu planinskemu društvu zopet škodo. Nadalje je bilo vlomljeno pred kratkim v Cojzovo kočo, dasiravno ima ta koča vedno odprto sobo za turiste, v kateri se lahko spi in kuri. V kočo so vlomili po vseh okolnostih tuji turisti. k Plitvička jezera. Te dni je imelo v Zagrebu svoj občni zbor Društvo za ureditev Plitvičkih jezer. Društvo je zelo delavno. Lani je predložilo ministrstvu za šume in rude Habjan, sin posestnika Antona Habjana iz okolice, s katerim naj bi se jezera z vso široko okolico proglasila za narodni park. Na temelju tega načrta je izdelalo potem tudi Društvo inženerjev in arhitektov poseben predlog o zaščiti voda. Oba predloga imata priti pred skupščino. Z dobljeno državno podporo v znesku 65.000 Din je društvo zgradilo odnosno popravilo ob jezerih poti in mosiič-ke. Tajništvo je dalje ministrstvu za šume in rude predložilo prošnjo za trasiranje železniške proge Bihač-Plitvička jezera-Vrhovine-Otočac - Senj in zahtevalo, da se mora pri dražbi Plitvičkih gozdov staviti pogoj, da F. C. III. To pismo naj prinese nekaj podatkov o dijaštvu na univerzi, nekaj o mladini sploh in o mladinskem gibanju v Monakovu. Dijaštvo na univerzi, in podobno tudi na drugih visokih šolah, izkazuje nekako dvoje kast, dvoje tipov. Na eni strani je velika plast buršov, organiziranih po korporacijah. Razdele se v najrazličnejše grupe, ekstremno nacionab'stične, tudi katoliške. Vsem je skupna neke vrste oficiel-nost in družabna ekskluzivnost; drže se svojih tradicionalnih navad, sabljanja in krokov. Nosijo seveda svoje čepice. Poleg teh grup obstoja druga plast, ki obsega vse ostale, bodisi neorganizirane bodisi take, ki načelno zavračajo buršovstvo in njegovo nepotrebno nadutost ter žive skromnejše in naravnejše življenje. V to plast spadajo krogi mladinskega gibanja, socialistično, republikansko orientiranih in stvarno — studijsko usmerjenih dijakov. Važno mesto med njimi zavzemajo katoliški Quickbornovci, Križarji iu grupa Hochland. V občevanju se dasta grupi lahko ločiti. Drugo našteta grupa je izvnnredno lahko dostopna, je na zunaj manj nasilna. Zanimiv pojav na visokih šolah je tako zvani Werkstudententum, ki se j® udomačil po vseh večjih Industrijskih državah. Dijaštvo si mora česlo samo preskrbeti sredstva za študij; zato gredo dijaki na delo, a ne samo čez počitnice, ludi med šolskim letom — čeprav ne vedno z najugodnejšimi posledicami za študij. Dijaki se lotijo vsakega dela, pred vsem celo ročnega. In dela se ne primejo samo revnejši, ki jih gmotni položaj žene v to, temveč tudi drugi, ki jim je princip, da mora današnji inteligent biti vedno pripravljen prijeti za katerokoli delo. Zlasti krogi mladinskega gibanja se drže teh smernic — in uspehi so pokazali, da je možna taka pot. Po visokih šolah se je osnoval posebni delovni urad, ki sprejema prijave in posreduje službe. Naj podamo statistiko o njegovem delovanju v enem semestru. Priglašenih je bilo 819, posredovalo se je v 751 slučajih, brezuspešno v 68 slučajih. Prijavljenih je bilo 605 moških in 146 ženskih moči. Službe in delo so se porazdelili po tem-le redu: zasebni pouk 96, pisarniški posli 42, domači učitelji 13, glasba-ples 34, prevajanje 21, znanstvena dela 18, zastopstva 56, statisti 24, vrtno delo 4, telesno delo (transporti, nosači za drva in premog) 348, strojno risanje 20. strojepis 17, tolmači 6, razno 52. O siceršnjem življenju na univerzi bi povedali to-le: dijaštvo v glavnem študira jako dovnic, ki se popolnoma prosto gibljejo in se lahko priti v stik, čeprav je univerza velika. Splošen duh, ki vlada na univerzi, je zmerna nacionalna zavest. V svetovni vojni padlim so postavljeni spomeniki, razni napisi i r, zadnjih časov vzpodbujajo ia navajajo k junaškim ide- mora kupec vsako leto zgraditi vsaj 1—2 km normalnega tira proti Plitvicam, katera proga naj bi po 25 letih prešla v državno last. — Za kralja je dalo društvo izdelati dragocen album. k Krapinske toplice. Kopališče je otvor-jeno. Stanovanje z vso oskrbo se dobi že za 50 Din na dan. Državni in občinski uradniki, vpokojenci, duhovniki, invalidi in člani bolniških blagajn dobe pred in po sezoni 50 % popusta temeljne cene za stanovanje in kopelji. k Ameriški in angleški izletniki v Dalmaciji. V minolih velikonočnih praznikih so pripluli v Kotor ameriška jahta »Savomara« iz Filadeluje, angleški potniški parnik »City Park« in Lloydov parnik »Friuli« s 350 angleškimi izletniki iz Londona. Med izletniki so bili bivši ministri in več vseučiliških profesorjev, Zanimanje za naše primorje se dviga. »Jadranska Plovidba« je uvedla po dve brzi zvezi Sušak-Kotor na teden. k Avstrijski botaniki na našem jugu. Dne 10. t. m. so .na povratku iz Dalmacije dospeli v Zagreb dunajski botaniki, ki so pod vodstvom vseučiliškega profesorja dr. Gins-bergerja proučavali dalmatinsko celinsko in morsko floro. Goste, 30 po številu, so bili zagrebški prirodopisci povabili, da si na povratku mimogrede ogledajo še zagrebške pri-rodopisne ustanove. Dunajčani so povabilo sprejeli in se minolo soboto pripeljali v Zagreb, kjer so jih na kolodvoru pozdravili avstrijski generalni konzul Herzfeld, vodja botaničnega instituta dr. Vouk in več drugih znanstvenikov. Gostje so si ogledali v Zagrebu botanični institut, botanični vrt in vseuči-liško knjižnico. Popoldne jc bil sestanek v botaničnem institutu, kjer sta predavala dunajski profesor dr. Schiller in prof. dr. Vouk. Skupno kosilo in večerja sta bila v zagrebški Mestni kleti. Zvečer so se Dunajčani odpeljali proti Dunaju. — Dunajski znanstveniki so se tri tedne mudili v Dubrovniku in okolici. Kakor so zatrjevali, so jim izkazovale jugoslovanske oblasti ves čas največje usluge. Mesto jim je za sestanke prepustilo dvorano v mestni hiši, jugoslovanska mornarica jim je dala za vožnje po morju na razpolago motorne čolne m vse druge priprave za raziskovanje morskega dna. Ves čas so imeli prekrasno vreme in so se mogli vsak dan kopati. Upajmo, da d„bri vtisi, ki so jih ponesli iz Jugoslavije odlični avstrijski znanstveniki, privabijo letos v naše primorje čim več avstrijskih gostov, ki nam bodo vselej dobrodošli. k Krajevna področja ameriških konzulatov v Jugoslaviji. Po novi razdelitvi krajevnih področij ameriških konzulatov v Jugosla-i viji spadajo pod zagrebški konzulat oblasti; Bihač, Ljubljana, Maribor, Osijek, Karlovac, Split, Travnik, Banjaluka in Zagreb; ostale oblasti spadajo pod pristojnost belgraj-skega konzulata. k Tobačna tovarna ostane v Zagrebu. Koncem minolega leta je nastal med zagrebško mestno občino in monopolsko upravo spor zaradi najemnine za zgradbo tobačne tovarne, ki je mestna last. Mestna občina je bila zvišala najemnino na 1,200.000 Din letno, kar je pa monopolsko uprava odklonila in zagrozila, da premesti tovarno v Ljubljano. Da ohrani kruh več sto delavcem, je mestna občina končno popustila ter se pogodila z monopolsko upravo za letno najemnino 650 tisoč dinarjev. Pogodba velja za dve leti, nakar namerava monopolska uprava tovarno od mestne občine kupiti. k Strašen samomor v Steujevcu. V Ste-nievcu pri Zagrebu je bila med umobolnimi že dalj časa 321etna Eva Šereš iz Baranje, omožena in mati dveh otrok. Bolezen se ji je toliko izboljšala, da je bila že več mesecev popolnoma mirna ter so jo uporabljali za razna domača dela. V soboto je pomagala usmiljeni sestri pri delitvi kruha. Ko je bilo delo alom. Šport in telovadba se pridno gojita. V zimskem času je dijaštvo precej plesalo, a spe-cielnih dijaških prireditev ni bilo mnogo. Dijaštvo je sestavljeno iz najraznejših elementov, poleg rednih slušateljev zahaja k predavanjem velika množica učiteljstva, starejših ljudi, laiških sesler, diletantov. Ženskih slušateljic je razmeroma mnogo več kot pri nas, zanimivo je, da študira veliko število redovnic, ki so popolnoma prosto gibljejo in jako jako aktivno udeležujejo akademskega življenja. Tudi to je zanimivo, da ženske slušate-ljice več ali manj nagibajo k določenim studijskim grupam, tako je n. pr. filozofska fakulteta pred vsem ženska simpatija, in specielno še filološke grupe, filozofija in seveda pedagogika. Kar se tebnično-praktičnih zadev tiče, bi navedli par točk, ki jih človek na naših univerzah več ali manj pogreša. Glede tehnike in načina znanstvenega dela bi bilo dobro vpeljati tako zvaue kolokvije, poleg običajnih seminarskih vaj. — Dijaštvo se mora nadaije redno podvreči zdravniškemu pregledu in antropološkemu merjenju. — Za soeialno-gospo-darsko stran dijaškega življenja je v obilni meri preskrbljeno. Dijaški dom vrši ogromno funkcijo, vzdržuje menzo, nabavlja vse pisarniške potrebščine, živila, obleko, »porine opreme in podobno. Univerza sega tudi v širše kroge. Vsako sredo se vrše javna, vsakomur dostopna, poljudno znanstvena predavanja, ob petkih ave- Danes in naslednje delavnike prosvet!jen-cem<. Da so se mlečnozobi mladiči in celo nedozorele gospice obešali na zvonove in nas razburjali, da smo se v s'.rahu popraševali: Kaj je? Kje gori? — to pripisujemo bolj mladostni objestnosti in nevzgojeni vsakorečnosti — prav nam pa ni, in če komu uro pošteno navijemo, naj vdrugo svojih srbečih prstov ne gre drgniti ob vrvi naših zvonov. In 6e na eno surovost, pravzaprav veliko krivico, naj opozorimo. Naš ubogi gostilničar je moral nazadnje, ko se je ves dan trudil, da bi gostom postregel, zaznati, da so mu v zahvalo za njegov trud razbili steklenice, kozarce, čajne in kavne čaše, potem jo pa brez odškodnine za krepčila in za razbito posodo odkurili. Ko bi bil siromak vsaj premožen, bi laže utrpel, pa ni. Tako so nam prelepi pogled, ko se nam je zdelo, da je bilo kakor ob Jezusovi pridigi na gori, ko so ljudje posedli in uživali njegove čudežne darove, skazili nekateri brezsrčni, brezvestni neotesanci, ki se jih bomo v bodoče že vedeli o pravem času iznebiti. Krekova mladina. Sestanek referentov za I. kongres Krekove mladine v Celja. Danes zvečer ob 6. uri se vrši sestanek referentov, ki so določeni za kongres Krekove mladine v Celju. Šesta- J nek se vrši v društvenih prostorih, Stari trg 2/1. Prizadeti naj se sigurno udeleže. Posebnih vabil ne bo. — Krekova mladina. Krekova mladina v Celju. V sredo, dne 14. t. m., ob 8. uri zvečer se vrii v društvenih prostorih »Hotel Beli vol« sestanek in razgovor za nadaljnje priprave za I. del. mladinski kongres v Celju. — Splošna udeležba članstva tamkajšnje podružnice obvezna. Št. Jernej Velikonočno slavlje. Dolgočasno deževno vreme se je ob praznikih umaknilo krasnim pomladanskim dnevom in imeli smo najlepše praznike. Slovesnost vstajenja se je vršila že v soboto ob 5 popoldne. Procesija gre okoli dirkališča v velikanskem do 2 km dolgem četverokotniku. Udeležba je bila jako lepa. Prvi udeležniki so se že vračali v vas, ko je šlo nebo z Najsvetejšim šele iz nje. Pogled na pestro množico je bil nadvse lep. Marijina družba z Marijinim vrtcem, Orli in Orlice z naraščajem, ognjegasci iz vse župnije, so se lepo razvrstili. Ubrano petje cerkvenega pevskega zbora se je menjavalo z mogočnimi zvoki orlovske godbe. Ob takih, Bogu posvečenih slovesnih trenutkih se čuti človeško srce oproščeno zemskih vezi — tako blizu svojemu Stvarniku — in kakor predramljeno iz sladkih sanj se vrača zopet v pusto vsakdanjost, vendar z zavestjo: Vstal je — vstali bomo tudi mi... Neolikanost. Ko se je vračala v soboto velikonočna procesija po državni cesti proti cerkvi nazaj, je pridrvel po cesti od zagreb ške strani avto in je ne oziraje se na nevarnost, da koga povozi, pretrgal procesijo, vsled česar je moralo Najsvetejše čakati — Stvarnik na svojo stvar, neskončno Veličanstvo na drznega pozemeljskega črva... Ze navadna vljudnost zahteva, da damo imenitnejši osebi prednost; to je tudi najmanj, kar more zahtevati od zemljana spoštovanje pred Najsvetejšim. Pa najsibo magari drugoverec ali brezverec — ue bo prezrl tega najnavadnej-šega predpisa vljudnosti, ako hoče veljati za olikanega. Pri nas kristjanih pa je tudi to mogoče. Ali naj po vsem tem upamo Se na boljše čase ? pri St. Jerneju Naše želje. Na sveti dan in velikonočno nedeljo imamo Orehovčani v domači cerkvi slovesno sveto opravilo. S tem nam je zelo ustreženo, ker smo, kakor tudi vse podgorjan-ske vasi, vsaj na ta največja praznika rešeni dolge poti v šentjernejsko župno cerkev. Zal, da je za take prilike naša cerkev mnego premajhna. Letos se je marsikdo, ki je moral stati v nenavadno mrzlem jutru zunaj cerkve, pošteno prehladih Ze dolgo gojimo željo, da bi se nam dovolila župna podružnica. Ta želja bi se mogoče uresničila v doglednem času, toda prej bomo pač morali pokazati dobro voljo za povečanje in olepšanje našega božjega hrama. Na delo torej! Ves uspeh tiči v Krekovem izreku: »Začeti je treba k Dva požara. Ze zopet dva nova požara, katerih enega je zakrivila otroška nevednost, drugega pa mnščevanjaželjnost zlobnega človeka. — Na veliki torek je pogorela v Vrh-polju Pavličkova hiša, katere lastnik je J. Rangus. Zažgal je 4 letni sinček, ki je našel nekje škatljico s koncem vžigalice, katero je užgal. Ker ga je speklo, jo je vrgel v slamo, naloženo pod slamnato streho. Rangus je tembolj vreden obžalovanja, ker je 60 odstotni invalid, ki preživlja s težavo sebe in svojo rodbino. Je marljiv in spreten sobni slikar. Ker je gotovo potreben podpore, je umestno, da se ga podpre vsaj z delom. — Drugi požar se je pripetil na sam velikonočni pondeljek zjutraj v vasi Pristava. Zgorela je zidanica posestnika Borseta. Sum je takoj padel na njegovega so- prav istemu nebu, ki mu tudi solnce daje svojo luč. Slišijo se tudi pesimistični glasovi, in grozi res največja nevarnost. Mladinsko gibanje je uspelo, je prodrlo; danes pa često živi že le od svoje zgodovine in od prejšnjega sijaja. A tako ne more iti — to vedo vsi, ki so živi; ln zato žive tako kot je pravilno. Življenje mora vstajati vedno znova; vedno znova treba vsa tla svojega življenja prekopati in znova posejati. V vseh njegovih gozdih, na tratah in hol-mih treba kopati, da bo nov vzduh življenja šel proti nebu. In zato, ker mladina za vse to ve, je pogumna in s svetlim upanjem gre v življenje. Da se vsa ta govorica ne bo zdela le prazna fraza, naj navedemo par merodajnih sodb in konkretnih laktov. Znana pedagoga Kerschensteiner in Aloys Fischer vemjeta iz svojega dna v mladino; beseda o novi rene-sanci se jima zdi potrebna, in kadar govorita o mladini, govorita o najsvetejšem. Zveza katoliških akademikov prireja cikle predavanj, nastopajo znani duhovi: Lippert, Kramp, Ma-ger, Hildebrand. Akademiki so si stvorili Kristusove občine (Christusgemeinden), ki v smislu in duhu časa delajo za religiozno poglobitev. Da mladina ne bo šla po potih dosedanjega življenja, se vidi v njenem odporu proti lažikulturi in lagodni bnnaliteti. Nerazumljivo se ji zdi. kako se mor« kdo naslajati na kvan-tah, opereti; kako se je mogoče dobro počutiti v zaduhli gostilni in prosto dihati v seksualno nasičeni atmosferi. Bari in burke so svet, kamor ne segajo želje novega življenja. Stališče mladine napram kulturi je približno sledeče: V ospredju zanimanja stoji religija, poklic ter stvarno delo. Za religijo pride filozofija in umetniško prizadevanje. V znanosti odloča zopet stvarno resno delo, ne več fantastične, splošne govorice in prevelikopo-tezne sinteze. Stališče napram politiki je zmerno. Pripomnimo seveda še to, da vse to velja za kroge mladinskega gibanja, ne velja pa za vse one, ki delajo kompromise ali pa celo gredo za velenacionalističnimi cilji ali po povprečnih buržoaznih potih. O-stane nam še beseda z ozirom na naše mladinsko gibanje. Nismo kopija nemškega gibanja, kot marsikdo misli in morda tudi na tihem želi. V gotovih ozirih smo celo srečnejši in morda tudi na boljši poti. Te besede naj zadostujejo našim v pogum in tolažbo — o našem gibanju pa danes nimamo namena govoriti. Raznovrstno poHflaiten*^ OBLEKO nudi najceneje Jim, Rofina - Liufollana Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 3. S poti v Lurd. II. Francoska Reviera. Čudovita lepota se razgrinja pred človekom, kadar stoji ob rojstvu dneva na visoki gori. Še lepše je jutro ob morskem bregu. Danes smo bili deležni solnčnega vzhoda v Ven-timigliji. Ta brezkončna morska ravan, posejana z brušenimi diamanti zamiglja, odgovarjajo ji rosne kapljice na rožmarinu, solzice na cipresah, tančice na vrtnicah in anemonah, nageljčki so odpirajo, na stotino solnčnih žarkov, žejnih čašic odpre svoje zaklenjene kamrice. Slavčki pa drobijo svoje jutranjice med mirtami, med mandeljni in oranžami. Seveda tujci in srečni posestniki krasnih vil še tiho sanjajo, ko se naši romarji poslavljajo od Ventimiglije in hite na postajo. Zali-bog smo bili prevestni, kajti vlak odhaja po zapadnoevropskem času — torej so naše ure za eno uro prehitre. To uro smo porabili za jutranji sprehod ob morski obali, pod zelenimi palmami. Vlak nas je nato ponesel nad visokim prepadom in bili smo že nn francoski strani v mestecu Menton. Kako so rumenele oranže in citrone, ki so prav tukaj, rekel bi doma! Saj letno do 50 milijonov tega sadeža od tukaj pošiljajo v razna mesta. Neka romarica, ki so peča s tako kupčijo, bi bila kmalu tukaj ostala in prevzela zalogo za celo Slovenijo. Tako poceni so tukaj. Preden pa je bila pogodba sklenjena, je že vlak zapihal. seda Judeža, ki je po vrnitvi iz šesttedenskega zapora javno zagrozil Borsetu, ki ga Je ovadil po njegovem mnenju, da mu bo tako zagodel, da bodo pomnili trije Borsetovi rodovi. Ker je Judež na slabem glasu in vsega zmožen, so bili Borsetovi te dni noč in dan na straži. Eni so stražili dom, drugi vinograd, ki je postal 2e dvakrat žrtev sosedove zlobne roke. Toda lepi sosed se je tokrat spravil nad zidanico in jo zažgal v jutranjih urah drugega velikonočnega praznika. Na podlagi njegove že prej izrečene grožnje, so orožniki takoj prijeli Judeža kot edinega osumljenca in ga odgnali nazaj v zapor, ki bo pa sedaj trajal najbrže dalje časa. Maribor Vzgoja. Ta teden prireja pedagoško - didaktični krožek v Mariboru II. pedagoški teden. V svojem razglasu pravi, da nam hoče podati duševni in telesni razvoj otroka od najnež-nejše mladosti do zrelosti. Gotovo je, da se bo poudarjalo posebej, kako naj vplivajo vzgojitelji otrok — doma, v cerkvi, v šoli — na duševni in telesni razvoj otrok. Kajti vsebina vzgoje je ravno ta vpliv. Ali pa Je mogeoe zajeti vso vzgojno moč le v spoznavanju duševnega in telesnega razvoja otrok? Potrebno je nekaj več I Potrebno je, da po-kažemo temeljni vir, iz katerega izvira edino prava vzgoja in ki naj vpliva nu duševni in telesni razvoj otrok. Ta vir je krščanstvo. Samo ono napravlja človeška naravo zopet plemenito. Zato nudi ravno ono vzgojiteljem zdrava, nezmotljiva načela prave vzgoje. Krščanstvo pa tudi daje taki vzgoji božjo sankcijo. Zato poudarjamo: brez krščanstva ni prave vzgoje. In želimo, da se to poudarja tudi ob priliki pedagoškega tedna, ki naj poseže k viru prave vzgoje, h krščanstvu, da bo imel zdrave in trajne uspehe, ki mu jih i i srca želimo. • • • □ Maribor manj kot Ljubljana. Eks- presna pisma, ki se iz Ljubljane pišejo v Maribor, jemlje brzovlak iz Ljubljane s seboj v Maribor, tako da semkaj pravočasno dospejo, nasprotno pa brzovlak iz Maribora eks-presnih pisem nc jemlje s seboj. Za hitrejše pismeno občevanje obeh mest bi bilo dobro, če bi sc zavzelo isto stališče napram Mariboru kakor napram Ljubljani. □ Mariborski naročniki »Slovenca« dobe za nagradno žrebanje potrebne številke samo še danes in jutri (13. in 14. aprila), da moremo event. preostale (nedvignjene) številke oddati naročnikom v Ljubljani. □ Vrnitev obrtnega referata mariborski mestni občini. Kakor smo že poročali, je vrnjen mariborski mestni občini obrtni referat, ki ji je bil odvzet 1. aprila 1920. leta in ki ga je opravljalo dosedaj okrajno glavarstvo Maribor, levi breg. »Službene novinec z dno 6. aprila t 1. št. 77. pa so objavile sledečo naredbo ministrstva trgovine in industrije z dne 27. marca t. 1. št. 270-3, ki se glasi: Na podlagi člena 27. zakona o obči upravi in člena 8. uredbe o organizaciji ministrstva trgovine in industrije odločam, da se vrne mestni občini mariborski pristojnost v vseli poslih, ki se tičejo trgovine, obrti in industrije, in katera ji je bila odvzeta in prenesena na okrajno glavarstvo Maribor z naredbo deželne vlade za Slovenijo cd 1. aprila 1920. »Uradni list« št. 197-20: Ta odlok Pristna švicarska vezenina se dobi v izdelovalnici najrazličnejšega perila Hovec, Ljubljana Cankarjevo nabrežje L Noviteta v vezenini in perilu. Ustavili smo se v najsrečnejši državici vse Evropo — kar se namreč tiče davkov — v Monte Carlo. Ta državica ima le dve postaji: Monte Carlo in Monaco. Prvi kraj je raj za evropske pustolovce. Leta 1866. je »Societž anonyme des Bains de Mer« ustanovila tukaj svetovnoznano igralnico, kjer se igra takozvani »Roulette« in »Trente-et-Quarante«. Dobiček ene igre, ki je v par minutah končana, znaša 6000 frankov, druga pa 12.000 frankov. Ni čuda, da se marsikomu vzbudi v srcu »auri saera fames« — poželjivost po rumenih zlatnikih. Marsikoga je ta strast spravila že na beraško palico in mu pripravila zgodnji grob v hladnih morskih valovih. Zalo pa: Apage...! Monako je glavno mestece istoimenske kneževine. Vsa država meri 1 in pol km'. Marsikateri gruntar pri nas bi po posestvu zemlje prekosil to državo. Prebivalci imajo pa svojega kneza silno radi. Živijo namreč v državi, kjer ne plačajo niti pare davka. Igralnica nosi vse izdatke, Glavni in največji kraj ob francoski Revi-eri Je Nizza, ki šteje že čez 150.000 prebivalcev. Semkaj se steka glavni evropski zimsko-tujski tok. Nad 200.000 tujcev preži mu je, kot ptice selivke, v bogatih gradičih med zelenimi vrtovi. Velikanski drevoredi eukalyptov se razprostirajo pred kolodvorom. Zalibog je vlak prekmalu odkuril iz mesta bogatinov, tako da nam ni bilo dano pogledat! vsaj za trenutek za zastor življenja mogotcev tega sveta. Popolnoma smo se zadovoliili s nocledom stopi v veljavo na dan objave v »Službenih noviaiah«, torej dno 6. aprila 1926. □ Tajon sklop mariborskega okrajnega castopa. Pretekli teden je imel mariborski okrajni zrstrp sejo, na kateri se je odločil, da bo začel cdslej s posipavanjem cest v lastni regiji. Dosedaj so namreč dovažali gramoz zasebniki iz privatnih jam proti plačilu in odškodnini. Stroški za dovoz gramoza so bili zelo visoki, ker ga rabi okrožje mariborskega okrajnega zastopa na leto približno šest t'soč kufci"nih metrov. Okrajni zastop si bo naročil v najkrajšem času 1 traktor (avto, h kateremu lahko poljubno prikleneš velik vez), ki bo vozil gramoz iz občinske jame na Teznu na vse ceste, ki spadajo v območje zastopa. Ta sklep je razveseljiv in se bo tudi izplačal, a za prevoz šest tisoč kubičnih metrov premoga bo 1 traktor najbrž premalo. O Sklepi trgovskega gromija, kd zadevajo delovni čas trg. nastavljencev, so povzročili velik odpor v krogih trg. nastavljencev. Ti so pretekli teden imeli zborovanje, kjer so seglasno odklonili imenovane sklepe in zahtevali, da naj ostane vse tako kakor je bilo do sedaj. Kar zadeva cerkvene praznike, smo svoje mnenje že povedali. Glede Burnega delavnika je pa tako najbolje, da bi se po prehodnem dogovoru s trg. nastavljenci izvršila izprememba po krajevnih in strokovnih razmerah. Gotovo je, da se bo prvotno razburjenje tega nesporazuma kmalu poleglo. □ Telegralično reducirana je bila gdč. Olga Oizelj, uradnica-dnevničarka v vinarski šoli z dnem 1. aprila. Ker pa je neobhodno potrebna, je zavod nI mogel odpustiti in zato vrši službo — začasno brezplačno. □ Lajtersberški breg pri predoru bo tvrdka Denvuschek presekala in bo imela kratek dohod na železniški tir. Delo je že zelo napredovalo. □ Carinska afera. S posebno rezervira-nostjo smo zadnjič poročali o dvigu tožbe proti 11 im carinikom, kot so to poročale »Novosti«. Dnnea poročamo iz avtentičnega vira, da je obtožba proti vsem 11 im carinikom pravomočna. Dvigniti bi jo mogel le miimister pravde, ki pa tega ne bo storil. In tako pridejo ti cariniki pred poroto. □ Nov list radikalne stranke v Mariboru. Minulo sredo so imeli mariborski radikali v Gombrinovi dvorani sestanek, na katerem »o poleg neomejene zaupnice Pašiču sklenili izdajati posebno glasilo NRS za mariborsko oblast. Za urednika novega lista so baje imenovali bivšega urednika >Tabora< in po-nejšega tednika »Orjune« g. Radivoja Reharja. □ Nevarnost električne napeljave. V ruški tovarni dušika je dne 10. t. m. pleskal 30 letni slikarski pomočnik Gselmann napravo za napeljavo elekt. toka. Pri barvanju je prišel v dotiko z električnimi žicami. Zado-bil je težke opekline na obrazu, ramah in prsih. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico. □ Usoda invalida. Ratko Josip si je služil kot klepar svoj kruh. Zadnje dni je delal v Št. Ilju. Pri delu mu je izpodrsmilo in padel je tako nesrečno s strehe, da si je zlomil desno nogo pod kolenom. Mariborski rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico. □ Delavci! Vaš položaj bo takoj drugačen, kadar se bo dala vašemu delu slava, čast. Zato si prizadevajte, da se kar najbolj razširi knjiga »Delu slava, delu čast«. Knjiga se naroča pri Prosvetni zvezi, Aleksandrova c. 6.-I. In stane 12 Din, 8 poštnino 13 Din. Ra/prod-jalci dobe izreden popust. □ Nov pevski zbor. Poštni nastavljenci pošt I. in II. v Mariboru snujejo svoj pevski zbor. Društvo bo pričelo z moškim zborom. □ Pevsko društvo »Drava« prične z rednimi vajami in sicer: sopran — alt v torek 13. t. m. ob 7 zvečer na drž. realki; tenor — bas pa v sredo 14. marca ob polosmih zvečer n,n III. mestni mešč. šoli. Ostale dneve del člmo pomeje. Sprejmejo se novi člani, ki bi želeli pristopiti. □ Pevsko društvo »Maribor« ima v smislu sklepa na sestanku 10. t. m. vaje za moške glasove ob ponedeljkih ob 8, za ženske glasove ob petkih ob 8. url in skupne ob sebotah ob osmih zvečer, vsakikrat v dvorani Zadružno-fospodarske banke. Bodimo točmi! □ čuden novorojenček. Dne 9. t. m. se je rodil v Vclinijl 7 mesecev star otrok ženskega spola. Novorojenček je prišel mrtev na svet. Noge in roke so mu razvite normalno, trebuh je odprt, glava je nekaka masa iz mesa in mesto 1 ca udolbina. Plancenta je priraščena na vrhu opisane glave. Čudnega novorojenčka so oddali v zdravstveni muzej maribrrske bolnce. □ Novi hidrant — stolpič bedo postivili na stiku Slovenske in Aleksandrove idice. Delo so včeraj pričeli. Trbovlje Msžek. Po velilvi v Delavsko zbornico in sedaj na občni, kjer so sd eoijalsti Kristanove skupine pridobili na razne načine zmago nad drugimi strankami, je prišel moraličnt maček. Skušajo ga zdraviti na razne načine. dvomimo pa, da bo to mogoče, ker posledice so že tu. Komur niso razmere v Trbovljah znane, ai bo mislil, da morajo imeti socialdemokrati za seboj vse delavstvo in še drugo prebivr1 stvo po vrhu. Temu pa ni tako. Ker so vide1 že pri volitvah v Delavsko zbornico, da nimajo med delavstvom nobene opore, so dosegli z raznimi pretvezami in obljubami, da se j« napravila s komunisti kompromisna lista. Ker si pa vseeno še niso bili zmage gotovi, so po vsem svoiem aparatu, ki jim je bil na razpolago, izvedli volitve po nasilnih in goljufivih metodah, ki so itak vsej javnosti že zo ne. Redukcija delavstva jim je tudi pri"la ravno prav, da so delavstvo lahko vabili na shode v Delavski dom in izrabili to priliko v svoj prid. Razpisane so bile tudi občinske volitve za 28. marec. Zopet »o se zvezali s komunisti in pod Združeno delavsko listo uporabljali sredstva , katerih se druge stranke niso hotele posluževati. Po letakih, na katerih so zmešali vrsto skrinjic, po letaku v obliki pisma nekega prejšnjega komunističnega vodje, na katerem poziva delavstvo za skupen nastop v občinski odbor in pedobnimi sredstvi so dosegli s 760 glasovi zmago, da so dobili 23 mandatov, druge stranke z 2000 glasovi pa 14. Prišle ao volitve župana. Izvoljen je bil g. Sitter, ki je uradnik bolniške blagajne v Zagorju, se celi čas ni udejstvoval v organizaciji, videvši pa. da je mogoča socialetična zmaga, je kandidiral v občanski zastop. Z žup-nom obenem se je izvolilo tudi 12 svetovalcev in kot županov namestnik je bil izvoljen komunist. Tako so komunisti prekrižali račune g- Klenovšku, poslovodji zadružne elektrarne, da ni bil izvoljen. Obenem je bilo za svetovalce izvoljen h še več komunistov. Zmagovalci pa niso pomislli na mačka, ki je moral priti. Komuniste so so-cHdemokrati izigrali že pri volitvah v Delavsko zbornico: te dni so dobili izvoljeni komunisti izjave, da se nane podpišejo in odstopijo iz zbornice, da nrpravijo prostoi sociademokratom. Istotako je z občinskim odborom. Tudi tu je vprašanje, če bedo ko-munis ični zastepnki potrjeni, če bi pa tudi bili, gotovo je. da se ne bodo megli dolgo držati. Gospodje cd scc j-listov že skačejo okrog seveda sedaj brez rdečih nageljnov, in poprašujejo, kaj bo z novoizvoljenim obč. zaslcpcm. Gotovo je samo to, da sccijaldemokrati nimajo n.ed delavstvom nobene opore, brez Možno je, da so nekatera mila dobra Boljše, kakor Schicht-ovo, ni niti eno. Najboljše je edino znamka JELEN" . Kupuite le najboljš e milo 1 Pri uporabi se izkaže, da ie najcenejše, bodite previdni, ako Vam ponujajo druga mila kot »ravno tako dobra, kakor Schicht-ovo". Za najboljšo kakovost jamčita le ime SCHICHT in znamka „3ELEN". komunistov bi ne bili dobili niti dveh mandatov. Delavstvo se pa danes povprašuje, kako je mogoče in kje so dobili toliko glasov, ker dobro vedo, da mora njihova stranka v d glednem času skrahirati. Kršč nsko socialistično delavstvo je dobilo ob volitvi v Delavsko zbornico brez posebne agitacije nad 700 glasov; volivci so prinesli glaeovnce sami v urad. če prištejemo še več sto kmetskih glasov, vemo, da mora priti cbčina v doglednem času v roke Slovenske ljudske stranke, kar tudi druge stranke dobro vedo. Zmaga socialdemokratov v občinski zastop je varljiva iin če bi šli samostojno v boj, bi bili poraženi, kakor tudi bodo, ko pride čas! t • • • Efektna loterija Društvenega doma. Srečke efektne loterije v korist novega Društvenega doma se bedo začele te dni razprodajah. Vse naše prijatelje uljudno vabimo, da nam gredo pri prod"ji srečk na roko, da bo imela loterija popoln uspeh. Glavni dobitek je novozgrajena stanovanjska hiša z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami, kakor tudi ob hiši kos vrta vreden 50.000 Din. Je pa še vej drugih dragocenih dobitkov kakor pohištvo za spalnico (10.000 Din), šivalni stroj (4.COO Din), več stavbenih prostorov, harmonika troglasno (2500 Din), kolo (2.000 Din), salonska ura (1.500 Din), plug, brana, konjska oprema, medna moška in ženska obleka po meri in še več drugih dobitkov, ki jih je nad 400. — Sezite po srečkah in podprite dobro stvar, saj stane srečka samo 10 Din in če je sreča mila, dobiš hišico za teh borih 10 Din! O Short se sklicuje za četrtek popold m cb 4. uri na prrsloru pred g. Pravdiičem, na katerem bo a! cjski odbor pedal svoje p--rolilo o delovanju v korist rudarjev. Rudarji na tropične rastline, na svetoče vrtove, kjer so tako bujno ob progi cvetele raznobarvne pelargonije, vsakovrstne vrtnice. Obrežje pada precej strmo. Le ozek pas peska, železnica in krasno speljana cesta imajo tukaj prostor. Cesta je od Mentona do Marseille asfaltirana. Avto za avtom dirja ob obrežju, kjer ne poznajo prahu in dima. Železnica je že tudi deloma elektrilicirana. III. Marseille. Danes 8. t. m. smo nekako ob 1 popoldne dospeli v nadpolmilijonsko mesto Marseille, kjer nas je že čakalo bogato kosilo v kolodvorski restavraciji. Popoldne je bil določen za ogled mesta. Široka cesta Čannebiere, katera nas vodi v notranjost mesta, deli isto na staro in novo mesto. Staro mesto se razprostira večinoma na severni strani pristanišča. Tu je sedež industrije, trgovine in obrti, pa, kakor je videti, tudi sedež revščine in pomanjkanja. Odkar je odprt sueški kanal, ima ta luka živahne zveze z Indijo. Od tu je najbližja zveza z jMgirjem v Afriki. Na vsakih par korakov srečaš Arabce in zamorčke. Kakor je videti, imajo Francozi tudi dosti vojakov-črnoev, ki pontsno promenirajo po raznih boulevardih. Kaj bo s Francijo, kadar se bodo tam ljudem »vremena zjasnila«, ko sedaj zida svrje upanje na te čete? S pomočjo avtov in električne železnice smo hiteli semintja. Ogledali smo katedralo »La Major«, katera leži na visoki terasi v starem delu mesta. Sezidana je v ro- mansko-bizantinskem slogu Dolžina cerkve znaša 140 m, je torej daljša kot Kolnska stolnica ter ima nad 60 m visoko kupolo. Notranji del cerkve je bogato okrašen z marmorjem in mozaičnimi slikami. Tu počivajo zemeljski ostanki sv. Lazarja in sv. Tonmža iz Come. Izpred cerkve je hkrati najlepši pogled na luko la Joliette imenovano. Zelo lepa je gotska cerkev sv. Vincencija Pavelskega. Visoka zvonika, kakor mogočna prsta, kažeta meščanom na kvišku — proti nebu. Sv. Vincencij je namreč tudi tukaj deloval in reševal jetnike, tolažil žalestne in zapuščene. Zato so mu hvaležni meščani sezidali prekrasen spomenik. Nad mestom se dviguje 165 m visok bel griček, katerega venča znamenita božja pot Notre-Dame-de-la-Garde. Visoko gori na 45 metrov visokem stolpu je ogromna soha, pozlačen kip Matere božje, h kateri se zatekajo mornarji. Na hrib vozi električna vzpenjata. : Veličastna cerkev je zgrajena v romanskem slogu. Spodaj je kripta, polna dragocenosti. Na levo in desno pa vodijo stopnice navzgor pred glavni vhod, nad katerim se dviguje zvonik, čigar krono tvorijo štiri angeli in v i sredini Marija, ki drži dete v naročju. Jezušček razprostira roke nad morjem, kakor da hoče vse one, kateri iščejo na nevarnih morskih potih njegovega varstva, sprejeti pod svojo zaščito. Tako stoji Notre Dame stoletja kot zvesta varuhinja mesta in pristanišča, kot Morska [ zveida večkrat edino upanje in nada mornar- ! jem. Zato jo časte nele meščani, temveč pri-I hajajo semkaj od blizu in daleč romarj:, da se ji poklonijo in zahvalijo. Koliko izmed njih jo bilo že uslišanih, nam pričajo darovi, zahvalne slike, srebrne ladjice, zlata srca itd., kar obiskovalec lahko zapazi ija belih marmornatih stenah. Na glavnem oltarju je srebrn kip Marijin, katerega na praznik sv. Rešnjega Telesa nesejo v veličastni procesiji. Ko smo opravili tu svojo pobožnost, imeli smo namreč pridigo in pele litanije, mil. g. prelat Torr.ažič je nakratko popisal pomen te cerkve, nakar je prevzv. g škof dr. Andrej Karlin zapel litanije, smo si ogledali še veličastni razgled. Pred nami leži sinje morje, temno mesto in velikanska ravnina tam zadaj. Luka je podobna gozdu jamborov in črnih dimnikov. Kakor v mravlj šču, takšno je življenje in gibanje v pristanišču. Obiskali smo tudi zoolegični vrt, kateri hrani prav lepe ek-semplare raznih živali. Zlasti raznovrstni ptiči so naše ljudi zanimali. Veličastna je fasada, katera druži oba muzeja. V sredini so trije kipi, ki predstavljajo Marseille. Spodaj pa gledajo štiri velikanski voli, seveda ka-meniti iz penečih valov umetno narejenega slapa Nato smo se podali k večerji in na poslajo. Naša pot se torej bliža svojemu cilju, zato tudi naša srca željno čakajo trenutka, ko pozdravimo Marijo pred Masabjesko pečino. Naročajte .Slovanca'! iz Trbovelj, Hrastnika, kakor tudi iz Zagorja se vr.bijo, da se ga mnogobrojno udeleže, ker ni političen. Šmarje pri Jelšafi Samoumor. Tukajšnji davčni uradnik VreJer se je zastrupil pred tednom v svojem vinogradu blizu Celja. Bil je šele 26 let star. V obnašanju je bil vljuden in na splošno mirnega značaja. Vzrok samoumora je nesrečna ljube en. »Garcio Morcnor bo priredilo Prosvetno društvo v nedeljo, 18. t. m., ob 15. uri v Katoliškem drnu. Igra je na naših odrih vedno dol ro uspela. Vabimo vse naše prijatelje, da si ogledajo lepo igro. Točaj. V dnevih 18., 19. in 20. marca bo v Ka.olškem domu tečaj za fante šmarskega in kozjarskega okraja. Tečaj je prosvetni. K predavanjem bodo imeli dostop vsi, ki sa hočejo tečaja udeležiti. PreJavanja o hig joni. V Katoliškem do* mu bo pričel 25. t. m. zdravnik g. dr. Lorger predavati o higijemi. Omenjeni gospod namerava imeti cel ciklus predavanj v teku letošnjega poleija. Predavanja bodo ob gotovih nedeljah po vetrnicah. Ta predavanja bodo gotc-vo veliko pripomogla, da se dvigne med ljudstvom zanimanje za h gijeno, ki je precej mrjhno. Bolezni, kakor influenca in španska, kt so se leos nenavadno močno pojavile, so začele poiieliavali. © f Adela Kohout. Dne 7. aprila Je umrla v visaki starosti gdč. Adela Kohout, ki je tila v vseh ptujskih slojih znana in spoštovana osebnost. Rodila se je 1. 1843. Njen oJe je bil priprežni komisar (tedanja vojaška žsrža), ki je moral skrbeti za vojaško pri-prego. Neki mož, ki se je ustavljal in ni hotel pr.preči, ga je ob revoluciji 1. 1848. umoril na Gla.nem (sedanjem Slovenskem) trgu. Mati je oslala sama s 6 otroci, izmed katerih ja l ila Adrla n jmlajša. Vse svoje življenje je bila Adela dobrolniea revežev in cerkve. Sama je tila uboga, a je delila še od tega, kar je imela. V Ptuju je bilo prej malo bolnikov, kaierim ne bi bila stregla. Za cerkev pa je skrbeh kakor mati za svojega otroka. Ko-liko cllarnih prtov in blazin je b.delala, koliko cvetlic napravila! Mestna cerkev je izgubila 7, njo veliko dobrolnico. Ko sama ni več zmogla dela, je zainteresirala druge za to. 30 let je vcdila telo oblečene deklice pri velikonočni proesiji in obhodu na Telovo. Lepo je znala vso stvar aranžirati, zato gre ž njo tudi veliko spominov v grob. Za male deklice »o Lile te cerkvene slovesnosti dnevi pravega veselja. Zna'a je vzbuditi veselje za stvar, in ko so se nekatere baje že ženirale in so se ololavljale, jih je znala fino pokarati. Zato spomin na njo n ed ptujskim ženskim rodom ne bo i g n 1. Adela je bila globoko verna, iskala je utehe pri Zveličarju v cerkvi, kamor je vsak dr.n zahajala. Sedaj je odšla k večnemu pokoju. Reg ji naj vse povrne, kar je slr.r la dobrega človeštvu in cerkvi. Ptujčan-ke ki jih je nekoč vodila kot belo oblečene deklke pri procesiji, je na bodo pozabile. ........................................... Darujte za Ljudski sklad SLS! Murslca solhota Občni zboi Jugoslovanske Matic® v Mur- «ti Soboti se je vršil preteklo soboto zvečer v iiolelu pri Dobrayju. Občni zbor je nudil lepo oliko dela, ki ga s čimdalje večjim uspehom vrši tukajšnja postojanka Jugoslovanske Matice. Zlasti je bilo razvidno iz tajnikovega poročila, kako važne naloge opravlja soboška podružnica. Število njenih članov znaša 73, katerih pa je od lanskega leta nekoliko odpadlo vsled previsoke članarine. Zategadelj se je znižala za prihodnje leto članarina na 1 Din mesečno. Pri v vseh ozirih najlepše uspeli prireditvi v preteklem poslovnem letu pri »Koroškem dnevu« so sodelovali z najlepšimi točkami soboški gim-naz jci. Zato pa je bila tudi podružnica Jugoslovanske Matice med prvima, ki je brzojavno protestirala radi ukinitve VI. in VII. razreda na drž. real. gimnaziji v Murski Soboti. Podružnični odbor je razprodal 500 velikonočnih razglednic iz Matičine zaloge, 350 kart Matičine kolesarske tombole, dalje 35 Gospodinjskih koledarjev in večje število drugih publikacij iz Matičine zaloge. G. poslanec. Klekl je poklonil podružnici 300 izvodov svojega prekmurskega koledarja in 1000 izvodov »Marijinega lista«, g. pisatelj Cvetko Gclar pa 27 broširanih knjig leposlovne vsebine. Podružnica ima po različnih obmejnih vaseh že doslej 16 knjižic, katerih vsaka šieje 50 knjig razne vsebine. Vodijo ijih šolski upravitelji. V prihodnjem letu namerava ustanoviti še več novih. Dohodkov je imela podružnica v preteklem poslovnem letu 13.122 Din 50 p, izdatkov pa 8.422 Din 85 p. Novii odbor je isrti kot lansko leto, razen g. profesorja Pavliča, ki je bil izvoljen namesto v Ptuj premeščenega vladnega tajnika g. Svetine. Za predsednik je bil ponovno izvoljen g. odvetnik dr. Goljevaček. — Občnega zbora se je udeležil tudi g. posl. Pivko. l*rimor&l£0 Napad na Zadružno tiskarno v Gorici. O priliki ponesrečenega napada na ministrskega predsednika Mussolinija so se tudi v Gorici vršile manifestacije. Dasi je Mussolini sam takoj po atentatu izdal najstrožje odredbe proti kakoršnimkoli izgredom, si nekateri goriški fašisti niso mogli kaj, da ne bi svoje jeze stresli nad nedolžnimi Slovenci. Vdrli so v Zadružno tiskarno in napravili tam znatno škodo. O dogodku pripoveduje hišnik, ki stanuje z ženo in dvema otročičema v tiskarni, sledeče: Do pol 12 je bil šc pokoncu. Predno je žel spat je še enkrat obhodil tiskarno; vse tiho, mirno. Krog polnoči začuje hišnica močno petje fašistovske himne. Naglo zbudi moža, ki skoči k oknu. Tam se vidi le nerazločno gruča ljudi. Pač pa se čuje močno stresanje železnih vrat zadaj na dvorišče. Hišnica je brž tekla z otročičema na podstrešje; hišnik pa plane v »podnii oblaki na drugo stran k oknu in zavpije: »Kdo tam?« Vidi se nič, ker so se baš tisti hip ugasile kot po navadi pocestne električne svetiljke. Pač pa zasliši hišnik Fortunat vpitje s sosednje vile, kjer so že opazili napadalce kake štiri po številu. Toda ni se še dobro raz-gledal, kar mu pridrvi nasproti mož s pozivom »Silenzio«, ki zahtevi, naj da ključe od pisarne. Napadalci so namreč priSli preko dvorišča in se povzpeli preko kupa drv do okna v prvem nadstropju. Hišnik je stekel hitro v stanovanje in se oblekel. Hišnica pa je med tem planila z enim otročičem v naročju po stopnicah navzdol. Pri vratih v pisarno jo pa ustavi nekdo Jn ji veli naj se odstrani. Skozi vlomljena vrata je še videla v pisarno, kjer so vlomilci z vso silo razbijali. Dva od njih sta bila v fašistovski obleki in sta hitro metala skozi razbito okno pohištvo na cesto. Dva v civilni obleki sta pa trgala telefon. Hišnica je med tem le pobegnila z otrokom na cesto; tu je pa že zagledala par policijskih agentov. Za njimi je hitelo še kakih 5 do 6 oseb, med njimi 3 miličniki. Agent jih je pa naglo zavrnil in brž vskočil na hodnik, Hišnik je nenadoma zavodal smrad po ognju. Ves prestrašen plane dol; napadalcev ni bilo več nikjer. Pač pa že polno orožnikov in agentov, ki so ugotovili, da so vžgali neke hlače v oblačilnici delavcev. K sreči so začeli hišnik in nekateri policisti nositi vodo in so preprečili požar. Sicer bi danes bilo namesto tiskarne pogorišče, prah in pepel. Ko so napadalci oddirjali, so vrgli na tla še pisalni stroj. Komaj se je vse to po bliskovo odigralo, je prisopel policijski komisar Diaz in neki orožniški stotnik. Ta je izjavil trepetajoči hišnici, da se je peljal s kolesom mimo, ko je videl prihajati gručo 25 do 30 ljudi proti tiskarni. Postavil se jim je po robu, toda med tem pa so že nekateri vdrli od zadaj v tiskarniško poslopje, Navzoči organi varnostnih oblastev so sicer takoj začeli sestavljati zapisnike, a niso mogli dobiti sledu za nobenim napadalcem. Pohištvo, ki je bilo komaj nabavljeno in novo, je zletelo deloma na cesto in se tam razbilo. S trudom sestavljeni registri »o bili deloma uničeni deloma razmetani. Škoda je znatna. Na srečo strofi niso bili poikodovani. Državni pravdnik, ki *i je predpoldne ogledal razdejanje, je dogodek obžaloval. Ta, z ničemer opravičeni napad na slovenski gospodarski in kulturni zavod obsojajo tudi aošteni Italijani. Upamo, da bodo italijanske oblasti znale krivce najti in v bodoče zaščititi Slovence pred surovo samopašnostjo posameznikov. * * * Društvene prireditve zopet dovoljene? Tržaška »Edinost, objavlja na podlagi kompe-tentnih informacij, da se bodo mogle društvene prireditve, ki so bile po zadnjih ukrepih glede prostorov, združenih z gostilniškim obratom, onemogočene, zopet vršiti. Oblasti bodo dovoljevale prireditve v dosedanjih društenih prostorih. Rimske izkoptne v Štanjelu. G. Švagelj I. v Štanjelu koplje temelj za novo mesnico. Pri kopanju so naleteli njegovi delavci na starine iz rimskih časov. Izkopali so lončen vrč — urno — s pepelom, okrog katere je bilo več lončenih posodic podobnih steklenicam četrtinkatn Pod to urno sb pa našli nekaj denarja, ki nosi na eni strani podobo vladarja — najbrže konzula iz republikanske dobe z napisom: Agrippa triumvirat — potestate. Na drugi strani pa S C. kar najbrže pomeni: Siclos centum. Denar je iz bronca. Najbrže je bil to grob kakega rimskega vojaka. Zopet požar v Harijah pri II. Bistrici. V kratki dobri 3 mesecev jc bil v naši vasi ta teden že četrti požar. Pogorel je Franc Prime, po domače Matjaž. Pogorelo me je z eno besedo vse. Kar je pa najbolj žalostno, zgorelo mu je 7 krav. Ker je hotel vsaj nekaj rešiti, se je še sam silno opekel. Ves trud je bil zastonj, Škode ima nad 20.000 lir. Stara mati bi bila kmalu od strahu umrla, dekleta pa znorela. Ljudstvo je vse preplašeno, ker se požari vrše vedno od 10. ure do polnoči. Da zažiga zlobna ,roka, je gotovo. Doslej so karabinerji zaprli enega, vendar, ali je pravi, sam Bog ve. Lep honorar v znesku 200 lir za en sam verz je prejel te dni g. kurat Iv. B. v Harijah. Stvar je tale: Pred par leti se je tukaj izvršil strašen zločin. Neki zlobni sin je v jezi s sekiro razsekal glavo svojemu očetu in materi. Dobil je zato največjo kazen 20 let, ker v Italiji ni smrtne kazni. Njegov brat g. Franc Jagodnik je bogat trgovec na Reki, ki hoče sedaj postaviti svojim starišem krasen spomenik, na katerem bodo vklesane tele besede: Strašna smrt je Vaju mi odvzela, grozna vest vsa srca je objela, Bog Vam dodeli naj plačilo, in meni sinu — tolažilo! — Te besede so sina tako ganile, da je po svojem zastopniku poslal honorar. No, da bi bil vsak verz tako plačan, potem bi pesniki dobro živeli! Pismo h Anglije. Premogovna kriza in z njo združeni secialn! problemi. (Od našega londonskega poročevalca.) London, 7. aprila 1926. I. Komisija, ki jo je 3aldvinova vlada sklicala v avgustu 1925, da preštudira splošno stanje premogovne industrije v Veliki Britaniji ter predloži vladi praktične nasvete, kako bi se v najkrajšem času mogla kriza, ki visi nad Anglijo, prebresti, je svoje poročilo 12. marca poslala ministrstvu. Poročilo obsega 227 strani in je vsaj v prvem delu, ki se peča z dejanskim položajem premogovne industrije v Angliji, dokument, ki ga glede preciznosti statističnih podakov nič ne more prekašati. Mi ne mislimo poročila tukaj analizirati. Našla se bo za to druga prilika, kjer upamo, da bo mogoče predložiti slovenskemu občinstvu kratek pregled težav, v katerih se nahaja premogovna industrija v Veliki Britaniji. To bo pa mogoče šele v par tednih, ker je treba počakati na odmev, ki ga bo komisijsko poročilo izzvalo v taboru rudarjev in v parlamentu. Za danes pa hočemo navesti samo par najvažnejših točk. V spominu so nam še zadnji dnevi mcseca julija 1925, ko je pretila Angliji velikanska gospodarska kriza. Lastniki premogovnikov so se odločili za boj ter napovedali, da s prvim avgustom plače znižajo, češ, da dohodki industrije dosedanjih plač ne morejo več prenašati, Rudarska organizacija je rokavico pobrala ter se dogovorila s transportnimi delavci v Angliji, Franciji in Belgiji, da v slučaju potrebe 1, avgusta nastopijo generalno stavko, ki bi na mah pridobivanje in dostavljanje premoga ustavila ter paralizirala vse one industrije, ki živijo od premoga. Zadnjega julija se je Baldwin odločil da poseže vmes — rudarska federacija je že telegrafirala svojim odsekom, da naj začnejo štrejk — ter se mu je posrečilo, da v zadnjem hipu odvrne, kar bi bilo za Anglijo brez dvoma velika gospodarska katastrofa. Znano je, da je bilo takrat sklenjeno industrijsko premirje do 1. majnika 1926. Med tem časom stara delavska pogodba ostane, država pa prevzame nase morebitne izgube premogovnikov, in se bo sklicala komisija, ki naj celi problem preštudira in potem pride s predlogi pred parlament. Državo bo premirje stalo nad 25 miljonov funtov (6 miljard dinarjev]! Kaj so našli člani Sir Herbert Samuel-ove komisije? Najprej konstatirajo, da je angleška premogovna industrija zašla v velike težave. Njena rodovitnost je silno padla, če se primerjajo številke iz predvojne dobe z onimi leta 1924. in 1925. (Leta 1913.: 237,000.000 ton, 1920: 230,000.000 ton.) Medtem ko je produkcija padala, se je pa sorazmerno število delavstva znatno zvišalo. To pomeni, da so se dobički silno skrčili in v mnogih slučajih celo spremenili v izgubo. Komisija si nato stavi vprašanje, kje so vzroki, ki so industrijo pripeljali v ta nezdrav položaj. Odgovor je enostaven, izvozni trg je opešal in domači trg je svoje potrebe tudi skrčil. Izvoz jc padel za celih 22 odstotkov. (Leta 1913,: 98,000.000 ton, 1920,: 43,000.000 ton.) Zakaj? Komisija odgovarja, da so vzroki za opešanje tujega trga mnogoštevilni: v prvi vrsti da je vplivala na nerodovit-nost angleške premogovne produkcije splošna gospodarska oslabelost bivših kontinentalnih konzumentov angleškega premoga. Rusija, recimo, je uvoz popolnoma ustavila. Nadalje, da petrolej silno izpodriva premog kot gonilna sila paroplovne industrije, nemški lignit ali rujavi premog da dela težko konkurenco angleškemu premogu in nazadnje da so se našli v Evropi premogovniki, ki so se po vojni popolnoma modernizirali ter svojo plodovitost tako povišali, ali pa da so se nove države vrgle z veliko energijo na izkoriščevanje svojih Ustnih bogastev na črni rudi. Mi bi k temu pripomnili, da so to že zelo merodarni vrrnki. » »/Ji s« nam, da je komisija hote ali nenamenoraa pozabila navesti onega, ki k aam zdi zelo važen. Svetovna statistika o produkciji in o konzurau premoga nikakor nc dokazuje tega, da danes svet rabi manj premoga, kot pa v predvojni dobi, in iz stališča svetovne produkcije mi danes še ne vidimo zelo globokega vpliva uporabe petroleja na ladjah na nazadovanje vporabe premoga. Ako znaki ne lažejo, je eden glavnih vzrokov popolnoma neodvisen od premoga in ta je zelo priprost: angleški premog je za kontinentalno konsumpcijo predrag, mi ga s svojim oslabelim denarjem in svojim znižanim kapitalom niti kupiti ne moremo, ako-ravno bi ga hoteli in rabili. Mi smo prepričani, da bo angleški premog takoj našel obilo odjemalcev, kakor hitro se bo na svetovnem trgu pokazal v bolj vabljivi obliki in ne bo nosil naravnosti prohibitivnih cen. Problem angleške industrije je že tesno zvezan z des-organizacijo svetovnega gospodarstva, a zdi se nam, da ne toliko z ozirom na pomanjšanje potreb kot pa na znižanje naših kupnih zmožnosti. Zato so si inozemski odjemalci morali naložiti premogovni post, ali s tem, da so svoja podjetja skrčili, ali pa s tem, da so segli po cenejših nadomestilih kot je, recimo, nemški rujavi premog, ali pa črni premog, izkopan v kontinentalnih premogovnikih. Mi se čudimo, zakaj kraljevi komisarji niso te točke bolj podčrtali. Morda so se bali, da bi s tem dali in-direkten mig vladi, da mora s svojimi upniki v Evropi postopati kolikor mogoče milostljivo, mig, ki bi ga obteženi angleški davkoplačevalec morda ne sprejel s preveliko hladnokrvnostjo. Poročilo nadalje pravi, da se je število delavstva zvišalo popolnoma nenormalno (za 10%, če primerjamo številke iz 1913 in 1920). Nam se dozdeva, da akoravno dejstvu ni mogoče ugovarjati, vendar se iz tega ne sme delati očitek. Med vojno se je vojakom obljubo-valo, da bodo ob povratku v domovino sprejeti v premogovnike. Tako je prišlo do tega, da se j® v armado premoga rje v navalilo veliko število več ali manj invalidov, ki za pridobivanje premoga niso prišli mnogo v poštev. Sorazmerno je dandanes popolno delazmožnih premogarjev ravno toliko in ne več kot pa 1. 1913. Nadštevilo tvorijo samo za težko podzemeljsko delo nezmožni novodosleci iz strelskih jarkov. V drugem poglavju se komisarji nekako tolažijo s konstatacijo, da ima Anglija še toliko rezerve na premogu, da lahko dela s polno paro najmanj 600 let. Seveda pa da bo bo treba industrijo modernizirati v tehničnem in v znanstvenem oziru. Zaniimva je slika, ki jo podajo o »strukturi« premogovne industrije. Iz poročila" na primer izvemo, da se v Veliki Britaniji nahaja okroglo 1400 premogovnih podjetij, ki posedujejo skupaj 2560 jam. Mnogo je podjetij, ki imajo en sam premogovnik in malo jih je, ki bi kontrolirali več kot 10. V nekaterih najdemo samo po 50 delavcev, v drugih nad 10.000, nekatera razpolagajo le s pičlim kapitalom, druga delajo z milijoni. Ponekod se tona izkopanega premoga računa z 12 šilingi pridobitnih stroškov, druga podjetja morajo za isto tono potrositi 30 šilingov. Iz vsega tega sledi, da je eden poglavitnih no. t r a n j i h vzrokov angleške premogovne krize njena gospodarska desorganizacija. Kakor dolgo bo industrija tako razpršena in prisiljena delati pod tako neenakomernimi pogoji, Kakor dolgo se britanskemu premogu ne posreči, da se znivelira doma, tako dolgo bo seveda kazal na svetovnem trgu zelo nesrečen obraz. Vsekakor je pričakovati, da se bo ta stran komisijskega poročila globoko vtisnila v zavest vsakega Angleža, in da se bo s svojo znano praktično odločnostjo vrgel na to, da izvrši doma potrebno amalgamacijo podjetij, ki bo tako neenake prilike izenačila ter omogočila, da se vsa podjetja enakomerno razvijejo. fDalje sledi.) Nauenatnlla Bolnica podraJtniea Slovenskega planinskega fruBtv.i ima v n«d«lto dne 18. aprila 1923 ob štirih popoldne občni zbor prt g. Tnvenrju v Selcih. Obravnavala so bo tudi »adeva uprave planinske kola na osrednjem odboru. Ljubljansko gledišče Drama. Začetek ob 8 zvečer. 13. aprila, torek: »Watly«. Red F. 14. aprila, sreda: »Boris Godunov.« Red A. 15. aprila, četrtek: Zaprto. Opera. Začetek ob pol 8 zvečer. 13. apa-ila, torek: Zaprto. 14. aprila, sreda: »Henrik IV.< Red B. 15. aprila, četrtek: »Naša kri.« Red D. » SCAMPOLO. (Komedija v treh dejanjih. Spisal G. Nicodemi. R» žiser Z. Rogoz.) Udruženje gledaliških igralcev, mestni odbor Ljubljana, jo v soboto 10. t. ni. vprizorilo »Scšm-polac. Predstava ni nudila kake posebnosti, v celoti ni dosegala navadne višine in je bila zanimiva samo radi gdč. Vide Juvanove, ki je igrala nar slovno vlogo. Nicodemijevo delo je docela artistično, teatrsko, napravljeno eni osebi na ljubo. Šele radi^ igralca, kvečjemu radi domisleka išče pisatelj še snovi, in vsebina ne presega dnevne modrosti. Tako ie v >Scftmpoluc pobral Nicodemi na ulici majhno deklico, doroščajočo cvetko s ceste, ki je kljub svoji prirodni živahnosti in nevzgojenosti ohranila čisto dušo. »Sciimpoloc je kot odrska figura igri sami namen. Za to igro jo treba soigralcev, statistov z vlogami, ki izpolnijo dejanje. Tako imamo ingenierja Tita z bivšo pevko Franco in arhitekta Berninija z ženo Emilijo Ob teh Štirih osebah se prožijo različni momenti in nasprotja značajev. Radi tega to delo tudi formalno dramatične kompozicije nima — je mimos z glasno razlago, zabava z dvoumnimi dovtipi, precej izbrušenim dialogom, ki je samemu sebi namen. Le v tretjem dejanju potrka pisatelj tudi na sočutje in interes gledalčev, ko se Tito in ScAmpolo morata ločiti. Tu socialna moralnost prejme svoje zadoščenje na račun pivih dveh dejanj. Gdč. Vida Juvanova je imela precej prav srečnih trenutkov; osnovni ton igre, vihravo prirodnost, je dobro zadela. Seveda igra ni bila artistična, kakor je pisana, temveč neki domač realizem, za kar ne more nič ne one ne nihče pri nas. Prav radi tega se mi take igre za igralsko celoto ne zde plodonosne in za občinstvo so brez dobička. Splošnosti so ugajali tudi g. Pe-ček, g. Sancin. E. Jerman Ln ga. Rogozova. V splošnem se je predstava zdela improvizirana. Fr. K; >dcf oefej* v Ljubljani Nedelja, dne 18. aprila ob 8 zvečer: DESETI BRAT, ljudska igra s petjem v 5 dej. (7 slikah), po Jurčičevem romanu priredil Fr. Govekar. Proslava 50 letnice umetniškega delovanja g. A. Danila, člana in režiserja Narodnega gledališča v Ljubljani. Spori ILIRIJA: VILLACHER SPORTVEREIN 3:1. Ilirija je gostovala v nedeljo v Beljaku, kjer je imela za protivnika Villacher SV, opetovanega prvaka Koroške. Gostovanje ljubljanskega prvaka je pritegnilo mnogo publiko, ki je prišla tudi na svoj račun, kajti Ilirija je predvedla res dobro igro, ki v rezultatu ni dovolj izražena. Posebno lepo in koristno igro je podala krilska vrsta dr. Tav-čar-Zankl-Lado, ki je precizno podpirala napad in obenem izdatno razbremenila obrambo Zlasti je ugajal Zanki. Napad je v celoti zadovoljeval, čeprav Kreč na levem krilu in Doberlet v zvezi nista bila v najboljši formi. Ostala trojica, osobito Zupančič II. (Gabrijel) iu Oman sta igrala odlično; Oman je strelec vseh treh golov. Zupančič I. na desnem krilu že dolgo ni pokazal takn izvrstne igre kot v tej tekmi. Obramba, tako Beltram in Pogačar kot Miklavčic v golu, je bila zanesljiva in na mestu kakor v tekmah preti Sturmu. Častili gol za Beljacane, drugače ubranljiv strel, je pasrral Miklavčiča pač le, ker ni računal z močnim vetrom. Domačini kot celota niso ugajali. Glavno oporo imajo v vratarju, ki je ubranil vrsto ostrili strelov v lepi maniri ter v obeh branilcih, ki sta znala razčistiti marsikatero opasne situacijo. Med krilci se je odlikoval bivši igrač graškega GAK-a Polster, dobri sta bili dalje še obe zvezi. Rezuliat je bil podan že ob polčasu. V drugem polčasu je dopustil sodnik domačemu moštvu preveč robustno igro, dalje ni priznal dveh regularnih golov, češ da sta bila dosežena iz ofside. Doberlet, Zanki in Krec so utrpeli poškodbe, kakih 15 minut je igrala Ilirija brez Zanlda, Dober-leta pa je zadnjih 20 minut zamenjal Dekleva. Naše moštvo je /. veliko ljubeznjivostjo pozdravil tudi jugoslovanski konzul v Celovcu gosp. Protič. Po tekmi je spremil moštvo na kolodvor ter se mudil med njim do odhoda vlaka. K »Športnemu tednu«. Nikdar ne smeš prehitro pisati; če nimaš časa, pn manj napiši. Potem se ti no bo zgodilo, kakor se je nam, da bi zapisal Long Island City pri Londonu, namesto pri New-vorku; saj je Long Island (long ajlend je dolgi otok) največji otok ob vzhodni obali U. S. A. in znan vsakemu tretješolcu. Tudi nogometni klu# Kakoah boš pisal z lepim H in ne boš rekel samo Žižkov, temveč Viktorija iz Žižkova. Seveda, če imaš po več desetin športnih novic v glavi, ki jih vse hočeš povedati, misliš naprej in potem kaj nerodnega napišeš. Bomo pa drugič bolj pazili. ŠPORT V MARIBORU. Nogomet. V P.uju se je vršila pokalna tekma klubov 1SSK M,"ribor iu Ptuj. Zmagal je Maribor 4: 2. — V Mariboru sta igrala Maribor: Rapid 4:2 (4:1) in Old Boys ltapido: 1. B 1 (0:0). Harena. Maribor: reprezentanca Rnpid in Merkur 3:0 (0:0). Avtomobilizem, Mariborski avto- in raotoklub je priredil preteklo nedeljo nad vse zanimiv lov na lisico, katerega se je udeležil na povabilo kluba tudi urednik »Slovenca<\ Lov se je vršil na Dravskem polju med železniško progo Maribor— Pragersko—Ptuj in Dravo do Maribora. Udeležilo se ga je kakih 15 avtomobilov in 10 motociklov. Ob 1. uri popoldne se je odjieljnla lisica (grof Her-berstein) c smeri proti Ptuju. Prevoziti je morala samo 60 km ter se skrili v velikem gozdu med Mariborom in Ptujem. G. grof Herberstein je svojo nalogo imenitno rešil. Spretno je prevozil naj-zamotanejša pota v gozdu, da je zmešnl sled zasledovalcem ter se skril tik glavne ceste v majhni kotlini. Avto so spremljevalci maskirali z vejevjem, tako da je kljub pazljivosti -zasledovalcev ostal neopažen. Lov jo zaključil prijateljski sestanek v gostilni Turner v Framu, kjer j» izročil g. Plntar zmagovalcu g. grofu Ilerberstelmi no kratkem nagovoru srebrno dozo kot darilo. Gospodarstvo N"ša zunanja trgovina 1925. Pred nedavnim časom smo objavili podatke o izvozu iz naše države v letu 1925. Sedaj pa je prišla že statistika uvoza za celo leto 1925. Iz podatkov glavnega ravnateljstva carin je posneti, da je v celem letu 1925. znašal naš uvoz 1,513.862 ton v vrednosti 8.752-9 milijona dinarjev ali v zlatu 769 3 milijona dinarjev. Podatki za leto 1924. so: 1,127.686 ton v vrednosti 8221-7 milijona dinarjev ali v zlatu 578-6 milijona dinarjev. Te številke kažejo močno naraščanje našega uvoza, dočim moramo pri izvozu ugotoviti padanje vrednosti v pap. Din, naraščanje tonaže in vrednosti v zjatih Din. Iz primerjanja uvoza in izvoza je razvidnt\ da je zaključila bilanca za lansko leto še vedno z aktivnostjo v znesku 1516 milijona pap. Din ali v zlatu 141 m i -lijona dinarjev. Da je bilo lansko leto za naš izvoz zelo težko, kaže gibanje cen v pr. letu, Dočim je padel indeks cen poljedelskih produktov od 2100 v januarja 1925 na 1600 t. j. za 24%, je padel indeks industrijskih produktov od 2000 na 1600 t. j. samo za 20%. Poleg tega je še dvig dinarja otežkočal lani izvoz, da ne omenjamo drugih ogromnih in tu tudi v poštev prihajajočih bremen kakor n. pr. davki, takse ln še drugo. V primeri z lanskim letom sc je aktivnost naše zunanje trgovine občutno zmanjašala (v pap. Din od 1317 na 152 milijonov), kar je slabo znamenje. Ce se je opažena tendenca k zmanjševanju aktivnosti letos nadaljevala, je pričakovati — z ozirom na zmanjšanje izvoza, ki je bilo registrirano v prvih 2 mesecih t. 1. — da bo po-»tala naša trgovinska bilanca pasivna V naslednjem podajamo še par zanimivih podatkov o našem uvozu lani. Najvišji je bil uvoz v drugem tromesečju lani (2475 milijonov Din), najmanjši pa v zadnjem (1992 milijonov Din). Visoke številke uvoza v drugem tromesečju je pripisovati prizadevanjem uvoznikov, da še pred uvedbo novega carinskega tarifa, ki je prišel 20. junija, uvozijo po nižjih carinsko-uvoznih postavkah večje količine blaga. Glavni uvozni predmeti v lanskem letu so bili (v milijonih Din); bombažne tkanine 1377, volnene tkanine 617, bombažno predivo 397, stroji in aparati 369, razni jekleni produkti 351, kava 278, premog 269, moka 228, kože 197, »urov bombaž 174, prevozna sredstva 153, sol 142, jeklo 120, petrolej 120, riž 117, elektrotehnični predmeti 109, vreče 105 itd. s Največ smo uvažali iz sledečih držav (v bilijonih Din); številke v oklepajih predstavljajo odstotni delež pri našem uvozu): Italija 1644 (18.8), Avstrija 1604 (18.3), češkoslovaška 1559 (17.8), Nemčija 866 (9.9), Anglija 713 (8.2), Madžarska 440 (5.0), Unija 342 (3.9), Francija 323 (3.7), Romunija 316 (3.6), Grška 261 (3.0), vse ostale države 684 (7.8). Nemška industrija ln gradba mostu čez Donavo pri Belgradu. Kakor poročajo nemški listi, so se pred kratkim vršila v Eelgradu pogajanja glede gradbe mostu čez Donavo pri Belgradu med nemškimi interesenti in našo vlado. Gradba mostu bi stala 30 milijonov mark (t. j. čez 400 milijonov Din). Pogajanja jo bila zaključena brez uspeha. Čeprav je tu Se francoska in ameriška konkurenca, priča- kujejo Nemci, da bodo dobili gradbo mosta, ki bi se deloma izvršila na račun reparacij. Ameriški kapital v Jugoslaviji. Iz Zagreba poročajo, da je znana ameriška filmska tvrdka Paramount kupila tamoSnji največji kino »Balkan Palače«, Vest še ni potrjena. Naš izvoz elektrod. V naši državi obstoja tvornica elektrod na Dobravi v Sloveniji. Izvoženih je bilo lani elektrod 4632 ton v vrednosti 16.2 milijona Din fr Poljsko, Avstrijo, češkoslovaško, Italijo, Švico, Nemčijo, Romunijo, Madžarsko, Švedsko in Francijo). V letu 1924 je bil izvoz elektrod znatno večji: dosegel je 5.293 ton v vrednosti 26.3 milijona Din. Nazadovanje izvoza mleka. Največ mleka se iz naše države izvaža iz Slovenije. Izvoz mleka pa je lani silno padel. Dočim je v letu 1924. znašal 11,583.000 kg za 29.1 milijona (v Avstrijo 11,529.000 kg, 53.000 kg pa v Italijo), je padel v letu 1925. na 5,895.000 kg za 13.9 milijona dinarjev (v Avstrijo 5,819.000 kg, v Italijo pa 76.000 kg). Državne finance v oktobru lani. Iz »Službenih novin« posnemamo, da so znašali v oktobru lani državni dohodki 1.111,087.000 Din, izdatki pa 952,814.000 Din; od 1. aprila pa do 31. oktobra lani so dosegli državni dohodki 6.527,965.000 Din (proračun 6.129,929.000 Din), izdatki 5.950,211.000 Din (proračun za to dobo 7.194,887.000 Din). Fordova bilanca. »B. T.« poroča, da je znašal lanski dobiček Forda 94.56 milijona dolarjev ne pa toliko, kakor so poročali nekateri ljubljanski listi. Izdelala je Ford lani v svojih ameriških tvornicah 1,967.000 voz, t, j. polovica ameriške produkcije. V njegovih inozemskih tvornicah pa so izdelali 136.000 voz. Zadružništvo v Nemčiji. Po uradni statistiki je bilo 1. aprila letos v Nemčiji 40.115 poljedelskih zadrug. Razdelile so se sledeče: 108 centralnih, 20.858 kreditnih, 4786 blagovnih, 3784 mlekarskih in 10.599 raznih zadrug. Nova lesna borza v Češkoslovaški. Iz Brna poročajo, da začne 21. t. m. tam poslovati lesna borza, ki šteje sedaj 30 članov. Borzni sestanki se bodo najbrže vršili vsako sredo. Kurzni list bo izhajal v češkem, nemškem in francoskem jeziku. "Rors&a. Dne 13. aprila 1926. Denar. Zagreb. Berlin 18.5225-18.56 (13.54), Italija 227.844 -229.024 (228 50), London 275.79—276.99 (276.40), Newyork 56.637—56.937 (56.78), Pariz 195-197 (196), Praga 167.97—168.97 (168.50), Dunaj 8.0046-8.0446 (8.025), Curih 10.94769-10.9876 (10.97), Amsterdam 22.74—22.84. Curih. Belgrad 9.125 (9.125), Budimpešta 72.50 (72.50), Berlin 123-325 (123.328), Italija 20.835 (20.83125), London 25.195 (25.20125), Newyork 518.125 (518.125), Pariz 17.85 (17.72), Praga 15.35, Dunaj 73.10 (78110), Bukarešt 2.14 (2.14), Sofija 3.75 (3.75), Amsterdam 207.85 (207.90), Bruselj 20.05 (19.65), Kopenhagen 135.75 (135.79), Stock-holm 138.90 (13885), Oslo 111.35 (111.85), Atene 6.75 (6.70), Madrid 73.25 (73.20). Dunaj. Devize: Belgrad 12.45, Kodanj 186.05, London 34.43, Milan 28.47, Ne\vyork 707.85, Pariz 24.22, Varšava 71.25. Valute: dolarji 707.05, angleški funt 34.355, francoski frank 24.12, lira 28.44, dinar 12.43, češkoslovaška krona 20.93. Praga. Devize: Lira 135.025, Zagreb 59.44, Pariz 115.55, London 164.025, Newyork 33.70. Vrednostni papirji. Ljubljana 7% invest. posoj. 74—76, vojna odškodnina 290—297. zastavni listi 20—22, kom. za-dolžnice 20-22, Celjska 200—201, zaklj. 201, Ljub. iihi kreditna 175 den., Merkantilna 100—101, Slavenska 4« den., Kred. zavod 165 -175, Strojne 96—98, Tr-bovlje 372—387, Stavbna 60—60, šešir 110 den. Zagreb. 7% Invest. poaoj. 70—77, agrari 44— 45.25, vojna odškodnina 296.25—297, april 297— 29750, maj 800-302, Hrv. esk. 106-107, Kred. 114-116, Hipobanka 61—62, Jugobanka 98-99, Praštediona 870—872.50, Ljublj. kreditna 175 den., Srpska 133-184, Narodna banka 4000 den., Eks-ploatacija 24-25, feečerana 860 bl„ Slavex 150 bi., Slavonija 42 den., Trbovlje 870—385, Vevče 100 d. Dunaj. Podon.-»av8ka-jadr. 788.000, Zivno 805.000, Alpine 246.000, Greinilz 108.000, Trbcvlje 470.000, Hrv. esk. 126.000, Leykam 136.000, Hipobanka 75.000, Avstr. tvornice za dušik 234.000, Muradus 1228.000, Slavonija 52.200. Blago. Ljubljana. Les: Deske, smreka, jelka 18 mm 4 m tombante fco vag. meja 510 den., testoni monte, fco vag. meja 550 bl„ bukovi plohi, parjeni, od 27—100 mm, od 2 m naprej, z 15%, od 1—1.90 m, ostrorobo, očeljeno, paral., fco vag. meja 1100 bi., bukovo oglje, suho vilano, Ia, fco vag meja 91 bi., trami, monte po noti, fco meja 330 bi., bukova drva. suha, fco meja 25 bi., bukovi hlodi, od 30 cm naprej, fco nakladč post. 200 der., hrastovi hlodi, od 30 cm naprej, fco naklad, post. 400 den. — Premog: Kal. ca. 7000 antracit, Orle, fco vagon Škofljica: kosovec za 1 tono 500 bi., kockovec, za 1 tono 450 bi., orehovec, za 1 tono 400 bi., zdrob, za 1 tono 350 bi. Kal. ca. 4800, fco vagon Ormož: kosovec nad 60 mm, za 1 tono 260 bi., kockovec 35-60 mm. za 1 tono 240 bi., orehovec 20-35 mm, za 1 tono 210 bi., zdrob 10-20 mm, za 1 tono 1S0 bi. Kal. ca 8500, fco vagon Novo mesto: kosovec, za 1 tono 170 bi., kockovec 100 mm, za 1 tono 15C bi., orehovec 50 mm, za 1 tono 140 bi., zdrob, za 1 tono 130 bl„ rovni, za -1 tono 120 bi. — Ž i t o 1 n p o 1 j-ski pridelki: Pšenica bačka 76 kg, fco vag. naklad, post. 800 bi., koruza, času prim suha, fco Postojna tranz. za april 167.50 bi., koruza, času primerno suha, fco vag. naklad, post 125 bi., koruza inzulanka, fco vag. naklad, post. 155 bi., koruza stara, fco vag. naklad, post. 138 bi., ajda, fco vagon Ljubljana 260 bi., rž domača, fco vagon Beltnci 210 bi., proso rumeno, feo vag. Bel.inei 210 bi., c.ves rešetani, fco vag. slov. post. 1 vag. 210-210, zaklj. 210, krompir beli, fco vag. Beltinci 76 bi., čebuljček. fco vag. naklad, post. 650 bi. - Seno, slamo: Seno polsladko, stisnjeno, fco vagon slov. p. 60 den. — Gradbeni materij al: Ia Port-landcement dalmatinski: v jutavrečah, fco Split 40 bi., v papirnatih vrečah, fco Split 44 bL_ Izpred sodišča Nevarnega tička. so aretirali še avgusta lani fn sicer radi suma tatvine in pa zaradi prepovedanega povratka. France Klemen, baje delavec iz Zagorja pri Postojni, je bil namreč osumljen, da je ukradel lani neznanim laslnikom skoro 2000 dinarjev gotovine, en sveženj raznega manufak urnega blaga, stroj za striženje las, srebrno uro z verižico, dalje dva dolarja, 5 franc. frankov, 9 črško-slovaških kron in eno liro. Posebno nerodno pa je bilo zanj, da so našli pri njem tudi en sveženj raznih ključev in pa pet vitrihov. Pri prvi razpravi se je mož zagovarjal, da je dobil denar od svoje sestre, blago od nekega trgovca Tomazina v Postojni, tuji denar pa si je kupil, češ da ga je ra- W ^ \ Zdravje je pol bogastva! Za uspešno duševno In telesno delo, ter za uspeh • v življenju sploh je človeku predpogoj telesno zadovoljstvo. Ne mučite svoje telo pri vsakem koraku s trdim usnjatimi petami, ker one provzročajo moin« potresljaje. Nosite tudi Vi PaSma-kaučuk podplate in pete. Vi se potem ne bodete hoteli nikakor več odreči ugodnemu in elastičnemu koraku. Palma-kaučuk pete so trikrat tako trpežne in Sa ceneje kot usnje. bil za obmejne kupčije. Skliccval se je na razne priče, ki pa so vse v inozemstvu, ali jih pa sploh morda ni. Ravno radi tega se ja obravnava tako zavlekla in je moral mož idiko časa sedeti. Tatvino je torej zanikal, da je bil pa iz naše države izgnan, tega pa pravi, da sploh ni vedel in je mislil, da ne sme k nam v Jugoslavijo brez dokumentov. Klemena so po dolgem zasl'šavanju oprostili radi tatvine, ker mu le-te niso mogli dokazati, obsojen pa je bil radi prekoračenja meje na šest mesce, katero kazen pa je že odslužil in ga bodo takoj zopet poslali na ono stran. Drago maščevanje. V gos ilni Ivana Malija v Špitaliču sta se sestala France Poljanšek, pos. sin iz Okroga in pa France Leveč, s kalerim se ž« delj časa nič kaj ne razumeta. In res sta si bila hitro v laseh. Poljanšek je odšel pred Levcem, in ga je počakal na cesti Spitalič—Jastroblje oborožen s cepinom. Ko je prišel Leveč za njim, ga je napadel in ga je začel pretepati. Fant je dobil ve5 po?kodb na glavi in po živolu. Našla ga je neka Trolčeva vsega stolčenega in brez zavedli ob cesti. Vendar je fant k sreči okreval, ker ni imel nobene težje rane. Poljanšek je pri obravnavi priznal, da je res udaril Levca, toda on trdi, da ga ni s cepinom, marveč z navadno palico. Obsojen je bil za to samovoljno sirovo maščevanje na šest mesečevi težke ječe, mora plačati vse sodne stroške, takso 75 Din in pa Levcu 7760 Din za izbf.e zobe, za bolečir.e, zdravnika, zdravljenje in izgubo zaslužka, tako da se bo fantova dota prav občutno znianJ-r šala in bo dolgo pomnil to svoje maščevanje. Meteorološki zavod v Ljubljani. oet ena njegovih čarovnij. EStiEii! *s as g g. j •f> o § i t £ »c 2 (j £ i c. s- g NJ > ^ • o B. . n e c , s « I •<> r; fe O -J F u 8 * > « £ 2 £> s o, .1 - - t. -o o »C ~ •» * ^ a o Z E 7! c > >U N O (• O ia ■O. o - C . c- «3 C- * i Cu « 111=111= Edino i)8 j vetje in mm m mm mmm Mm Teieion mter urban 476 In najmodernejše W fP* H »CI tf 51 W KS8MI2I Br^ojavi; podletle spletno w ^OftUS I m%M W*£ MeznarK Maribor —■ v Sioveni3i Maiimril lado, Maribor, Glavni trg 21 Trgovcj> zahtoite UČENEC e dežele, pošten in priden, dobrih star?ev, se ipreime takoj v specerij. iko trgovino v Ljubljani. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo pod: »Pošten F.« 2497. Službo išče t>ivši knjigovodja, izvežb. ludi v lesni stroki in mi-rarstvu. Ponudbe opravi pod: »Vesten« Stev. 2495. PRODAJALKA meSane stroke, se takoj sprejme v večji trgovini na deželi. - Ponudbe na upravo lista pod: 2508, Samostojno, prvovrstno KUHARICO in izvežbano SOBARICO ki zna Šivati, išče ugled, tričlanska družina na deželi, ob železnici. Nastop lahko takoj. Ponudbe z navedbo služb in starosti na upravo pod it. «448. Kot HIŠNIK želi vstopiti z tnalo družino železničar. - Ceni. ponudbe je poslati upravi lista pod šifro »Posten hišnik«. KUHARICA pridna m poštena, z dobrimi izpričevali, sc takoj sprejme pri Fr. Prijatelj, Tržišče, DolsnHko. , SPREJME SE nekaj gospodov in dam na dobro, DOMAČO HRANO. Cene zmerne. Naslov v —r- —-i • ........1 «.<.- upravi lista pod St. 2516. 1 gorskega rudnika ENO- upra a pou tu. NAnsfa,npMA jjjg^ Enodružinsko HIŠO kupim, v dobrem stanj«, z malim zemljiščem v mestu ali okolici v Sloveniji. Cenj. ponudbe z navedbo ccne na upravo lista pod šifro »Takojšnje plačilo« štev. 2410. Naprodaj je v bližini Za- Stare slike IN NOVEJŠE - bupnjem po najvišjih cenah. Prevzemam tudi po pošti. Naslov: I. VAKSELJ — Gosposvetska cesta St. 6, I. nadstr., Ljubljana, Dva spretna KLJUČAVNIČARJA za stavben* dela — in enega stavbenega fn galantrijskctfa KLEPARJA — sprejmem takoj. V poštev pridejo le zanesljive in pa dela-cmožne moči. - Ponudbe na upravo pod St. 2443. Sprejme se pridna KUHARICA * boljSo hišo, proti dobri plači. — Nastop takoj. Naslov pove upravništvo pod štev. 2420. Najvišji zaslužek Budi zastopnikom, agentom itd. prvovrstna tvrdka Ponudbe, podprte s spričevalom o neoporečnosti, naj se pošl|ejo na opravo lista pod šifro: »Ohne Kapi t.d und Vor-kenntnisse 512« na xPU-BLICITAS« d. d., Zagreb, Gur.duličeva 11. 1818 ENODRUŽ. HIŠO z vrtom v Radečah prodam za 40.000 Din. - Ponudbe na upravo lista pod šifro »Takoj« 9541. NADSTROPNA pripravna za vsako obrt. Več se izve pri Jerneju Žezmar.u, Prhorec, Izlake STAVBIŠČE (-A) mereče olcrog 7000 m' se skupno ali poljubno razdeljeno ugodno proda. Je suho, ob državni cesti proti Št. Vidu. - Naslov pove uprava pod St. 2469. T. RABIČ Ljubljana ^vorskn^ J DRVA - (5EBIN tt'o!lov« ulici 1 /II. - Teleton 56 ŽIVČNO BOLNI in oslabeli! Od duševnega in telesnega dela izmučeni! Rabite preizkušene »Lecitliin kroglice« z železom! Stekl. 24 Dia. Izdeluje in razpošilja z navodilom samo lekarnar HOČEVAR, Vrhnika 23. DO SLO ! DOSLO ! VRTNICE, DALIJE, gladiole ravnokar došle v različnih barvah. Lepo-tlčno grmovje, sadike cvetlic in zelenjadi priporoča Ivan Šimenc, vrtnar, Ljublj., Gradišče 12. Pristne neapolltanske MAKARONE razprodaja radi opustitve zaloge neapolitanskih testenin tvrdka L MUC Kolomale, Vodnikov trg St. 2 in podružnica, Tavčarjeva (Sodna) ulica 4, po Din 7.50 do Din 12,— za kilogram. Spodnja Šiška, Celovška HUMUS (vrtno orst) cesta 81 - bMestne hranilnico*. ■■■muhi iimi i.^i^jc^v.-.air^v^^,.^ „ „, „ „ a - - Jice v Roj&Sk.... 1 ■ Zdravi,ni prepečenci - Oblati - Blškoti - SlaUnske torUce ia Jugoslovansko tiskan« t Ljubljani; Kani čet Urednik: Franc Tersetflav.