Hako ss kclje in snaži ?ru*_:"--a. Ravnaj z živalmi usmiljeno. Ne muči živali pri klanju po nepotrebnem. Le neu^miljeno in surovo srce se veseli muk ubogih živali. Večji perutnini, puranu, goski, stari raci ali petelinu se odseka glava, ker tako najlažje odteče kri in je žival že kmalu mrtva. Najbolj: je, da koljeta večjo perutnino dve osebi. Prva prinie krepko z eno roko zvezane noge živali, z drugo pa nad brbot zavihne peroti, tako da žival ¦: njimi ne more otepati okrog sebe. Druga oseba prime glavo, jo položi na leseno klado ter z enim zamahv. ostre sekire odseka glavo. Da kri lažje odteče, se dvis>no živad za noge kvišku, držati je pa trsba prav krepko, da se žival ne iztrga in ne frfota. Če kri ne odtečc popolnoma, jc rneso temno in manj okusno. Če kolje ena oseba, tedaj drži zvezane noge in perutnicc krepko med kolene stisnjene, z levic drži glavo, z de^nico pa sekirco. K je glav . odsekana, dvignc z eno roko žival za noge kvišku, z drugo pa drži nekaj časa vrat, t . ...i ne brizga pr eč naokoli. Pri klanju kokoši, mladib račic ali piščancev se stisnejo noge med kolena, z em roko se držijo navzgor zavihane peroti in nazaj zasukana glava, z drugo i.ko "i prti^že z ostrim nožem vrat tik "pod brado od ušpsa do nšesa rav globoko do kosti. Nato se drži žival za noge kvišku, da zamore odteči kri. Kolje cc še na razne druge načine. Tako n. pr. z majhno zarezo tik za levim ušes-om, ali s posebnimi škarjicami sc prerežc žila pod jezikom. Ako nima človek res izkustva . takem klanju, je bolje, da ga ne izvrši, ker žival pretrpi silne muke, predno konča, in noben krščanski človek ne bode povzročal živali nepotrebnlh muk. Mrtvo žival pusti par minut lcžati na miru. Nato se prične čiščenje. Živali, cd katerih hočemo imeti suho perje ali puh, se morejo oskubiti, doklcr so še tople. Hladna kuretina se ne da več skubiti suha. Tako žival, gos ali raco, pustimo pred zakolom, da se okopa v čisti vodi, nato jo pa spravimo na suh čist prostor, najboljc na svežo slamo. Mrtvo žival obrišemo .še s krpo, predno jo začnemu skubiti. — Perje se previdno izpuli ter spravlja v zato pripravljeno vrečico. Nekatere gospoclinje oskubijo celo žival kar suho, vendar iako čiščenje je zamudno. Najlažje in najhitreje se vrši na slcdeči način: Stara ktiretina se popari s kropom in obrača v vodi z drogom, da se na vse strani dobro omoči. Mlada kurelina, posei.no piščanci, se ne smejo Tvokropati, ker se zaparijena koža olupi s perjem vred in msso ni okusno. _vroy se zlijo v škaf ali drugo primerno posodo. Nato se prvo noge pomočijo v krop, da se gorenja koža lahko odstrani. Pišče se prime za noge ter pomaka v vročo vodo, tako da je od vseli strani do-rlobra namocsno, ne sme se pa pustiti ležati v kropu. Poskusi se populiti nekaj peresc na raznib krajih, in če se dajo rade izpuliti, je pišče dovolj zanarjeno. Sedaj za prvo pote^ni kožo z nog, nato pa prirni z eno roko za no^o, z drugo pa začni pri kolenu po b"r1ri navzgor skubiti perje. Potegni s T "'cem tik ob koži navzgor ter kar ro vrsti izruj per;a. Ne pusti -njčesar 7-1 «ebo.j. Čim natančneje se to dcJa, trm prej je delo konT-ano in tem lep še je ržival očiščena. Ko je bcdra na zgornii «trani do r>od peroti očiščena. ohrrJ ter oskubi še spodnjo stran do prs. N1 i°ti način oč;«ti še dru<yo bedro, po^o^i kuretino na brbet, primi za rep, c-nipli prsa, počenši orl repa črez vrat do glave, ohrni tur očisti ravno- tako hrbet. Nato šele odstrani perje na spodnji strani perotnic, nato na gorenji, izruj velika peresca perotnic in prav nazadnje šele peresa v repu. Obara ali ajmoht iz kuretine. Očiščena puranova glava se preseka na dvoje, vrat in perutnice pa na več koščkov. Vse to ter puranove jetrce in želodec, nadalje en košček svinjskega hrbtišča ali pa četrt kile borove govedine se pristavi z 2 litra hladne vodo ter sledečimi začimbami k ognju: korenina peteršilja, za drobno jajce debe la zelena (opih) z zelenjem vred, eden srednjo velik ostrgan in na štiri dele prerezan koren, 2 lorberjeva lista, 10 colili zrn popra, sol in malo muškatcvega cveta. Pusti vse počaši zavreti in kuhaj dve uri. Nato se napravi redko, srednjerujavo prežganjo iz treli žlic moke in toliko masti, da se moka ne žgc na suhem. Prcžganje se previdno vsuje v juho, vse skupaj preineša, da se ne napravijo štrukeljci ter pusti juho vreti počasi še pol ure. Med tem se jo lahko kisa z dobrim vinskim kisom ali za bolnike z limonovim »okom. Pusti se pa tudi lahko sladka — brez kisanja. Koščka mesa polovi iz juhe ter daj v skledo, juho pa precedi na mas-o te.r postavi na mizo s praženiifi rižem ali ocrvrtim '.ruhom. Lahko pa zaknliaš potom ko si julio že precedila, pac pa v lonec, par pesti prpbrar_e?a in opranega riža. Še boljša je seve-da obara, če se vzame cela na manj?«1 ko:ie razrezana ¦— mastna kokoška ali purica. Če ne zakuhaš riža, laliko postaviš obaro z vso 7<.lei_4avo vred na mizo. Vsak po svojem o!" ! Ocvrt kmh. V primerni skledi raztepi __ vilicami jajce ter obrosi s tem na male kocke zrezane žemeljce ali kruh. Nato vsuj ta kruh v ponvo ali kastrolo na vročo mast ter pridno moša, d- se ne pripali (ne preveč masti). Za dve mali žemlji zadostuje cno jajce*. Božični kruli iz suhega saSja. Skuhaj suhe jabolčne krhljc, slive, bruške in breskve, ne preveč mehko. Hladne razreži na male pol orehovega jodrca velike koščke. Košice od sliv se veda odstrani. Ravnotako razreži opra ne suhe fige iz venca. Od vsakega zrezanega sadja deni v skledo po pol litra ter dodaj šo 2 do 3 pesti opranih rozin, ravnotoliko razpolovljenih orehovih jedrc in lcšnikov, cno malo žličko zmletega ciineta, pol žličke zmletih nageljevih žbic, pai' žlic sladkorja (po okusu), par velikih žLic ruma ali slivovke, vse skupaj dobro premešaj, ter pusti stati na bladnem prostoru 24 ur. Napravi iz cden in pol litra moke testo za kruh, prideni pa več kvasa kakor običajno, da potem lažje vshaja. Primešaj k t.estu dodobra (aii ne mesi sedaj preveč) sadno rnešanico od poprejšnjega dne, oblikuj hlebček ali — štruco, pusti da močno vshaja ter peci v vroči peči nekaj dalje casa kakor navaden pšenii.en kruh. Tak saden kruli j« dober šele čez 3 do 4 dni, drž-i se pa prav okusen tudi dva tedna in še vec.