Uto
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za'/«leta 80 din, za ‘/i leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Številka
Časopis	za	trgovino.	industriio
Uredništvo in upravnlStro Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52.
fZflPltn vsak ponedeljek, sredo in petek
Ljubljana, sreda 3. februarja 1937
rona posamezni C VCflC« štert,*, dln f 9V
Za pravite slovenščine
Naši bralci vedo, da se je »Trgovski list« od nekdaj trudil za to, da je vse jugoslovansko trgovstvo združeno v eni organizaciji ter smo zato za Centralno predstavništvo v Beogradu nastopali vedno s takšno odločnostjo, kakor le malokateri gospodarski list v Jugoslaviji. Udeležba Slovencev na vsedržavnih kongresih trgovstva je tudi bila vedno tako odlična, da ni bilo prav nobenega dvoma, da je slovensko trgovstvo iskreno in s srcem za skupnost jugoslovanskega trgovstva.
Dosledno temu načelu se tudi nikdar nismo spuščali v polemike z listi, ki so bili za Centralno predstavništvo in za skupno organizacijo jugoslovanskega trgovstva, pa čeprav bi večkrat to bilo potrebno. Toda bili smo prepričani, da bi takšne polemike mogle skupni stvari škodovati in zato smo jih raje opuščali.
Tudi sedaj ne bi reagirali na n®katera izvajanja zagrebškega >Trgovačkega Vjesnika«, če ne bi šlo za vprašanje, v katerem se hoče naše načelno stališče podati hr-vatski javnosti napačno. Zato moramo nastopiti v obrambo stvari, ki jo zastopamo, kakor tudi v svojo lastno obrambo.
Nastopili smo proti temu, ker hi na žigu ljubljanskega oddelka 2a mere, ki spada pod ljubljansko sresko načelstvo, tudi slovenskega napisa. Nadal je smo nastopili proti temu, ker je izdal ta urad okrožnico, ki je namenjena izključno za slovensko prebivalstvo, v srbohrvaščini. Ali morda misli »Trg. Vjesnik«, da je decentralizacija uprave le v tem, da si razdelita vso oblast Zagreb in Beograd, Ljubljana pa bi postala le nekakšna podružnica Zagreba? Slovenci smo narod in sino bili od nekdaj narod, in sicer z lastno inofjo in *ato tudi zahtevamo, da se prizna vsaj na slovenskih tleli slovenščini vsaj enakopravnost. To ni le naša pravica, temveč to je tudi naša priborjena pravica, ker so že pod Avstro-Ogrsko morali državni uradi občevati s slovenskimi strankami slovensko.
To svojo pravico pa moramo zahtevati tudi iz socialnih razlogov. Lri vsej podobnosti slovenščine s srbohrvaščino je vendar slovenščina jezik za sebe. In slovenski ljud-je hi zato bili prikrajšani, če se n® bi razglasi izdajali tudi v slovenščini. Zlasti preprostejši ljudje bi imeli zaradi tega večkrat tudi občutno materialno škodo. Zahteva po enakopravnosti slovenščine ni zato prav nobena kaprica, še manj pa separatistična zahteva, temveč je nasprotno zahteva, ki izvira iz žive potrebe slovenskega ljudstva.
2e nekaj let pa se opaža, kako izginja slovenščina z vseh državah tiskovin. Slovenci smo dolgo na vse to molčali, ne moremo pa y®č molčati, ker vidimo, da bi nekateri hoteli kar via faeti vzeti nam eno naših najbolj osnovnih srn3'**3' ^ani° zai° smo nastopili in , ° 1Tj0l'ali nastopiti v obrambo pjgV?n^ine 'n zato smo tudi za-, ‘ atb da je res sposoben za služ-vanje med slovenskim prebival-vJ°m sanio uradnik, ki zna slo-
vensko.
ka^"* i°variško od »Trg. Vjesni-ob"’ - ^ skuša to naše stališče za-na^niii tako, kakor da bi izviralo stališče iz nekega separatiz-a, ali celo plemenskega šoviniz-
ma. Kje je na svetu narod, ki bi bil tako brez vsakega plemenskega šovinizma, kakor je slovenski? Ali je bil še med nami Srb ali Hrvat, ki ne bi moral konstatira-ti, da se je vse naravnost trudilo, da govori z njim v njegovem jeziku? Kdaj so le še Slovenci kratili pravice drugih? Ali pa se morda zahteva, »la ne bi smeli braniti niti svojih?
Prav malo jugoslovansko je tudi tisto večno očitanje naših ljudi, ki žive v Zagrebu in drugod po Jugoslaviji. Ali imajo morda ti ljudje tam zaslužek iz milosti ali za-
radi svojega dela? Vsi ti naši ljudje si morajo svoj zaslužek zaslužiti in dostikrat tudi pod tako težkimi okoliščinami, da podležejo. Smešno pa je, če pravi »Trg. Vjesnik«, da“ je na tisoče Slovencev v Zagrebu, ki rešujejo svoje akte v slovenščini. Bi res radi videli, kje je »Trg. Vjesnik« te Slovence iztaknil. Vsiak Slovenec, ki jfluzbuje-"izven Slovenije, se' mora naučiti srbohrvaščine ali pa je ob službo. To je stara resnica, ki jo morajo spoznati celo naše služkinje! Sicer pa o tej stvari le še eno vprašanje: Zakaj pa se vedno ome-
njajo le Slovenci v Zagrebu, zakaj pa tudi ne Nemci in Židje, ki jih je pač nekoliko več in ki vse drugače zaslužijo v Zagrebu ko naši ubogi uradniki, delavci in služkinje? In še eno vprašanje: Kako pa je bilo po volitvah 5. maja v Zagrebu? Kako pa se je takrat govorilo o »Kranjcih«?
Pričakujemo od »Trg. Vjesnika«, da bo v bodoče naša izvajanja pravilno tolmačil in da ne bo podtikal našemu boju za elementarne pravice slovenščine motivov, ki jih ni. Od stanovskega lista bi pač smeli to še zlasti pričakovati!
Zdenko Knez, Ljubljana
Nastajanje kapitala med Slovenci*
Že več desetletij pred vojno je bilo vsem dalekovidnim ljudem, ki jim je bil pri srcu razvoj slovenskega naroda, popolnoma jasno, da slovenska zemlja ne more nuditi vsem Slovencem dovolj kruha iz poljedelstva in iz živinoreje ter iz male obrti. Industrializacija Slovenije je bila že takrat aktualen problem, kajti le industrija lahko pridrži doma veliko število ljudi, ki bi sicer morali iti s trebuhom za kruhom — po svetu. Na eni strani smo opažali pojav, ki je moral skrbeti vsakega Slovenca: izseljevanje v industrijske države, kjer je naš človek kot rudar ali industrijski delavec sicer našel primernega zaslužka, bil je' pa večinoma za vedno izgubljen za našo narodno skupnost, na drugi strani pa se je začela razvijati industrija po slovenskih krajih, toda nahajala se je v tujih rokah.
Intenzivnejša produkcija v poljedelstvu in. živinoreji, kateri se je posvetila primerna pozornost, je mogla rešiti le skromen del problema; industrializacija bi bila izvrsten izhod iz zagate, toda tuja industrija je vršila strahovito raznarodovalno delo in kljub temu, da so ob njej našli naši ljudje skromno eksistenco, nam je bila v celem le bolj škodljiva kot koristna.
Ko je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prišel k nam val navdušenja za zadrugarstvo in ko je novi zadružni zakon dal možnost ustanavljanja zadrug tudi pri nas, so dalekovidni možje takoj uvideli, da tvori zadrugarstvo praktično organizacijsko obliko za gospodarsko organizacijo malega naroda kmetov in bajtarjev, kakršen je slovenski. Med temi možmi je bil vodilna osebnost g. Mihael Vošnjak, oče slovenskega zadružništva. Osnovno misel njegovega kroga bi morda lahko formulirali takole: Gospodarsko podlago slovenskega naroda lahko razširimo s tem, da naši ljudje stvorijo svojo trgovino, svoj obrt in svojo industrijo, ki je do tedaj bila ne le premalo razvita, ampak še ta je bila v tujih rokah. Gre torej za razmah produkcije in razpečavanja produciranega blaga. Vsaka produkcija zahteva poleg glavnih produkcijskih faktorjev, kapitala in dela, še smotrenega vodstva in podjetnega duha. Ker kapitala ni
* Z dovoljenjem avtorja objavljamo članek, ki je izšel v januar-
ski številki revije »Jugoslovenski Botar«.
I.
bilo, ga je bilo treba stvoriti; delovnih rok je bilo dovolj na razpolago, manjkalo pa je . podjetnosti in specialnega znanja. Za zadnji nedoslatek naj bi poskrbele zadružne šole in zadružna vzgoja sploh, glede kapitala pa jo zadružništvo na eni strani potom produktivnih zadrug zbralo vsa najmanjša sredstva posameznikov in, z njimi omogočilo nabavo modernih produkcijskih sredstev za do-tično panogo, na drugi strani pa je potoni kreditnega zadružništva zbrala vse večji krog malih in na jmanjših varčevalcev okoli sebe. Samo nesebičnemu in idealnemu delu prvih zadrugarjev, ki jih je visoko nad dotedanji nivo malen-kostnosti in sebičnosti dvignil zanos navdušenja za narodno bodočnost, se imamo zahvaliti za vse lepe uspehe, ki nam jih je prineslo zadružništvo. Koliko predsodkov je bilo treba odstraniti, koliko ovir premostiti, koliko pro-povedniškega dela je bilo treba opraviti, dokler so se lahko vko-reninile naše zadruge med narodom, nakar so lahko šele začele pospeševati slovensko podjetnost; one so postavile temelj slovenski trgovini, obrtu in tudi industriji, ki se je vseskoz razvila iz trgovine ali pa obrta.
Že dolgo pred prvimi kreditnimi zadrugami so obstajale regu-lativne hranilnice, ki so že desetletja poprej navajale male varčevalce na zbiranje in vlaganje skromnih prihrankov. Kreditne zadruge so krog teh varčevalcev močno razširile, tako je Slovenec pred vojno pretežno vlagal svoje prihranke v posojilnice in hranilnice ter depozitne banke, drugi načini naložbe premoženja pa so mu bili precej neznani.
Opisani razvoj slovenskega gospodarstva pa je prinesel s seboj nekatero okoliščino, ki so sc izkazalo kot zelo škodljivo. Enostra-nost vseslovenske lastnosti varčevanja in nalaganja prihrankov v denarne zavode ter zanemarjenje nalaganja premoženj v drugih oblikah sta se v naših dneh bridko maščevala in danes občutimo bolj kot kdaj zle posledice svoje okorelosti, svojega pomanjkanja duha podjetnosti in svoje neprilagodljivosti.
V normalno razvitem gospodarstvu, n. pr. v zapadni Evropi, se vsakdo ravna po pravilu, da mali varčevalec, ki razpolaga z neznatnimi vsotami, ki jih je prihranil, oziroma najmanjšimi zneski, ki jih redno, na primer mesečno, da-
je na stran, te male zneske vlaga v hranilnice, posojilnice in depozitne banke, torej v razne denarne zavode, do katerih ima zaupanje. Naj imenujem te denarne zavode brez ozira na njih obliko depozitne banke, s čimer je označena njih funkcija. Kdor pa upravlja kako premoženje, ta v takem razvitem gospodarstvu upošteva, da depozitna banka zanj ne more priti v poštev že zaradi prenizke obrestne mere, pa tudi za to ne, ker se morajo premoženja nalagati na več načinov, da se riziko čimbolj izloči.
Uprava velikega in srednjega premoženja je zelo odgovorna in težavna naloga. Pri nas je to izraženo v pregovoru, da je lažje premoženje zaslužiti, kakor ga ohraniti. Uprava premoženja zahteva torej poleg osebne sposobnosti za to delo še poznavanje vseh okol-nosti, ki pridejo v poštev. Najvažnejše pravilo za smotreno upravljanje premoženja je stari rek: Ne vsega na eno samo karto!
Dva trga prideta predvsem v poštev za plasiranje premoženja: trg realitet in efektni trg, torej to, kar navadno imenujemo borzo. Medtem ko nudi trg realitet na eni strani plasman v donosne hiše, kjer si vsak kaj lahko izračuna trenotno rendito vloženega zneska, nudi na drugi strani plasman
v zemljišča v mestih in njih bližini, ki tvorijo kljub svoji navidezni nedonosnosti zlasti za velika premoženja izvrsten plasman, priliko za realizacijo zemljiške rente, ki se v daljših razdobjih z bog naraščanja mest pokaže navadno v taki meri, da dalekovidni upravljalci premoženj posebno radi izberejo ta način plasmana za znaten del svoje imovine. Borza nudi plasman v razne efekte, med katerimi so najvažnejši naslednji:
1. državni papirji, ki tvorijo obveze države, ki zanje plačuje določene obresti, ki se seveda vselej računajo od nominalne vrednosti, ki se amortizirajo po v naprej objavljenem amortizacijskem načrtu in ki imajo včasih še kake posebnosti, ki naj povečajo zanimanje občinstva;
‘2. založnice, ki jih emitirajo zavodi za zemljiški kredit; te založnice nosijo naprej določeno, nespremenljivo obrestno mero in so krite s hipotekami, ki jih ima do-tični denarni zavod, ki jih je emitiral, na nepremičninah svojife dolžnikov;
3. industrijske obligacije, ki tvorijo za razne industrije vir za nabavo nepravne glavnice; tudi te obligacije nosijo nespremenljivo naprej določeno obrestno mero, za katero mora podjetje-dolžnik prvenstveno skrbeti;
4. delnice industrijskih, bančnih in trgovskih podjetij, ki nosijo dividendo po poslovnem uspehu do-tičnega podjetja; navadno vodijo podjetja primerno dividendno politiko, da lahko delničar vedno računa na stabilnost dividende in da podjetje lahko plasira nadalj-ne delnice, če hoče razširiti obseg svojega poslovanja in potrebuje v to svrho več lastne glavnice. Delničarji imajo primeren vpliv na poslovanje delniških družb in volijo upravni in nadzorstveni odbor, navadno pa tudi postavijo svoje revizprje, ki so eksterni in samostojni strokovnjaki in imajo nalogo, strogo nadzirati vse poslovanje ter delničarjem poročati o vsem, zlasti pa staviti svoje iniciativne predloge glede nadaljnjega poslovanja. — Če ima delničar več kot polovico delnic neke družbe v svoji [posesti, ima na poslovanje odločilen vpliv in tako postane delničar preko svoje posesti delnic samo podjetnik.
(Konec prihodnjič)
Naša zunania trgovina
v letu 1936
Skupna vrednost našega izvoza I in uvoza je znašala v 1. 1936. 84531 milijonov din, za 7*23 milijonov dinarjev ali za 9‘35% več ko 1. 1935.
V primeri z 1. 1935. se je povečal naš izvoz za 345,8 milijona dinarjev ali za 8‘58%, uvoz pa se je povečal za 377,2 milijona din ali za 10'2%. Uvoz se je povečal torej še v večji meri ko izvoz. Zato se je tudi naša trgovinska bilanca nekoliko poslabšala. Dočim smo bili v 1.1935. aktivni za 330,6, smo bili v 1. 1936. le še za 299,1 milijona din. Če pa se upošteva, da smo lani izgubili italijanski in španski trg, ki sta bila oba za naš izvoz največje važnosti, treba priznati, da smo to izgubo dobro preboleli. Seveda pa je treba pripomniti, da niso bile posledice za vse pokrajine enake, temveč da so ugodno odrezale le žitorodne pokrajine.
Nemčija, Češkoslovaška, Avstrija in Anglija so bile lani naše glavne izvozne države. Od vsega našega izvoza je na te države odpadlo 60'57%. Zmanjšal pa se je lani izvoz v Češkoslovaško. V vse te štiri države smo izvozili lani blaga za 2650 milijonov, 1. 1935. pa le za 2080 milijonov. Naš izvoz v te štiri države se je torej povečal za 570 milijonov. V posamezne države smo izvozili v milijonih dinarjev v:
	1936	1935
Nemčijo	1039,0	751,4
Avstrijo	640,1	577,1
Češkoslovaško	540,0	540,0
Anglijo	431,6	212,2
Relativno se	je najbolj	povečal
naš izvoz v Anglijo, ki se je podvojil. Nemčija je lani uvozila našega blaga za 287,6 milijona din več ko v 1. 1935. Skoraj ena četrtina vsega našega izvoza gre v Nemčijo.
Konferenca zbornic v Beogradu
V Beogradu se je začela v ponedeljek konferenca vseh trg.-ind. zbornic v državi. — Ljubljansko zbornico zastopata gen. tajnik Ivan Mohorič in konzulent Žagar.
Na dnevnem redu konference so najaktualnejša in najvažnejša gospodarska vprašanja, tako: iz-prememba davka na poslovni promet za drva ter za žitarice, predlogi zagrebške in sarajevske zbornice glede izpremembe uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, predlog banjaluške zbornice glede podeželskih trgovin, revizija kon-kurznega zakona ter zakona o prisilnih poravnavah izven stečaja, referat o Mednarodni trgovinski zbornici, referat ljubljanske zbornice o naši uvozni in izvozni trgovini ter še nekatera druga vprašanja.
Nemčijo in Anglijo . . . 20 % Danes pa izvaža Jugoslavija v Italijo, Francijo in Španijo . 10 % Anglijo ........ 15 %
Nemčijo.........................75	%
Iz teh številk se jasno vidi, da se je smer jugoslovanskega lesnega izvoza povsem izpremenila. Abnormalnost razmerij je brez nadaljnjega razvidna. Gotovo je, da bo v doglednem času v Italiji, Franciji in Španiji zopet nastopila normalna potreba po našem lesu, saj so te države naravni trgi za lesni izvoz Jugoslavije in bo ta zopet našel svoja stara pota. V
Italiji in Franciji bo potreba po j lesu zopet narasla, ker so vse za-1 loge popolnoma izčrpane, v Španiji pa bo treba zaradi vojne zopet graditi. Če bodo v teh državah zopet postavljene nekdanje potrebe po lesu in bodo dani tudi drugi pogoji za normalne cene, potem je gotovo računati z dvigom lesne trgovine. Povišana potreba Nemčije, vsaj kolikor se tiče jugoslovanskega lesa, pa bo nekega dne prenehala. Če se bo to zgodilo istočasno s poživitvijo nakupov Italije, Francije in Španije, potem se ni bati novih pretresov. Če bi
pa — kar je tudi mogoče — prišlo do predčasnega zastoja lesne trgovine z Nemčijo, potem se bo težko izogniti težki krizi, kajti sedanje visoke cene temeljijo na sedanjem izvozu v Nemčija Kakor hitro bd ta prenehal, je treba z gotovostjo računati s padcem cen na jugoslovanskem lesnem trgu.
Ta padee pa je mogoče preprečiti edino z zopetno poživitvijo lesne trgovine z Italijo, Francijo in Španijo. Če se nočejo posamezni lesni producenti izpostaviti prevelikemu riziku, potem morajo operirati z veliko opreznostjo.
Zaslužni jubileji
Srebrno poroko sta praznovala te dni gospa Ana in Ivan Nagy, lastnika znane modne trgovine T Eger v Ljubljani na Sv. Petra cesti. Obenem sta praznovala tudi 25letnioo složnega skupnega dela v svojem podjetju, ki zato tudi uživa sloves ene najboljših ljubljanskih modnih trgovin. G. Anton Nagy je edini živeči sin pok. ljubljanskega veletrgovca z železnino Štefana Nagyja ter znan kot vnet lovec, prijeten družabnik ter velik ljubitelj strelskega športa. Gospa Ana pa pri vsej vnemi za napredek trgovine najde še vedno čas, da se more živo zanimati za vse kulturne dogodke. Jubilantoma tudi naše iskrene čestitke.
401etnico svojega podjetja je praznoval brivski mojster g. En-gclbcrt Franchctti. Svojo brivnico je odprl na Jurčičevem trgu in jo tako vzorno opremil, da je takoj zaslovela kot eno prvih brivskih podjetij v Ljubljani. Kasneje se je preselil v sedanji lokal, pred 10 leti pa je otvoril tudi damski frizerski salon. Z izredno vnemo in uspehom pa se je g. Franchetti posvetil tudi delu za napredek obrtniškega stanu in za uveljavljenje njegovih pravic. Nad 17 let je branil interese obrtnikov kot član ljubljanskega občinskega sveta, bil je dolgo vrsto let svetnik Zbornice za TOI, soustanovitelj Kreditnega društva pri Mestni hranilnici, Obrtni banki itd. Za služnemu slovenskemu gospodarskemu delavcu g. Franchettiju na še iskrene čestitke!
401etnico pa je praznovala te dni tudi kranjska tvrdka Logar & Kalan. Ustanovitelj tvrdke je bil g. Josip Logar, kasneje pa je kot družbenik vstopil v tvrdko g. Kalan, ki pa je kmalu nato umrl, nakar je vodil g. Logar tvrdko zopet sam. Ko je 1. 1925. umrl, sta vodile trgovino gospa Ana in hčerka gdč. Ivka. Kot poslovodja pa je vstopil v podjetje mladi in energični ter strokovno sijajno kvalificirani g. Srečko Vidmar iz Trbovelj, ki je dvignil že itak veliki sloves tvrdke. Pozneje je postal tudi edini lastnik tvrdke in njegova zasluga je, da je tvrdka splošno gospodarsko krizo dobro prestala in si s svojim dobrim blagom, a nizkimi cenami svoj sloves še utrdila. Ob jubileju uglednega podjetja tudi mi čestitamo njegovemu sedanjemu šefu!
Več skrbi za vigoio naraščaja
Rudarski oddelek tehnike v Liubliani mora
dobiti svoj dom
Pregrupacija v jugoslovanskem izvozu
Pod tem naslovom prinaša zadnja številka časopisa »Internatio-naler Holzmarkt« podatke, ki jih je dal na razpolago generalni di rektor Otto Heinrich iz Zagreba Iz teh podatkov lahko sklepamo, kako silna pregrupacija jugoslovanskega lesnega izvoza se je izvršila v zadnjem letu.
Pred letom 1936 se je izvozilo jugoslovanskega lesa v
Italijo........................55	%
Španijo........................25
Tožimo, da je v industriji in v rudarstvu zaposlenih preveč tujcev. Toda same tožbe o tem ne pomagajo in treba je najprej gledati na to, da imamo toliko strokovno dobro kvalificiranih domačih ljudi, da bo tuji nameščenec postal dejansko odveč. V mnogih primerih se je to tudi doseglo, v popolni meri pa se sploh ni moglo, ker premalo skrbimo za svoj naraščaj. Če hočemo, da bodo naši inženirji res tako odlično kvalificirani kakor dobri tuji, potem jim moramo tudi nuditi potrebna sredstva, da se bodo mogli v isti meri izobraziti. Enake znanstvene institute kakor nudi tujina svojim sinovom, mora tudi naša domovina nuditi svojim. Pa bo v kratkem naš naraščaj na višku in potem bo njegova krepka volja že poskrbela, da se bo na domačih tleh uveljavil tudi pred tujcem.
Pa še iz drugega, še mnogo bolj praktičnega in rekli bi celo mnogo bolj rentabilnega vzroka je treba poskrbeti, da bodo imele naše univerze vse svoje institute dobro opremljene. Orjaški napredek, ki ga je dosegla tehnika in ki še dolgo ni dokončan, je povzročil, da je napredek gospodarstva odvisen od izkoriščanja tehničnih odkritij in iznajdb. Gospodarstvo slehernega naroda mora takoj izkoristiti vsako novo pridobitev tehnike ali pa je v tekmi z drugimi narodi brezpogojno zaostalo. Blagostanje vsakega naroda je danes že v direktni odvisnosti od sodelovanja gospodarskih ljudi z znanstveniki, zlasti s tehniki. Kjer je znanstveno delo na višku, kjer so univerze dobro opremljene, kjer je tudi živ kontakt med gospodarskimi ljudmi in tehniki, tam je tudi napredek gospodarstva zagotovljen.
To so vse resnice, ki se razumejo same po sebi, ki so tako jasne, da se o njih sploh ne debatira.
Kljub temu pa morajo sedaj naši znanstveniki In naši dijaki že leta in leta opozarjati, kako skrajno slabo je preskrbljeno na naši univerzi za njene institute in kako so vsi ti mnogo preslabo opremljeni. Kemični institut v kleti, rudarski oddelek tehnične fakultete v tuji hiši, da mu grozi vsako leto deložacija, medicinska fakulteta brez predavalnice, itd. Razmere, ki so kulturnega naroda nevredne. Res občudovati je treba profesorje in dijake, da v takšnih razmerah ne omagajo, temveč da so celo znali ohraniti ljubljanski univerzi oni sloves, ki ga uživa že od vsega svojega po-četka. Toda vsako žrtvovanje ima svoje meje in tudi od najbolj požrtvovalnih ljudi se sme zahtevati le to, kar je človeško mogoče. Če pa kdo dan na dan skozi leta in leta gleda mizerijo, ki jo preživlja kemični institut ali pa pomanjkljivosti, ki jih mora prenašati rudarski oddelek, potem mora počasi tudi v najbolj požrtvovalnih ljudeh izginiti volja za delo. Pravi se že grešiti nad dobro
voljo mladine in profesorjev, če bi še nadalje dopustili, da ostanejo sedanje obupne razmere. Teh mora biti zato konec, ker mladini je treba dati dobrih vzgledov, ne pa s slabimi ubijati njih idealizem!
Ze celo neoprostljiva pa postaja krivda odločilnih ljudi, ki ne napravijo tem žalostnim razmeram konec, če pomislimo, da je rudarski oddelek na ljubljanski tehniki edini v naši državi in tudi edini na vsem Balkanu! In k temu prištejte vse ogromno rudarsko bo-
gastvo Jugoslavije, da bo dokaz o sedanjih nevzdržnih razmerah kompleten.
Iskreno želimo, da bi vsi naši odločujoči činitelji prečitali referat univ. prof. inž. Pehanija na shodu dne 26. januarja in prepričani smo, da bodo v svojem srcu sklenili, da mora dobiti rudarski oddelek svoj lasten dom in da se morajo odpraviti tudi vsi drugi nedostatki na naši univerzi. Kajti to je tudi edina pot, ki vodi naš narod k blagostanju!
Nabava železniškega materiala	i
Naši gospodarski liudie niso s temi nabavami zadovoljni
»Jugoslov. Kurir« piše:
V zvezi s sklepom, da se nabavi železniški material iz Nemčije na licitaciji, ki: bo v Beogradu in katere se morejo udeležiti tudi firme iz drugih držav, je v zainteresiranih gospodarskih krogih za rezultat teh licitacij veliko zanimanje.
Da bo licitacija v Beogradu, se splošno odobrava. Niso pa še znane podrobnosti, kaj se bo nabavilo in pod kakšnimi pogoji. Naši industrialci so mnenja, da bi sc smeli nabaviti samo oni predmeti, ki se pri nas doma še ne morejo proizvajati. Industrija v Zenici, ki bo začela delati šele v septembru, se te licitacije še ne bo mogla udeležiti. Zaradi sklepa, da se pripuste na licitacijo tudi druge tuje tvrdke in ne samo nemške, se boje gospodarski ljudje, da licitacija ne bo imela onega uspeha, kakor ga pričakujejo odločujoči krogi. Tuje firme namreč ne morejo uspešno konkurirati z nemškimi, ker dobiva nemška izvozna industrija od svoje vlade velike izvozne premije. Poleg tega pa je tečaj nemške marke na jugoslovanskih borzah zelo nizek.
V ilustracijo naj navedemo naslednji primer: Če se dobavijo industrijski predmeti v vrednosti 200.000 mark, potem morejo nemške tvrdke znižati cene za najmanj 15%, ker dobe to razliko povrnjeno v obliki premije. To pomeni, da morejo nemške tvrdke prodati blago v vrednosti 200.000 mark za 170.000 mark. Nemške tvrdke kalkulirajo nadalje na bazi 17'60 din za eno marko, kar bi dalo v navedenem primeru okoli 3 milijone din. Blago se plača \ markah ter mora zato kupec kupiti na borzi klirinške marke, to je po tečaju 13 din za marko, da znaša vsa cena dobave le 2,2 milijona din. Razlika tečaja marke na beograjski in berlinski borzi znaša torej v našem konkretnem primeru 800.000 din, ki je za kup ca, v tem primeru za našo državo, nad vse ugodna. To ugodnost pa morejo nuditi samo nemške tvrdke.
Zato je pričakovati, da se tuje tvrdke sploh ne bodo udeležile te licitacije. Če pa se bodo udeležile, more njih udeležba vplivati na cene v našo škodo. Velike tu je firme so navadno tudi včlanjene v velikih mednarodnih kartelih. Zato se morejo nemške firme zelo lahko sporazumeti s temi tujimi tvrdkami glede cen. S tem sporazumom morejo nemške firme dvigniti cene na našem trgu ter tako licitacijo mnogo bolje izkoristiti, kakor pa bi jo mogle, če bi se udeležile licitacije samo nemške tvrdke. Iz vsega tega se vdi, da nabava železniškega materiala v Nemčiji nikakor ni enostavna stvar ter bi se zato moralo vse vprašanje dobro proučiti, preden se razpiše licitacija. To je mnenje naših industrijskih krogov.	______
Članarina in vpisnina v trgovskih združenjih
Na seji trgovinskega odseka zagrebške zbornice se je razpravljalo, kako naj se določita članarina in vpisnina za trgovska združenja. V glavnem se je razpravljalo o tem, če se naj določa članarina individualno za vsakega člana ali pa naj se določa po skupinah. Sprejeto je bilo soglasno načelo, da se bodo v bodoče potrdila samo pravila združenj, ki vsebujejo določbe, da mora članarino določevati glavni občni zbor za vsako leto v naprej, in sicer po skupinah z ozirom na gospodarsko moč posameznih skupin. Vsi člani ene skupine pa morajo plačevati isto članarino.
Nižje cene na sejmu v Reki
V svobodno pristanišče na Reki je bilo pripeljanih 78 vagonov ži vine iz Madjarske. Prodanih je bi lo 68 vagonov živine, največ v severno Italijo. Cene so bile nasled nje: krave po 270—2‘90, voli slabše vrste po 3‘20—3'50, junci po 3'60—3'80, voli I. vrste po 3'80 do 4’—, najboljši voli po 4'20 lire za kilogram žive teže. Kvaliteta živine je bila slabša ko na prejšnjem sejmu, zato so se tudi cene poslabšale.
Politične vesti
V nedeljo so bile v Albaniji »parlamentarne« volitve. Izvoljeni so bili samo kandidati vlade.
Ruždi Aras in grof Ciano se danes sestaneta v Milanu. Razpravljala bosta o možnosti italijansko-turške pogodbe o Sredozemskem morju, o italijanskem vojaškem oporišču na Dodekanezu, o zboljšanju odnošajev Italije do drugih balkanskih držav ter o podpisu dardanelske pogodbe.
Ruždi Aras je izjavil, da ni sedaj nobenih zaprek za zbližanje med Jugoslavijo in Madjarsko. če bi se to zbližanje doseglo, potem bi se mogli tudi zboljšati odnošaji med Turčijo in Madjarsko.
Hitlerjev govor še vedno obširno komentira svetovni tisk. V glavnem se morejo ti komentarji označiti takole: Angleži so razočarani, ker ni Hitler odgovoril na glavna vprašanja ter tudi ni podal nobenih konkretnih predlogov za sodelovanje narodov. Francozi so sprejeli Hitlerjev govor bolj ugodno, čeprav tudi oni izjavljajo, da je ostal mednarodni položaj po Hitlerjevem govoru prav tako nejasen, kakor je bil preje. Tudi v Ameriki so s Hitlerjevim govorom glavnem nezadovoljni. Navdušeni pa so za Hitlerjev govor Italijani in Madjari, dočim druge države večinoma sodijo enako ko Francija in Anglija.
Ministrski predsednik dr. Hodža je na vprašanje o Hitlerjevem govoru dejal, da bi bila napaka, če se ne bi upoštevala Hitlerjeva obljuba, da sedaj po popolnem uničenju versajske pogodbe ne bo nobenih presenečenj več. Ta obljuba se more nanašati samo na češkoslovaško in Romunijo. Kar se tiče narodnih manjšin, rešuje to vprašanje češkoslovaška na podlagi svoje suverenosti in uspešno. Glede vojne nevarnosti v Evropi, je dejal dr. Hodža, da je češkoslovaška sicer najbolj eksponirana država v srednji Evropi, da pa se more vojna nevarnost bistveno zmanjšati, če se doseže soglasje med podonavskimi državami in bi se temu sporazumu pridružile tudi Nemčija in Italija.
Nemčija je baje pripravljena omejiti svoje oboroževanje le pod pogojem, da se ji vrnejo vse njene kolonije in da pristopita Anglija in Franclja k protikomunističnemu bloku. Eno ko drugo pa je izključeno.
Angleški zunanji minister Eden bo baje še ta teden obširno odgovoril na Hitlerjev govor.
Londonska vlada bo zahtevala od Nemčije razna konkretna pojasnila o vprašanjih, glede katerih se Hitler ni dovolj jasno izrazil.
Na seji francoskega parlamenta je letalski minister Cot ostro zavrnil očitke, kakor da ne bi bilo francosko letalstvo na višku. Francoska vlada v zadostni meri skrbi za varnost Francije.
Portugalska vlada izjavlja uradno, da ni dovolila Nemčiji nobenih koncesij v svojih kolonijah.
Madjarski notranji minister Koz-ma je odstopil. Njegov odstop spravljajo v zvezo z namero ministrskega predsednika Daranyija, da polagoma likvidira diktaturo. Zato bo odstopil tudi zunanji minister Kanya. Ni ravno posebno verjetno, da bi se na Madjarskem diktatura nehala.
Dopisnik londonskega lista »Great Britain and Easte« piše o grškem posojilu v Nemčiji ter pravi, da pomeni to velik uspeh za Nemčijo. Nemčija bo dala Grčiji orožje, Nemčija pa bo dobila, oz. je že dobila iz Grčije tobak ln druge surovine. Na ta način se bo Nemčija oprostila nekoliko svojega zastarelega orožja.
Na Japonskem je, kakor je bilo pričakovati, zmagala vojna stranka in z njo združena težka industrija. Vojno in mornariško ministrstvo sta prevzela kandidata vojaške stranke, zunanje ministrstvo bo vodil do povratka washington-skega veleposlanika Saita ministrski predsednik gen. Hajašl, Saitu pa bo prideljen kot zaupnik vojaške stranke gen. Filsu. Notranje ministrstvo prevzame predsednik Industrijske banke Kavahara, finančno ministrstvo pa industrialec Tajatru Jukaja.
Predsednik Roosevelt bo zopet predložil kongresu svoje gospodarske zakone, ki jih je svoje dni razveljavilo ameriško naj višje sodišče.
Prošnja za pomilostitev je bila vsem 13 obsojencem iz moskovskega procesa odbita ter so bili kmalu nato vsi ustreljeni. Pjatakov je pred usmrtitvijo padel v nezavest. Radek in Sokolnikov pa pojdeta na Solovjecke otoke.
Preki sod je bil proglašen nad vso Rusijo, ker so tudi iz province prišle vznemirljive vesti o gibanju trockistov. 1200 oficirjev je bilo zaradi tega aretiranih, pričakujejo pa se še nove aretacije.
Oenarsfvo
Angleški upniki računajo na zboljšanje gospodarstva dolžniških držav
Londonski finančniki upajo, da se bo v dveh letih zboljšalo finančno stanje dolžniških držav in da bodo mogle te začeti z odplačevanjem svojih dolgov. To pa tem bolj, ker so doslej njih upniki itak morali mnogo žrtvovati. Ti finančniki tudi izjavljajo, da bodo v bodoče dobile posojila samo dr-ž.ave, ki so pri odplačevanju dolgov pokazale dobro voljo. Posojila pa se bodo prej ali slej gotovo začela dajati.
Londonska organizacija lastnikov tujih posojil, ki obstoji že nad 60 let, je zelo agilna in posrečilo 8e ji je, da je samo lani dobila za kupone svojih članov 20 milijonov funtov. Organizacija ima zveze s Podobnimi organizacijami v drugih evropskih državah.
Poročilo, ki ga je izdala organi-zacija, pravi, da je Jugoslavija Pristala na podaljšanje sedanjega sporazuma s tujimi upniki. Sedaj se pogaja londonska organizacija, da bi se izdale britanskim upnikom funding-obligacije. Poročilo nadalje naglasa, da Madjarska, Poljska in Jugoslavija še niso začele odplačevati svoj del dolga iz avstr.-ogrskih posojil. Grčija, Bolgarska, Jugoslavija in Albanija pa fudi §e niso nič storile za plačilo njihovega dela otomanskega dolga. Še vedno pa tudi Sovjetska Rusija ne priznava starih dolgov Rusije.
Uradni tečaji za mesec februar 1937
Finančni minister je določil uradne tečaje za mesec februar fako-le:
din
1 napoleondor................. 303'—
1 zlata turška lira . . .	344'—
1 angleški funt.............. 238'50
1 ameriški dolar ....	43'30
1 kanadski dolar ....	43'—
1 nemška marka ....	14'50
1 zlot.......................... 815
1 avstrijski šiling ....	8'—
1 belg......................... 7'30
1 pengo........................ 8'70
1 braziljski milreia	.	.	.	2'50
1 egiptovski funt ....	217'—
1 urugvajski pezos	.	.	.	22’—
1 argentinski pezos	.	.	.	13'—
J ciL pezos.................... 1'50
1J tl'rška Papirnata lira . .	34-20
ion ®lbanakih frankov . . . 1390'— irvn jraneoskih frankov . .	202'—
“'urarskih frankov . . . 1000-— rtalijanskih lir ...	227'70
]99 nizozemskih goldinarjev . 2370'—
100 bolgarskih levov	ic-__
100 romunskih lejev	.	j	.*	3o_
100 danskih kron .... ‘Mr^n 100 švedskih kron .... 1094'50 100 norveških kron .... 1066'70
100 peeet....................... 270'—
]u0 drahem....................... 39-—
‘“O češkoslovaških kron . .	152'—
100 finskih mark................ 93-60
00 letonskih lat.............. 780'-
Tem tečajem je že prištet pribitek <*pnm«).
*
V!.^veznice ljubljanskega obli-P^ojHa so podpisnikom Posojila pri Mestni hranilnici proti Predložitvi potrdila o podpisu na razpolago.
Za zgraditev Hrvatskega kulturnega doma bo izdala občina na Su-saku 7% zadolžnice v višini 6 milijonov din, ki bodo odplačane v i5 letih. V ta namen je sklenila ntestna občina že pogodbo z Grad-sko štedionico.
Zunanji dolg Romunije znaša po uradnem tečaju leja 80, po tečaju mm.v svobodnem prometu pa 100 ti^jard lejev. Romunska vlada se j./,	, da bi se podaljšal morato-
norvf8, njene zunanje dolgove, ker letet	moratorij za Romunijo
miiti„prihranek na obrestih za 1,5
Me^ te lejev-Hek0 i rancoskimi železnicami in so biiQ	donsko bančno skupino
koro^V: p°8a-janja za najetje krat-lijonPega Posojila v višini 40 mi-Fosmu untov ugodno zaključena. mora °.bo.3 in pol odstotno in se Soj Ur. ^nRf v 10 mesecih. Od podane ^nejor železnice 2 milijardi kratir«« x 1^nenemu ministrstvu za Pa bn^n,e Prečjeme, 2 milijardi
treKeieSiCUi k0t rezerva za P°"
Tudi delavstvo zabiti na interese podietja
K pogaianiem za sklenitev kolektivne
pogodbe
V naši javnosti je že običaj, da se vsaka pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe presojajo le enostransko in s precejšnjim predsodkom proti podjetjem. Tako tudi vidimo, da se v poročilih o pogajanjih za sklenitev kolektivne pogodbe med Kranjsko ind. družbe in njenim delavstvom poroča precej enostransko. Interes javnosti pa je, da je pravilno informirana in da sliši obe plati zvona, ker šele potem more javnost tudi pravilno soditi. — Zato smatramo za svojo dolžnost, da \ saj na kratko navedemo stališče KID, kakor ga podrobno navaja posebna številka »Tovarniškega vestnika KID« z dne 1. februarja.
Težak položaj KID
Uvodoma opozarja »T. V.«, da ni položaj jeseniškega podjetja tako ugoden, kakor se navadno trdi v javnosti. Zaradi neugodne zemljepisne lege v najskrajnejšem kotu države mora plačevati podjetje visoko tovornino za prevoz materiala (premoga, rude, surovega železa in gline itd.), na drugi strani pa milijonske zneske za pošiljatve izdelkov v notranjost države. Produkcija se dalje podraži zaradi dragega in manj vrednega premoga ter zaradi deljenega obratovanja na Jesenicah in Javorniku. Posebne težkoče pa so nastale v letošnji zimi, ker je kapaciteta vodnih sil podjetja, skoraj njegova edina aktiva, letos silno padla, in sicer z normalnih 14.000 KS na 4000 KS. Decembra so zaradi tega narasli izdatki podjetja za 400 tisoč din, januarja pa za 600 tisoč din. Če se razmere v februarju in marcu ne bodo zboljšale, treba računati z izgubo 2 milijonov din. Zaradi tega pa bo tudi padla proizvodnja, kar pomeni novo škodo.
Težko stanje podjetja se vidi tudi iz tega, da podjetje že 7 let zaporedoma ne plačuje nobene dividende.
Srednja mezda se je pri KID zvišala od 49*74 din v 1. 1932. na 67*26 din v 1. 1936. Nikjer v državi se ne plačujejo tako visoke mezde. Nekatera konkurenčna podjetja plačujejo na leto sorazmerno do 20 milijonov manj na mezdah ko KID.
Družba je nadalje pomagala delavstvu s predujmi, cenenimi stavbišči, brezobrestnimi posojili ter zgradila na Javorniku za svoje delavstvo kopališče. Podjetje pa razmišlja tudi o drugih socialnih napravah, vendar pa zaradi njih ne sme spravljati podjetja v nevarnost.
Delavstvu KID je zagotovljena pokojnina, česar delavstvo skoraj nobenega drugega podjetja nima.
Zakaj se je odpovedala stara kolektivna pogodba
Stara kolektivna pogodba je zaradi stalnih dodatkov in popravkov narasla že na 113 strani in je postala tako komplicirana, da je povzročala vedno nove spore. — Zato jo je družba v smislu pogodbe dne 30. novembra odpovedala na dva meseca, da njena veljavnost poteče dne 31. januarja.
Zaradi nabave novih in modernih strojev tudi stara pogodba ne ustreza več, ker se zmogljivostim strojev niso prilagodile tudi akordne postavke. Podjetje mora vztrajati na tem, da se za 8 ur plačila tudi v resnici 8 ur dela.
Nato zavrača »T. V.« celo vrsto neresnic, ki se širijo na raznih zborovanjih proti podjetju. Tako ni res, da bi po novi pogodbi izgubili delavci 32 odstotkov in več odstotkov zaslužka. Če se ne bodo
zavirale storitve, ne bodo mezde prav nič znižane. Ni res, da delavci ne bi mogli več sodelovati v občinski upravi na Jesenicah, ker da KID ne bo več plačevala zamujenih ur. KID je nasprotno sama predvidela 12 plačanih dni na leto za opravljanje dolžnosti občinskih odbornikov iz vrst svojega delavstva. Niso resnične tudi trditve nekih govornikov, da je KID zvišala cene železu. Res je nasprotno, da so se cene pri nas znižale ali ostale na isti višini. Tako je znižala KID cene za fino pločevino za 8 odstotkov, za cevi pa za 20 odstotkov, nasprotno pa so se cene za staro železo, ki ga potrebuje KID, 1.1936. dvignile in je morala KID samo za nabavo starega železa plačati za 14 milijonov din več ko prejšnje leto.
KID je pravočasno pripravila vse gradivo za sklenitev nove pogodbe ter predložila tudi osnutek nove pogodbe ter predlog o novih plačah. Edini protipredlog, ki ga pa je družba dobila, je bil predlog, da se povišajo plače za 20%. Ta predlog pomeni, da ne najdejo težke razmere podjetja prav nobenega razumevanja. Pri tako malo resnosti ne more družba še naprej razpravljati in zato je odločena, da objavi nove plačilne pogoje (kar se je tudi storilo) ter pridejo ti pogoji dne 15. februarja v veljavo. Delavci, ki s temi pogoji ne bi bili zadovoljni, morejo torej pravočasno odpovedati.
Kako hoče pomagati KID svojemu delavstvu
Nova pogodba sloni na načelu, za prejeto plačilo določena storitev. Vsak bo zaslužil to, kar mu pripada, če bo polno izkoristil svojih 8 delovnih ur.
Če javorniški in jeseniški kon-sumi ne bodo prilagodili svojih cen cenam v drugih konsumih, bo družba ustanovila svojo lastno prodajalno za svojo delavstvo. Družba tudi objavlja vzorec svojega cenika konsuma v Hrastniku, ki prodaja ceneje ko jeseniški kon-sumi.
Družba je pripravljena izvesti akcijo za zgraditev delavskih domov v največjem obsegu. Dajala bo na razpolago cenena zemljišča, priskrbela tudi cenene gradbene kredite in pomagala bo njena gradbena pisarna. — Pri večjih skupnih gradbenih terenih je pripravljena brezplačno odstopiti vse cevi za vodovodne naprave. Kakor hitro se bodo zboljšale trgovske razmere, bo skušala izpopolnjevati socialne, higienske, športne in prosvetne naprave. Skrbeti namerava za izobrazbo vajencev ter bo še nadalje prirejala poučna potovanja.
Svarilo pred štrajkom
Sedaj se hujska k štrajku. — Družba izjavlja, da si štrajka ne želi, ker bi povzročil na vse strani samo škodo. Obenem pa .tudi izjavlja, da pri sedanjih razmerah družba ne bo več delala, ker ne inore delati. Vso škodo od štrajka bi moralo trpeti delavstvo samo.
Zavedajoč se svoje odgovornosti do podjetja, do delavstva in do vsega, kar je v jeseniškem kraju zvezano s podjetništvom, ne more podjetje kreniti po drugi poti, kakor na to, na katero je krenilo, ker tako zahtevajo železne razme re. Zato poziva vse delavstvo in tudi vse druge, da se ne puste vo diti od neodgovornih elementov ter da v lastno škodo ne zavrnejo roke, ki jo podjetje nudi.
Povpraševanje	p
v tuiin
Deželni pridelki:
106 — Amsterdam: seme repe,
107 — Dunaj: predivo konoplje,
108 — Tel-Aviv: modri glavinec
Proizvodi sadjarstva:
109 — Tel-Aviv: suhe višnje. Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
110 — Dunaj: slane ribe in ribje konzerve,
111 — Jihlava (Češkoslovaška): svinjski ocvirki,
112 — Hamburg: surove biserne matice,
113 — Pariz: telečja, konjska in svinjska koža za obutev,
114 — Budapešta: kozja in kravja dlaka, volna, molzne koze,
115 — Hamburg: goveja in kozja dlaka, ščetine, konjska žima, mezdrovina, odpadki od surove kože, ostružki od kromove kože.
Proizvodi rudarstva:
116 — Varšava: barit,
117 — Dunaj: barit,
118 — Dunaj: železni oksid ter zemlja za beljenje.
Industrijski predmeti:
119 — Amsterdam: kavčukaste pete in podplati, klej za čevljarje, krtače za čevlje, žeblji in vrvice,
120 — Aleksandrija: zastopnik za kemične, farmacevtske in kozmetične predmete,
121 — Manchester: slama za izdelovanje slamnikov.
Razno:
122 — London: žitarice, konzerve, sveže sadje, les, kože, krzna, volna in svila,
123 — Bruselj, zastopnik za zdravilne rastline, živila, les, kovine, kože divjačine, žitarice,
124	—	Tel-Aviv:	kolonialno
blago,
125 — Beograd: neka naša tvrdka more izvršiti kompenzacijske posle največjega obsega po neki veliki tvrdki v Londonu, in sicer v zameno za predmete domače proizvodnje, zlasti iza vse Vrste surovin za industrijo.
Opombe:
Št. 1.: Bremervorde (Nemčija): neka tvornica išče zastopnika za plasiranje računskih in knjigovod-stvenih knjig vseh sistemov.
Št. 2.: Kopenhagen: neka tvrdka bi stopila v stik z jugoslovanskimi uvozniki surovin za ženske slamnike.
Št. 3.: Bayer - Eisenstein: neka špediterska firma nudi svoje usluge našim izvoznikom, zlasti tvrdkam, ki z enim uvoznim dovoljenjem dobavljajo blago več nemškim odjemalcem.
Št. 4.: Milan: iščejo se zveze z jugoslovanskimi tvrdkami;, ki se bavijo z državnimi nabavami v strojno tehnični stroki
Št. 5.: Milan: neka tvrdka nudi našim tvrdkam, ki delajo z železniškim in tramvajskim materialom novo avtomatično pilo.
«
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance,
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
Sejmi in razstave
Velesejem v Plovdivu
Velesejem v Plovdivu (Bolgarija) bo letos pod protektoratom Njegovega Veličanstva kralja Borisa od 3. do 16. maja 1937.
Interesenti, ki bi hoteli razstaviti na velesejmu v Plovdivu, naj sporoče velesejmski upravi: svoj naslov, kaj bi hoteli razstaviti, koliko kvadratnih metrov prostora potrebujejo, koliko prostora bodo zavzeli njih razstavljeni stroji, koliko prostega prostora potrebujejo, če žele imeti telefon, koliko bodo približno težki stroji, če potrebujejo za stroje betonsko podlago, če potrebujejo električni tok (na razpolago sta 220 in 380 voltni) in kdo bo zastopal tvrdko na velesejmu.
Razstava »Pogrnjena miza« v Pragi
Umetnostno-industrijski muzej Ind. trg. zbornice v Pragi pripravlja razstavo »Pogrnjena miza«, ki naj pokaže, kako se mora prirediti miza za razne prilike v meščanskih hišah. Na razstavi bodo prikazani vsi načini priprave miz v češkoslovaškem rodbinskem življenju.
Istočasno pa namerava muzej organizirati kot avtonomno skupino razstave tudi tujski oddelek, v katerem bo češkoslovaški javnosti prvič pokazano, kako se pripravljajo mize pri drugih narodih. Zlasti naj bi države, ki bi se udeležile te razstave, pokazale svoje moderne namizne predmete, zlasti steklene, porcelanske, kovinske in tekstilne.
Razstava !bo v začetku marca 1937 ter bo organizirana v precej velikem obsegu. Za njo so določene tri velike dvorane muzeja., Trajala bo en mesec, po potrebi pa bo tudi podaljšana. Upravni odbor muzeja prosi, da bi se razstave udeležila tudi Jugoslavija, in da določi okvir in obseg svoje razstave. Interesenti, ki bi se nameravali udeležiti te razstave, naj se obrnejo naravnost na Industrijsko - trgovinsko zbornico, Umetnostno-industrijski muzej v Pragi, kjer dobe tudi vse potrebne podrobne informacije.
Znnanja trgovina
Finančno ministrstvo je izdalo pojasnilo, da smejo izvažati blago samo tvrdke, ki so protokolirane kot izvozniške tvrdke. Samo tem tvrdkam sme tudi izdajati Narodna banka izvozna dovoljenja. Le izjemoma pa tvrdkam, ki se bavijo s trgovino predmetov, katere bi hotele izvažati.
Trgovinski minister je odobril ustanovitev družbe »Balkan Oil Comp.« s sedežem v Beogradu. Družbena glavnica znaša 1 milijon din, razdeljena na 10.000 delnic po 100 din. Ustanovitelji družbe so: Petar Mladenovič, Boža Markovič, Milisav Mitoševič, P. Ristič in Aleksander Pavlovič.
Hmelja smo izvozili leta 1935. za
106.9, leta 1936. pa le za 87,1 milijona din.
Tobaka smo izvozili leta 1935. za
158.9, leta 1936. pa le za 121,2 milijona din.
Naš aktivni saldo v kliringu z Italijo se je zmanjšal od 49 na 48 milijonov lir, aktivni saldo proti Nemčiji pa je ostal na 25 milijonov mark.
Romunska trgovinska bilanca je
bila lani aktivna za 8 milijard lejev, za dve milijardi več ko v le-*u 1935. Od teh 14 milijard pa bo dobila Romunija v devizah samo okoli 4 milijarde, ostanek pa bo večinoma uporabljen za nabavo vojnega materiala.
Trgovinska bilanca Združenih držav Sev. Amerike je bila lani aktivna za 34 milijonov dolarjev, kar je najmanjši izvozni presežek od 1. 1893. dalje, še 1. 1935. Je znašal ta presežek 235 milijonov dolarjev.
Na mednarodnem svetovnem kongresu za bombaž, ki bo v decembru 1937, se bo sklepalo tudi o splošni uvedbi 40urnega tednika v vseh predilnicah in tkalnicah.
Na izredni skupščini škode je bila povišana glavnica družbe od 200 na 220 milijonov Kč.
Italijanska finančna politika
Redni italijanski državni proračun za finančno leto 1937/38 predvideva 20,596 milijonov lir dohodkov in 23,769 milijonov izdatkov, torej primanjkljaja 3173 milijonov lir. K temu je treba dodati še izredne kredite za nabavo novih tehničnih sredstev za vojsko, mornarico in aviacijo, nadalje izdatke za gradnjo cest in mostov in vsega, kar naj služi za izkoriščanje vzhodno-afriškega imperija, o čemer pa italijanska vlada ne daje nobenih podatkov. Od predvidenega primanjkljaja odpade 1200 milijonov na povišane izdatke kolonialne uprave, povišanje obresti od državnih dolgov in povišanje vojaških edinic. O teh izdatkih pravi Gayda v »Giornale dTtalia«, da bodo stalni. Kar se tiče kritja primanjkljaja, se hoče počakati, če bo izboljšanje svetovnega gospodarstva in posebno še italijanskega pripomoglo k zadostnemu zvišanju davčnih dohodkov in bi bili novi davčni ukrepi odvisni od eventualne konjunkture. Nikakor pa se noče s predčasnimi davčnimi odredbami motiti okrepitev gospodarstva, ki si še ni opomoglo od posledic sankcij. Izredni izdatki pa bodo kriti s prisilnim posojilom na nepremičnine. S tem posojilom se namerava mobilizirati več milijard lir.
Prvi slovenski esperantski mesečnik
Izšla je prva številka prvega slovenskega esperantskega mesečnika »Niaj vizagoj« (Naši obrazi). Revija izhaja v Ljubljani, izdaja jo konzorcij, ki ga predstavlja Anton Sterle, tajnik Esperantskega društva »Zelena zvezda«, urejuje pa jo književnik Damjan Vahen. V tej prvi številki so tri pesmi Damjana Vahena, tujsko-prometno propagandni članek Minke Romanove »Slovenio — jugoslava svis-lando« (Slovenija — jugoslovanska Švica), Sterletova »Nepozabna potovanja«, članek dr. Andreja Gosarja »O družbi«, pravljica J. Urhove »Vile« in več krasnih slik naših krajev. Revija je neodvisna, nepolitična in služi tujskemu prometu. Celoletna naročnina je samo din 15'—. Kakor nas obvešča uredništvo, bo druga številka posvečena mestu Ljubljani in izide 10. februarja. Revija se naroča na naslov: Damjan Vahen, urednik, Ljubljana, Reslova 29.
Povišana na vžigalnike
f00 din vsako leto za nainavadneiši
vžigalnik
Že v 24 urah
liarva, plesira in kemično snaži obleko, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
»Službeni list
kr. banske uprave Dravske bano vine z dne 3. februarja objavlja: Pravilnik o volitvah pri bratovskih skladnicah — Sklicanje banovinskega sveta Dravske banovine — Razne razglase sodišč in ura dov ter razne druge objave.
»Službene novine« z dne 29. januarja so objavile izpremembo uredbe o monopolskih taksah z dne 27. septembra 1934. Izpremi-njata se točki 5. in 6. uredbe, ki se odslej glasita:
5. na vžigalnike in žarilnike iz kakršne koli kovine in v kakršni koli izdelavi se plačuje letno od kosa 100 din.
6. za kremenčke, kresilne kamenčke za vžigalnike pa do 0'40g težke po 10 par od kosa, za bolj težke pa 10 par od vsakih 0'40 g. Nepopolna teža do 0'40g se računa kot 0'40g.
Obenem je izšel tudi pravilnik o vžigalnikih. Njegova najvažnejša določila so:
Kot umetni vžigalniki se smatrajo vse one naprave, ki služijo v to, da se s pomočjo kremena, elektrike ali na kateri drugi način napravi plamen, žarilniki pa so naprave, s katerimi se napravlja samo žar.
Ne smatrajo se za vžigalnike magneti eksplozivnih motorjev ter navadni kremenjaki.
Proizvajati, uvažati in prodajati vžigalnike in njih dele sme samo uprava drž. monopolov. More pa te pravice odstopiti tudi zasebnikom po pogojih tega pravilnika.
Vžigalniki za posebne rudarske svetilke so takse prosti.
Vžigalnike iz plemenitih kovin (platine, zlata, srebra, pozlačene ali posrebrene ali iz mešanih zlitin) smejo uvažati le trgovine, ki so upravičene prodajati dragocene predmete. Z vsakim vžigalnikom se sme uvoziti tudi le po en kamenček.
Električne vžigalnike smejo uvažati le elektrotehnični obrati. Električne vžigalnike, ki so montirani v avtomobilih, tudi prodajal-nice motornih vozil, vžigalnike za rudarske svetilke pa samo rudarska podjetija.
Tuji potniki in turisti smejo uvoziti za lastno uporabo po en vžigalnik in po en kamenček ter električni vžigalnik v avtomobilu. Prav tako tudi jugoslovanski in tuji državljani, ki stalno bivajo v Jugoslaviji, pri prihodu iz tujine. Slednji pa morajo v 15 dneh po prestopu državne meje žigosati vžigalnik pri eni od glavnih carinarnic.
Vžigalniki se smejo uvažati samo po glavnih carinarnicah Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu in Subotici. Za uvoz je potrebno posebno dovoljenje monopolske uprave.
Monopolska taksa se plača takoj pri uvozu.
Vsak vžigalnik mora biti žigosan s posebnim žigom, ki ije visok 4 mm.
V dokaz za plačano takso se izdajajo posebna potrdila.
Na drobno smejo prodajati vžigalnike le trafike po posebnem dovoljenju monopolske uprave.
Uglednejše trafike morajo prodajati vse vrste vžigalnikov po členu 20. pravilnika za nadrobno prodajo tobaka.
Vžigalnike iz plemenitih kovin
Doma in po nek
UPSKI SPOMLADIH SEJEM 1937
(Leipziger Frilhjahrsmesse 1937)
Zatetek 28. februarja
60% popusta na vozovnicah na nemških železnicah, znaten popust v drugih državah
Vsa poiasnila dajeta častna zastopnika: Ing, G, TDNNIES, Ljubljana. Tyrševa 33, tel. 27-62 JOSIP BEZJAK, Maribor. Gosposka 25, tel. 20-97 In ZVANItNI BIRO LAJPCfiKOG SAJMA. Beograd, Knez Mihajlova 33/I, tel. 24511
pa le prodajalne predmetov iz teh kovin.
Prodajne cene za vžigalnike in kamenčke določa finančni minister. Trafikanti dobe 5% provizije.
Trafikanti dobe vžigalnike pri monopolski upravi, morajo pa jih plačati vnaprej. Dokler traja pogodba z Jugoslov. družbo vžigalic, d. d. v Beogradu, dobe trafikanti vžigalnike pri njej.
Prodajalci vžigalnikov moraijo voditi posebno knjigo, v katero morajo zapisati vsako prodajo vžigalnikov in kamenčkov. To knjigo dobe brezplačno pri prvi nabavi vžigalnikov.
Vsakemu kupcu vžigalnika mora trafikant takoj izdati potrdilo ter vpisati v knjigo podatke o kupcu. Kamenčke sme prodajati le onim, ki imajo predpisano potrdilo in ki so plačali monopolsko takso za do-tično koledarsko leto.
Letno monopolsko takso 100 din mora vnaprej plačati vsak lastnik vžigalnika. Pri najbližjem prodajalcu vžigalnikov dobi posebno znamko, ki jo mora prilepiti na ustrezajoče mesto potrdila o nakupu vžigalnika.
Osebe, ki so imele dva ali več vžigalnikov, morajo plačati za vsak vžigalnik letno takso 100 din.
Kontrolo za pravilno prodajo vžigalnikov in njih delo izvršujejo organi finančne kontrole. Tudi Jugoslovanska družba vžigalic ima pravico kontrole. Vsi trafikanti so dolžni prijaviti vsako kršitev teh predpisov.
Kršitve teh predpisov se kaznujejo z globo od 20 do 500 din.
V treh mesecih, to je do dne 29. aprila morajo dati vsi lastniki vžigalnike žigosati.
Oni, ki so pri uvozu že plačali 50 din, plačajo za letos le 50 din, za zlate vžigalnike, za katere se je preje plačalo 200 din, se ne plača taksa za letošnje in za prihodnje leto. Tudi za vžigalnike, ki so.se leta 1929. žigosali brez plačila takse, se mora sedaj plačati monopolska taksa 100 din.
*
To so v glavnem nova določila glede vžigalnikov. Če je bil njih namen, da se uporaba vžigalnikov čisto zatre, potem je treba priznati, da bodo ta namen dosegla. Kajti pri taksi 100 din za najbolj navaden vžigalnik na leto se vžigalniki res ne izplačajo več. To se pravi, da bi moral lastnik uporabiti na mesec 10 škatlic vžigalic. Taksa je torej tako visoka, da je izgubila fiskalni namen in da je samo prohibitivna. Ali je bil v resnici to namen?
Pripomnili pa bi še naslednje. Na vžigalnike so se mnogi ljudje tako navadili, da jih bodo le težko pogrešali in da bodo zaradi nove takse tako nejevoljni, da bodo morda opustili celo kajenje. To je tem bolj verjetno, ker so sedanje vžigalice neverjetno slabe, čeprav so več ko pretirano drage. Bojimo se zato, da bo povišanje takse na vžigalnike rodilo čisto drugačne rezultate, kakor pa je pričakovala monopolska uprava.
Trgovinske zveze z Madjarsko
Interesentom za trgovinski promet z Madjarsko daje informacije in navodila Zastupstvo Kralj. Mad-jarskog zavoda za spoljnu trgovi nu, Beograd, Dečanska ul. 33.
Drobne vesti iz Bolgarije
Bolgarska vlada je izplačala izvoznikom za kompenzacijske posle od 30—34-5 % premije.
Občinska uprava v Varni je sklenila, da odda nekemu nemškemu podjetju zgraditev velikega železnega mostu, ki bo vezal mesto z industrijskim predmestjem. Most se bo začel graditi letos spomladi in bo na jesen 1938. gotov.
Finančni odbor je sprejel proračun vojnega ministrstva z aklamacijo v priznanje zaslug naše vojske. Proračun za vojsko znaša skupno 2.142 milijonov din, in sicer 522,4 za osebne, 962,4 za materialne in 657,5 milijona din za izredne izdatke. Proračun je v primeri z lani povišan ža 118 milijonov din, kar je v primeri z ogromnimi izdatki drugih držav za vojsko pač skromen znesek.
Ekspoze notranjega ministra v fin. odboru je podal minister dr. Krek. Proračun notr. ministrstva izkazuje 538 milijonov izdatkov, in sicer za notranjo upravo 222, za orožništvo pa 316 milijonov din število uradnikov se poveča za 332, število stražnikov pa za 272. Povečanje je nastalo potrebno zaradi poglobljene komunistične delavnosti in večje kriminalnosti. Vseh uslužbencev v notr. min. bo po novem proračunu 8.961. Povečanje števila uslužbencev je postalo potrebno tudi zato, ker je bilo leta 1934. njih število Čezmerno znižano, namreč za 576. Vseh orožnikov je 437 oficirjev in 17.493 orožnikov. Krediti za orožništvo so nekoliko zmanjšani. Minister dr. Krek je tudi podrobno navedel, kako se je zboljšala poročevalska služba pri policiji. Finančni odbor je sprejel proračun notr. ministrstva v načelu in v podrobnostih.
Narodna skupščina je imela po božičnih praznikih dne 1. februarja svojo prvo sejo. Podpredsednik Markič se je najprej spominjal umrlega poslanca Dobroviča. Nato je bilo skupščini predloženih 10 mednarodnih konvencij. Poslanec Stanko Lenarčič je vložil interpelacijo o poravnavi škode, ki jo je napravila italijanska vojska na Hrušici. Končno je skupščina prešla na dnevni red ter določila, da pride na dnevni red prihodnje seje trgovinski zakon.
Narodna skupščina je začela v torek že z razpravo trgovinskega zakona in se je zato udeležil seje kot ekspert vlade tudi univ. prof. dr. Škerlj iz Ljubljane. V imenu manjšine je poročal o zakonskem načrtu posl. Ivan Mohorič. Izjavil je, da je upal, da manjšini ne bo treba predložiti oddvojenega mišljenja, toda nastalo je polno vprašanj, zaradi katerih se z načrtom ne more strinjati. Priznava, da je zakonski načrt sestavila komisija znanstvenikov in da je mogla opozicija po uvidevnosti univ. prof. Škerlja mnogo svojih predlogov v novem zakonu uveljaviti. Toda materija je preveč ogromna in delo se je preveč forsiralo, da bi se mogla vsa vprašanja dovolj temeljito proučiti. Opozarja tudi, da je pred skupščino še nepopolni zakon in da brez uvodnega zakona sploh ne more stopiti novi zakon v veljavo. Poslanec Mohorič je nato podrobno poročal o posameznih določilih zakonskega načrta. Njegova izvajanja so napravila močan vtis na skupščino.
Inž. Košutič je imel daljšo konferenco z dr. Mačkom. Inž. Košutič bo prevzel vodstvo dr. Mačkove politične pisarne,v ker je sedanji tajnik prof. Jelašič obolel.
Po povratku inž. Košutiča se v kratkem pričakuje tudi povratek dr. Jurja Krnjeviča.
Poslanec Zuber je vložil v finančnem odboru skupščine predlog, da se zniža državna trošarina na bencin in nafto. Zaščitna carina naj bi se odpravila ter dopustil uvoz bencina in nafte po enakih pogojih vsem uvoznikom, če bi se trošarina znižala, bi se število motornih vozil takoj silno povišalo in država zaradi znižanja trošarine ne bi imela manj dohodkov.
Društvo za ceste je bilo ustanovljeno v Ljubljani. Namen društva je, da v sodelovanju z javno upravo skrbi za zboljšanje cest in da propagira vsa vprašanja, ki se tičejo cest. Za predsednika novega in prepotrebnega društva je bil izvoljen dr. Vinko Vrhunc, za podpredsednike pa šef teh. oddelka banske uprave inž. Skaberne, inž. Mačkovšek ter dr. Ciril Pavlin.
Prometno ministrstvo je dovolilo kredit 2,1 milijona din za ureditev perona na zagrebški postaji.
Ker so se pogajanja med delavci in splitskimi cementarnami za sklenitev kolektivne pogodbe razbila, so začeli delavci stavkati. Skupno stavka okoli 1600 delavcev.
Novi proračun mesta Zagreba predvideva 242,8 milijona din dohodkov in prav toliko izdatkov. V primeri s proračunom v 1. 1936/37 je novi proračun povišan za približno 16 milijonov dinarjev. Novih investicij pa proračun ne pred videva.
Hotel »Esplanade« v Zagrebu je prevzel konzorcij domačih finančnikov in strokovnjakov.
Kakor v ljubljanski tako raste tudi v mariborski bolnišnici število bolnikov stalno. V 1. 1935. je bilo 11.851 bolnikov, lani pa že 14.197 ali za 20% več. Razširjenje bolnišnice je nujno potrebno ter bi bilo v ta namen potrebnih 16 milijonov dinarjev.
Bolezenski fond za poštne nameščence nameravajo ustanoviti v Beogradu.
Volitve delavskih zaupnikov v tovarnah KID se je od 2612 volilnih upravičencev udeležilo 2367. Posamezne liste so dobile: Savez metalskih radnika Jugoslavije (socialisti) 1333 glasov in 9 zaupnikov, Jug. strokovna zveza 473 in 3 zaupnike, Nar. strokovna zveza 375 glasov in 3 zaupnike, disidentska lista 184 glasov in 1 zaupnika.
Savska banovina bo povišala banovinsko doklado, ker drugače ne more najti kritja za povečane izdatke za ljudsko šolstvo, ki preide s 1. aprilom v banovinsko upravo.
Nemška vlada je prepovedala Nemcem, da bi sprejemali Noblo-vo nagrado. Hkrati je ustanovila posebno nagrado v višini 100.000 mark za zaslužne nemške znanstvenike in umetnike. Takšnih nagrad bo Nemčija razdelila vsako leto po tri. Vtis tega nemškega nastopa proti Noblovi nagradi pa je bil v velikem svetu čisto drug, kakor so Nemci pričakovali. Tako pravijo Švedi, ki so sicer znani kot germanofili, da je Hitlerjev najnovejši dekret samo dokaz fanatičnega nacionalizma narodnih socialistov.
Po uradni madjarski statistiki je na Madjarskem 8,1, v nasledstvenih državah 3,4 in drugod po svetu 0,7 milijona Madjarov. Ta uradna statistika pa ima silno velike oči in ne drži niti glede Mad-jarske.
Ves ladijski promet na Severnem morju so morali zaradi silnega viharja ustaviti.
Velik plaz je zasul četo italijanskih alpincev. 22 vojakov je našlo smrt pod snegom.
Tridnevni močan dež je povzročil, da sta prestopile reki Manza-nares in Tagus bregove in da so bili preplavljeni vsi strelski jarki nacionalistov pred Madridom. Ti so se skušali z napadom rešiti iz objema obeh rek, a se jim je napad ponesrečil. Severno-zapadno bojišče pred Madridom je bilo pokrito s trupli nemških in italijanskih vojakov, ki so jih pokosile strojnice republikancev. Celi oddelki nacionalistov so odrezani od svojih čet in jim morajo dobavljati hrano in municijo z letali.
Radio Ljubljana
Četrtek, dne 4. febr. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Pester spored (radijski orkester) — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura —: 19.50: Zabavno kramljanje (Narte Velikonja) — 20.00: Pisan večer, pri katerem sodelujejo; Bojan Adamič s svojim orkestrom, Jožek in Ježek, člani rad. igr. družine, vmes nekaj plošč — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Petek, dne 5. febr. 11.00: šolska ura: živali v ljudski veri Slovencev (Vinko Moderndorfer) —12.00: Slovenska vokalna glasba (plošče) 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Ženska izobrazba (prof. Slava Lipoglavšek) — 18.20: R. Kor-sakov: Indijska pesem (plošče) — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) — 19.00: čas, vreme, poročila, obvestila — 19.30: Nac. ura -r- 19.50: Zanimivosti — 20.00: Rezervirano za prenos — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.30: Angleške plošče.
a
'/X
IJHJj
/N
555
IIIRJ
555
11555
KUSE) E
vseh vrsl- -por
fotografijah^
ali risbah.
luvr if m/#
n aisoiidn ofio ki itt €9
ST-DIU
HUB LIANA
DALMATINOVA 13
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.