I zbaja vsak četrtek, Velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom
na celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k.
„ «/„ „ • A. 80 k.
Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. „ pol leta . 1 11.30 k.
" /« : -y,ok-
Posamezni listi so dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za o k.
SLOVENSKI
Podučiven list za slovensko ljudstvo.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo.
Oznanila se prijemajo in plača se za navadno vrstico če se oznanilo natisne enkrat, 10 kr., če dvakrat, 15 kr., če trikrat 20 kr., in vsakokrat za kolek 30 k.
„Poduk v gospodarstvu bogati deželo."
S t v. 29.
V Mariboru 21. julija 1870.
Tečaj IV.
Vojska med Prusom in Francozom je gotova.
Pred tednom je še vse mislilo, da se bode počet prepir spet poravnal, posebno ko se je pruski kraljevič odpovedal špjinjskega prestola, kar je Napoleon od pruskega kralja zahteval in ker se je mislilo, da je to edin vzrok prepira med Francozom in Prusom. Da to vendar ni bil edin vzrok svaje med Prusom in Francozom in da se je Napoleon na vsak način hotel vojskovati z Prusi, se zdaj celo jasno kaže ; ker, ko se je pruski kraljevič odpovedal Spanjskega prestola, je še Napoleon dalj" zahteval od pruskega kralja, naj se Prus na večne čase ^aveže, da ne bode dovolil, da bi se kedaj eden pruske kraljevske rodovine vsel na španjski prestol. Da bi se to tudi lebko poravnalo, je gotovo. Pruski kralj vendar tega ni hotel, in tako je tudi on pokazal, da hoče vojsko s Francozi. Dalje je tudi to dokaz, da sta oba prepir iskala, ker sta se oba že više tri leta zmirom pripravljala na vojsko.
Že od leta 1866 sem, ko so Prusi tako sijajno zmagali pri Kraljevem Gradcu , so Francozi začeli strašno zavidati Pruse in strune med njima so se od dneva do dneva začele bolj napenjati, tako, da se je bilo vsak dan bati tega, kar je zdaj prišlo, da namreč popokajo. Ošabni Francoz tega ni mogel prenašati, da so Prusi postali tako močni od onega časa. Prusi pa so postali strašno ošabni po oni veliki zmagi 1. 1866 in mislijo, da so zdaj že le sami gospodi v celi Evropi in da smejo že vsem drugim vladam zapovedovati. Med dvema ošabnežema pa se lehko najde vzrok prepira, in ta se je našel tudi tukaj.
Vojska bode strahovita, ker kakor se čnje, si bode nasproti stalo više poldrugi milijon vojakov , ki so za vojsko strašno navdušeni, in ki drug drugemu kričijo smrt. Smrt bode spet imela strašno žetvo, ker obe stranke ste oboroženi z novim orožjem. Ktera stranka bode zmagala, še zdaj ve le sam Bog.
Kakor je dozdaj znano, stojijo Francozi celo sami, s Prusi pa bode v vojsko stopila vsa severno-nemška zveza (bund) in na ta način bi Prusija imela mnogo več vojakov kakor Franeoska; pravi se vendar, da so proti temu francoski vojaki bolj izkušeni, vredjeni in vajeni.
Naj bode izid vojske kakor koli, Avstrija pri tem ne bo nič pridobila, temuč še zgubila, ker, če se ravno ne bo nič vtikala v boj, bo vendar sklicala svoje odpuščene vojake, kakor je povelje že dano, in to bo spet požrlo mnogo de narja. — Avstrijanski Slavjani pa bodo morebiti ložej dosegli svoje pravice, če zmaga Francoz, ker če zmaga Prus, bode njegova prevzetnost hotla zediniti vse Nemce in bo hotela imeti Adrijo, in kaj bo tedaj z avstrijskimi Slovani, si lebko mislimo.
Tabor pri Kapeli,
eno uro niže Radgone.
(Dalje.)
Profesor Šuman govori dalje: Pa še veči kvar izvira iz tujih šol za naš narod. Oni mladenči, ki so se v tujih šolah vsled izvrstne glave konečno izšolali, so večidel bili
zgubljeni za svoj narod, ne znajo ne misliti, ne govoriti za narod, niti ne čutijo več za narod, kamo-li, da bi ga dramili, vzdigali, učili in osvobodili. Navdušili so so za tujstvo, in tujci so jih naučili svoj lastni rod zaničevati, zasramovati. Odtod žalostna prikazen nemškutarije, ki nam je htela naš krepki slovenski narod pogubiti, pokončati, izdati. Lastni sinovi so divjali proti lastni krvi. Hvala Bogu, da samosvest našega vzbujajočega se naroda in lastna vest in iskreno ro-doljubje naših od sam sebe zboljšanih sinov take krvave rane začenja celiti. Če tedaj hočete, slavni tabor! take šibe od naše mladine in od našega naroda odvrnoti, če hočete dragi očetje, da se vaši sini učijo v takem jeziku, da morejo napredovati, da morejo učitelja in knjige razumeti, če želite, da korist domačega in naravnega uka in omike se razliva .iz ust vaše naučene mladine nazaj v narod krez vse ljudstvo ¡slovensko, onda zahtevajte dues, da bo v vseh šolah učni (jezik slovenski.
Nemški jezik naj se s tim ne zavrže , ampak naj se tudi uči, da naša učeča se mladina na srednjih šolah tudi nemški zna, toda le primerno zarad nemščine 3—4 ure na teden, a rečni nauki in vsa zuanost naj se uči za Slovence v slovenskem jeziku, kakor se to godi po celem svetu, kitajsko ne izvzeto, in kakor to veleva v § 19 ustavnih postav izrečena ravnopravnost vseh jezikov in narodov.
Slovenci in Sl-ivenke ! znamenje tuje nadvlade je tuji jezik v sodniji, uradih, davkarijah in vsem javnem življenju. Stara slovanska pesem pravi: Otec je šel k očetom, prišel je tuj človek in nam kruto zapovedoval v tujem jeziku, nam pravdo sodil v tujem jeziku in je z nami ravnal prav po tujskem. Te pesnikove besede so se vresuičile tudi pri nas Slovencih. Tisoč let smo čutili tujca nad seboj, ki je prav po tujsko ravnal z nami. Hvala Bogu! časi se popravljajo, svoboda se je prisvetila , Avstrija se je ustanovila in naš svetli cesar je zagotovil in dal vsem avstrijskim narodom enake pravice.
Tudi naš slovenski narod se začenja dramiti. Imeli smo sicer že 1781 postavo, naj se sodi v deželnem jeziku. L. 1811 je bilo veleno, naj se postave oznanujejo prav, t. j. v deželnem, pri nas slovenskem jeziku. Toda slovensko ljudstvo teh pravic ni v posest vzelo, bilo si je premalo zdram-Ijeno, komaj se je začelo narodnosti zavedati, leto 1848 je streslo vse narode, vzbudili smo se, in ker imamo od I. 1860 sopet ustavno dobo in v postavi od 21. decembra 1867 popolno pravico ravnopravnosti, je pričakovati, da slovensko ljudstvo svojo pravico ravnopravnosti tudi v posest vzame. Kako se to zgodi ?
Iskati, trkati, tirjati moramo, da bodo tudi po naših uradih samo možje nastavljeni, ki slovenski znajo, ki da nam odmah slovenski pišejo. Tako so vse to dobili Magjari, Hrvati in večidel tudi Čehi in Poljaki. Zakaj mi Slovenci ne bi V —
Čuvajočih je pravica. Kaj nam pomaga pravica na papirju. Pravica na papirju je naše dolžno pismo, iztirjajmo si dolg, da nam pravica ne zastara, zaspi, prepade. Jaz ne želim in ne zahtevam, da bi se kakor indi, nemški uradniki in učitelji od tod pregnali, ampak po postavni poti, po pogodbah in pravično se nam naj naša pravica da. Saj imamo dosti domačih slovenskih uradnikov in učiteljev v službi na tujem. Ti se nam naj domu pošljejo, in tukajšni gospodje, če slovenski ne znajo in se nočejo naučiti, naj se tja postavijo, in prav bo. Pomislite le, kaka krivica se vam godi
pod tujim uradovanjem. Pišejo se vara tuje pisana pisma, ki jih podpisujete in ne razumete. Veleva se vam s tujim jezikom, ki ga ne umete, taka povelja nosite od Poncija do Pilata, da vam jih raztolmači, slovenska pisma vam bi pa vsako dete prebralo. Tako gubite čas in denarje. Sodniki vas sodijo, ki vas ne umejo, tedaj dostikrat krivo, življenje in premoženje je na zgubi. In vi, če ste pametni, ne bote zahtevali, da se krivica preobrne v pravico, tujstvo v slovenstvo nadvlada v svobodo? Božja in državna pravica nam daje in dovoljuje slovenske urade in slovenske šole; če jih še v istini nimamo, iztirjajmo si jih po naših poslancih, po taborjih in po vsaki pošteni in postavni poti. Ne dajmo pasti sosedu po našem travniku, postava naj bo plot, pravica daje mir in nam čast in poštovanje. Kdor zaničuje se sam, je podlaga tujčevi peti, pravi slovenski pesnik. Kristus pa pravi: Ljubi Boga nad vse in bližnjega kakor sam sebe. Ljubezen do Boga, je pravica božja, ljubezen do bližnjega je društvena pravica. Ljubimo vse narode in dajmo njim pravico, pa ljubimo pred vsem tudi sebe, in to naj bo mera, kako naj bližnje narode ljubimo. Vsi ostali ljudje in narodi znajo najpred sebe ljubiti in spoštovati in potem še le zrav-navajo ljubezen do bližnjega. Storimo tudi mi Slovenci tako in ne hvalimo in ne spoštujmo in ne branimo najprej tuje, potem še le sebe in svoj rod. Tega krščanstvo ne tirja, ampak ljubi sebe in kakor sebe ljubi tako tudi druge.
Zato pričakujem, da bote zdaj z glasovanjem enoglasno zahtevali svoje pravice, ki vam gredo pred Bogom in po postavi: naj se slovenski jezik uvede kot učni jezik v vse šole in kot uradni jezik v vse urade na zemlji slovenski.
Predsednik da glasovati o drugi rezoluciji: § 19 državnih osnovnih postav se naj dejansko izpoluuje, naj se zato na slovenskem slovenski jezik v vse cesarske urade in kot podučni jezik v vse šole vpelja iu sicer taki v začetku prihodnjega šolskega leta. To rezulocijo so taboriti soglasno sprejeli.	(Dalje.)
Po volitvah.
Kaderkoli umni gospodar kako važno delo dokonča, pregleda še enkrat vse pripomočke, vzroke itd., za kterih voljo je delo dobro ali slabo izišlo; tako se zmirom uči in njegovo lastno poslovanje mu je izdatna šola biti vedno umnejsemu in previdnejšemu.
Zadnje volitve na Slovenskem bile so za vsakega narodnjaka trda šola, v kteri smo se marsikaj naučili; treba je te nauke si v možgane zabiti, in nikdar pozabiti.
Videli smo, da so naši protivniki povsod v prvi vrsti slovensko duhovstvo grdo napadali in črnili, vedoč: ako ta steber poderejo, bo jim lahko priti do zmage. Obče je znano, da so duhovniki po slovenskih deželah v ogromni množini iskreni narodnjaki , kteri se tudi od nemškutarskih pravno-slavljenih ne dajo prestrašiti, ne od svoje pravične poti od-vrnoti. Kako bi tudi drugače bilo? Duhovniki po slovenskih krajinah so, bi rekel, celo vsi •— kar se v nemških deželah avstrijskih nikjer ne primeri — rojeni iz naroda, tedaj sinovi svoje domovine; tukaj imajo svoje ljube starše, brate in sestre, prijatle in znance, ali je mogoče drugači, ko da svoj narod ljubijo in se za njega žrtvujejo? Veliki neumnež more tedaj biti tisti, kteri meni, da bojo kaki klateži iz mest, ali nemškutarski uradniki, ki gredo vedno s trebuhom za kruhom, ali celo trdi Nemci, ki so se tukaj večidel z vašimi žulji obogatili, ja še vas nekteri zdaj nesramno molzejo, bolje koristno svetovali, kakor narodni duhovniki in znani narodnjaki. G. Rodošegg je celo tako nesramen, da duhovnikom volilno pravico odrekuje, ko govori: v čisto posvetue zadeve, kakor je volitev dež. poslanca, se duhovni nimajo vtikati1*, če ravno dotične postave znati mora. Človek, kteri drugače govori kakor vč, je grd lažnik, in taki gotovo našega zaupanja ne zasluži.
Drugo orožje, kterega se nemškutarji proti narodnjakom poslužujejo, je pa bilo povod „nemški jezik", kterega hočejo narodnjaki zatreti, kakor oni trdijo. To orožje se je pred zadnjimi volitvami pa presneto „kunštno" sukalo. Slišali smo, da brez nemščine se celo rokodelstva fant ne more izučiti, ne k visoki časti priti, ne k javnim uradnijam. Tudi tisto J. T. Blagotinšekovo iz deželnega zbora se je nam na novo sogreto ponudilo: „Kako daleč pa prideš samo s slovenskim jezikom"? G. Blagotinšek so trdili pred nekterimi leti v deželnem zboru: „Od Maribora do Dravberza!!" —
Da se je g. Blagotinšek iz Maribora proti tisti strani obrnol, kjer Frankobrod leži, to se nam čudno ne zdi, saj vemo, kamo tega posinovljenega Nemca neka skrivna sila vleče. Ali da si je protinarodni kandidat v ptujskem okraju ni rajši postavil prašanje: „Kako daleč po svetu pa prideš, če drugega jezika ne znaš, nego nemškega?" temu se čudimo? — Mi bi njemu lahko odgovorili: „Od Ptuja do Varaždina". — Saj znate g. R— kako ste pred 9. leti tamo morali svoja kopita pobrati in ste žalostni v Ptuj nazaj prikimali, ker vkljub svoje izvrstne nemščine v Varaždinu niste mogli več shajati, ker se je tamo narodno začelo uradovati. Vidite, „kako daleč prideš" tudi proti Vam lahke obrnemo; — navadno pa na to odgovorimo: Slovenci smo, hvala Bogu, ne cigani, da bi se po svetu klatili, naše geslo je: Ostani doma in preživi se pošteno; doma pa navadno drugega jezika ne potrebujemo, ko materinskega. Toliko je naše ljudstvo bi rekel, skoro povsod pametno, da sprevidi: tuji jeziki človeka ne napravijo poštenega, delavnega, varčnega, umnega gospodarja; ker žalibog, vsakdanja skušnja uči, kako med vojake odhajajoči mladenči, se tamo sicer nemški jezik, nekteri precej dobro naučijo, ali domu dospevši, se zatega delj ne vedejo bolj urno pri delu , nekteri so še veči sirovcži in neotesanci, ko tistokrat, ko nemščine še celo nič umeli niso; ja pred pridni, so potem mnogokrat huda šiba za žalostne stariše in celo sosesko. Ne tiči tedaj v nemščini sreča našega slovenskega ljudstva, ampak v tistih vednostih, ktere srce požlahtnijo in um zbistrijo, in teh se naj naša mladež pred vsem drugim v domači šoli pridno uči.
Zedinjenje Slovencev, ktero vsi narodnjaki ko naj srč-neje želijo, nemškutarjem hudo v oči bode; nevedne ljudi strašijo; mi hočemo Štajarsko raztrgati, davke pomnožiti, kupčijo z vinom zatreti itd.*), to reč tako stavijo ljudem pred oči, ko bi narodnjaki hteli med Nemci in Slovenci napraviti grozno prepad, da eden do drugega več priti nebi mogel. Ali bomo na nemški meji postavili kinežki zid, in Nemci nam ne bojo mogli železa, in mi jim ne vina pošiljati. Tako si menda tudi oča Marinič od sv. Urbana to reč mislijo, ker so po volitvi 23 jun. Hermanove volilce hudo kregali, rekši: „Zdaj ste napravili vi tumelni vi, vaši in vaših otrok otroci še bodo pomnili to volitev in trpeli!" Le potaložite se, ako dosegnemo svoj namen in se zedinimo, ne bo v Ptuju zatega del en lot manj železa; in ker se do tistih dob „Oberštajarci" vinopitvini ne bodo odpovedali , bodo tudi zanaprej dobro kapljico knpovali, kjer jo bodo bolj po ceni dobili, če tudi v sredi Slovenije. Kar dače zadeva, so že lani g. dr. Vošnjak dokazali, da je neresnično, da bi se zatega delj, če se zedinimo, dače pomnožile, ja celo znižati se morajo. Od dežel-uih stroškov samo Gradec 1 milijon požre, tamo se slovenski denar rabi za nemško gledišče, najlenišnico (Findelhaus) itd. Koliko se stori z deželnim denarjem za ceste, uravnanje rek, za šole v nemških okrajih in koliko v slovenskih? treba samo deželne račune pregledati, in vsak se lahko prepriča, da s svojimi 35 % v deželno blagajnico presneto dosti plačujemo gledč na dobrote, ktere se nam delijo.
Konečno še naj omenim, kaj sem saj pri volitvi v Ptuju opazil: kjer soljudje bolje premožni, neodvisni in bolj skrbno slovenske časnike in knjige berejo, se tudi bolje zavejo svoje narodnosti, se ne dajo tako lahko od nemškutarjev zmotiti. Zato so prebivalci na obeh straneh Pesnice ko en mož, narodno volili. Srednje Haloze, in gornje ptujsko polje nas je letos pri volitvi v okrajni zastop in v deželni zbor večidel zapustilo. Srednje Haloze imajo Ptujčani, naj bolj g. L. v rokah; nekoliko iz lastne nemarnosti, nekoliko zavoljo drugih nesrečnih razlogov so ti reveži nekterim bogatinom hudo zadolženi, in kakor ti trobijo, tako oni radi ali neradi plešejo.
Naj bolj smo se čudili Urbančanom, kteri so, mislim razun enega vsi, protinarodno glasovali. Ta prijazni kraj, s svojimi dosti premožnimi prebivalci, prelepimi hribi, kjer žlahna trta rase, tu, kjer je od nekdaj že bilo mnogo narodnih dijakov, tu, kjer je svoj čas »amperi svoje mične slovenske pesmi peval; tu, kjer je leta 1848 na naj višem holmcu velikanska narodna zastava veselo vihrala, ta kraj — se nam je izneveril! — Narodnjaki, urno na delo, podučujmo vsak v svojem krogu naše ljudstvo, bistrimo um, kdor spozna svoje prave prijatelje in se jih v vseh okolnostih neomahljivo drži.
*) O koristi zedinjenja pozneje obširno.
Pis.
Gospodarske stvari.
Umni sadjorejec.
Bolezni sadnega drevja in njih zdravila.
Kakor živina zboli in oslabi, ali pa celo pogine, če se ji ne pomaga, tako tudi drevje, če sadjorejec bolezni drevja ne pozna in v pravem času ne pomaga. Najnavadnejše bolezni sadnega drevja so:
R a k.
Kadar se po deblu ali po vejah rujave ali črne kraste pokažejo, in rapove bunke ali trobljive jamice naredijo, ki se po drevesu razširjajo in globokeje v les segajo, je znaoi-nje, da drevo raka ima. Rak potem postane, če se koža tačas, ko je les v muzgi, odere ali odrgne in rani.
Ta bolezen se ozdravi, če se v jeseni ali spomladi, ko muzga ne teče, ves tak gnjil les izreže, do zdravega, in z vrtnim mazilom rana zamaže, če je rak v deblu; če je pa ktera veja taka, se odžaga pri deblu in rana zamaže. T pomaga pri takem dievju, ktero še ni predebelo, in pri kterem še ta bolezen ni pregloboko v les zašla; inače se poseka in drugo posadi.
Trohljivost.
Trobljivo duplo je taka bolezen drevesa , da deblo v sredi izgnijein votlo postane; pri vsem tem je drevo po koži in po vejah zdravo in sadje rodi. Ta bolezen ima svoj začetek največkrat od napčnega cepljenja, če se rana dobro ne zamaže, da se les začne v skladu sušiti, čeravno koža preraste, v sredi pa vendar les dalje gnjije; ali če se drevesu kak verh odlomi ali odseka in rana ne zaceli; ali če pri presajenju se korenina v sredi razkolje, da gre gnjiloba od tal proti vrhu. V časi pa tudi črv od spodaj gori ali od strani v les jč, in les gnjiti začne. Iz črvojedne se naj-lože spozna, kje da je; črv se mora brez odloge s svilo ali dratom, ki se v luknjo porine, ko se mu je malo konec zakrivil, umoriti in izpotegniti. Tej bolezni ni lahko v okom priti ali je odpraviti. Sad takega drevesa ni tako dober, kakor je zdravega.
S m o 1 i k a.
Smolika je, kadar drevo po koži črno kakor ožgano ali dimasto prihaja in koža odstopi, ali pa muzga iz njega solzi, ki se kakor smola strdi in grampasto buuko naredi, kar sčasoma drevo konča. Ta bolezen dobi večidel kosčično sadno drevje, marelice, breskve, črešnje in češplje; kedaj pa tudi jabelka in hruške.
Drevo smolikasto postane, če ima preveč živeža, če blizo kake gnojnice stoji, če mu je preveč pognojeno. Tudi pozni mrazi, ko je drevo že muževno, muzgo strdijo in skazijo, da se lesne žilice potem zagostijo in grampe po koži naredijo. Tako drevo se ozdravi, če prepozno ni, ako se mu vsa smolika do zdravega lesa izreže in rana z drevesnim mazilom zamaže.
Mana.
Mana ali medena rosa, je kakor v sladko reč spremenjena muzga, ktera bi bila morala cvetne popke narediti za prihodnje leto. Tako drevo nima ne letos ne prihodnje leto sadnjih popkov, in listje dolgo pikasto ostane, kder je izpo-tena medena rosa bila; na hruškovem in jabelčnem listju je zjutraj večkrat tako obilna, da se cedi po perju ali listju, če ga bčele ali mravlje prej ne popijejo. Temu se ne ve v okom priti. V kratkem topel dež, je najboljša pomoč.
Oskrumbe.
Oskrumbe dobi drevo v slabi prsti, ki poletna vročina muzgo prepeče in skazi. Spozna se na tem, da začne koža na drevesu od tal proti vrhu dimna ali sajasta, s časoma pa krastova in grampasta prihajati. Drevo neha rasti in medli tako dolgo, da se usuši, če se mu hitro ne pomaga.
Pomaga se mu tako-le: Vso bolno kožo mu gre izre-zati do zdrave, zelene kože, in rano z mazilom zamazati, drevesu pa boljšo prst dati; in če je suša, mu nekaj časa pomakati. Ako je drevo še mlado, se naj presadi v boljšo zemljo, k
Mah.
Če drevo v pusti zemlji stoji, in nima zadosti živeža, da bi moglo čvrsto rasti, ali pa je na koreninah poškodovano, da so jih miši ali črvi oglodali, ali je drevo sicer zanemarjeno; takega drevesa se mah najraje loti, ki ga zlo muči, da ne le ne raste, ampak tudi ne rodi. Prva pomoč v tem obstoji, da se omenjeni vzroki odstranijo. Potem se mah po deblu in vejah čisto ostrga, s slamo, 8 ščetjo aH krtačo, ali pa s staro metlo dobro obdrga, in s cunjo v lugu namočeno, drevo umije; zadnjič pa z apnom pobeli, da mah popolnoma pogine, in kar je mrčesa v skorji, se pokonča.
Tako se drevo pomladi, in je v kratkem spet rodovitno.
----
Dopisi.
Iz Maribora 17. dné t. m. obhajali smo tukaj prvi shod za osnovanje katoliško politiškega društva. Zbralo se je bilo blizo 500 ljudi iz mesta, največ pa iz mariborske okolice, kar je posebno veselo znamenje, da Slovenci poduka v politiških recéh želč. — Govorili so najpreje milostlj. knezoškof, ter v prisrčni besedi poudarjali posebno dve reči, ki ste tudi društvu poglaviten namen. Prvič so lepo razložili, kako važno da je, v sedanjem času katoliško zavednost si vzbujati. Katoliška vera pravega napredka v nobeni reči ne zavera, ampak le varuje, da človek pravega pota ne zgubi. Drugič so omenili stvar, ki je zares vsej Avstriji vogelui kamen; in to je pravica, ki mora vsem narodom ednaka biti. Enakopravnost so povdarjali viši pastir, in tega ravnila se hočejo tudi držati, ker je v škofiji med Slovenci tudi Nemcev.
Potem sta nemški govorila povabljena gospoda iz Gradca, č. g. J. Karlon, „Volksblat-u" vrednik, razlagal je v jasni besedi, kako koristna da so konservativna pohtiska društva, ktera so najboljša šola, ako hočemo dobrega sadii od ustave, ki nam je dana. V Mariboru — pravi govornik — ima središče biti za vsa društva po dolenji Štajarski, kakor je v Gradcu središče za gornjo stran. Več ko bode društev in društvenikov, več bo tudi veljal njih glas, kadar bodo govorili. — Drugi govornik iz Gradca je v prav šaljivi besedi razlagal, da so dosedanje poskušnje, kako Avstrijo na trdne noge postaviti, sicer veliko denarja stale, pa vendar spodletele. Obrnilo se bo na bolje, ako pamet in pravica zmagate, za kar se tudi katoliško-politiška društva poganjajo. — Oba govora sta bila, kakor sta tudi zaslužila, z navdušenjem sprejeta.
Med nemškima govoroma sta se vrstila dva slovenska. Govorila sta g. g. dr. Ulaga in vrednik „Slov. Gospodarja". Prvi je razložil pomen in potrebo konservativnega politiškega društva v umevni, prostim Slovencem primerni , veselo sprejeti besedi. Dr. Prelog pa je posebno pobijal laži liberalizma, ki nas sili, da se mu z združeno močjo ustavljamo.
Drugi shod bode 31. t. m. na istem mestu, in med tem časom se vpisuje v društvo. Slovence mariborskega okraja pri tej priliki prisrčno vabimo, k društvu pristopiti, ki hoče posebno za nje skrbeti. Pravi domoljubi gotovo ne bodo zamudili lepe priložnosti, ki se jim po tem društvu ponuja, dramiti in učiti narod, da se zavé, poguma dobi in zanaprej bolj čvrsto postopa.
Ud sv. Miklavža l>lizo Ormuža. Malokdaj je kaj slišati in citati o tej okolici, pa vendar smo prav živi ljudje. Jako se potezamo za narodno stvar, kakor ves ljutomerski in ormuški okraj. To nam svedoči volitev deželnega poslanca v Ljutomeru, kder je bil skorej enoglasno izvoljen narodni kandidat g. Kukovec. Mislimo, da tudi malo-kje tako narodnost klije kakor tukaj, in to nam svedoči prvi tabor na celem slovenskem svetu, kterega so tukajšni slavni rodoljubje sklicali v Ljutomeru. Slov. časnikov nam hvala Bogu ne manjka, kteri nas dobro podučujejo.
Slovenske pevce tudi imamo, kteri nas pri kapljici vina z lepimi podučljivimi pesmicami razveseljujejo. Posebno hvalo pa si zaslužijo izvrstni pevci g. Jože Moharič v Her-mancu, g. Anton Jerebic pri sv. Miklavžu in Juri Tomažič v Vuzmetincib. Slava njim.
V Ljutomeru je neki „Volksbildungsvereinu na svitlo prišel, kteri meče mreže, da bi nas vlovil in pod se spravil, kar mu bo vendar, hvala Bogu, spodletelo, ker nam je Bog toliko razuma dal, da vemo, kaj je za nas prav in kaj škodljivo.
Tudi pri volitvah v deželni zbor je to društvo neke knjižnice trosilo po naših okolicah, kakor: „Wen wählen wir", potlej že slovenske knjižice: „Koga naj volimo", ali vse je bilo zastonj, volilci so volili po svojem dobrem razumu g. Kukovca, knjižice pa so celo za nekaj posebnega porabili. Mislimo, da so tako tudi volilci drugih krajev naredili , in prav so imeli.
Minole so volitve, in mi ubogi štajarski Slovenci imamo samo šest zastopnikov v deželnem zboru, kteri bodo za nas govorili, čeravno nam jih po pravici gre više dvajset; pa naj bo, upajmo na boljše čase in posebno na to, da se bodo naši bratje tudi pri Mariboru drugoč boljše obnašali pri volitvah, in ne bodo silili tujcev, teuiuč prave naše narodnjake in zagovornike naših pravic. Zanašamo pa se tudi na močno podporo drugih slovanskih bratov, ki bodo gotovo tudi nam pomagali kakor do zdaj, in potem bomo gotovo dosegli, kar vsi skupej želimo, namreč, zedinjeno Slovenij .
Zdravilske stvari.
neke grde bolezni in navade.
(Dalje.)
Naš vid razžalijo največkrat drugi ljudje, posebno 6 tim, da nimajo v redu svoje čute in imajo grde oči, nos, usta in ušesa.
1. Oko postane grdo in za vid drugega neprijetno, če imajo trepavnice krvave robe, če je oko zmirom solznato, ali če teče iz njega zleza (šlajm) ali če se zleza nabira v no-trajnem kotu oka, ali pa če so trepavnice krastove. Vse te bolezni pridejo največkrat od nesnage, če se oči namreč vsak dan dobro ne snažijo, dalje pridejo te bolezni tudi od vetra, praha, dima, ostrih hlapov, velike vročine, premočne luči itd. Pri takih boleznih se mora pred vsem drugim oko, kakor naj bolj varovati in marljivo snažiti. Oko se mora zalo večkrat na dan dobro izprati, ne vendar taki, ko se ustane, te-moč nekoliko kesnej, in tudi nikdar ne z mrzlo vodo, temoč vsikdar z mlačno, in če je mogoče, z mehko vodo — deževnico ali potočnico. — Tudi se oko ne sme prati s gobo, te-muč ali z golo roko ali pa s čisto platneno cunjo. Kopanje očes v mrzli vodi pa je celo škodljivo.
če se iz očes zmirom cedi mnogo zleze, se morajo očesa z I elim robcem prav marljivo snažiti, taki robec vendar ne sme nikdo drugi^ rabiti, ker drugače bi znal tudi enako bolezen dobiti. Če taki zlezui tok dolgo traja, ali je zlo obilen, se mora zastran tega poprašati zdravnik. — Če so trepavnični robi krvavi, se morajo z vražjim kamnom (Lapis infernalis) večkrat na dan malo pomazati. (Dalje.)
-f—-
Politični ogled.
Avstrija se zdaj pre ne bo vtikala v boj, kar želijo vsi njeni narodi, zvun morebiti nekterib Nemcev, ki posili hočejo biti Prusi, in kteri bi zato najrajše vidili, da bi Avstrija šla zdaj najprej proti Francozem in potem celo spat.
Državni zbor se morebiti za časa vojske celo ne bode sklical, in morebiti tudi deželni zbori ne.
O g e r s k a vlada je za to, da se Avstrija celo ne vtiče v vojsko, in da se celo nebi oborožila, temuč celo mirna ostala, to je tudi najpametnejše, saj še v notranjem ni napravljen mir med narodi, denarja pa celo nimamo, tedaj nam je mira tako potrebno kakor košček vsakdanjega kruha. Od vseh strani avstrijskih dežel grejo prošnje do cesarja, da se naj vlada celo ne vtiče v boj, in da se bode to zgodilo, je cesar pre z lastnoročnim pismom Napoleonu naznanil. — Dalje je vlada tudi prepovedala celo izvažanje konjev in živeža iz avstrijskih dežel.
Ruska se pre izpočetka ne bo vtikala v boj, ker je vendar s Prusko v zvezi , bo gotovo tudi stopila na bojišče, če bode Pruska pobita in tedaj bi boj znal postati evropejski.
Bavarska in badenska armada je sklicana na vojsko in se bode združila s Prusi.
O Danski seje izpočetka govorilo, da bode pristopila k Francoski, zdaj pa se spet poroča, da ostane celo nevtralna.
Italija bo ostala nevtralna, ker ji je Napoleon ob-ljubil, da ji prepusti Rimsko.
Na Pruskem je vse strašno navdušeno za vojsko, in vse kriči „smrt Francozom".
Francoski narod je pre zlo za vojsko, in po Parizu se kriči „smrt Prusom, živel cesar Napoleon."
Španija se boja celo ne bode vdeležila, in ravno tako tudi Anglija ne. Vsa Evropa je zlo nemirna, vse se boji te strašne vojske, samo Tnrk puši mirno svoj tabak in se zdaj pogaja z egiptovskim podkraljem , ki je prišel v Carigrad.
Novičar.
(Naš preč. knezoŠUof Maksimilijan) so prišli pretekli teden spet srečno domu iz Rima.
(Vis. čast. g Zorčič) dozdajni stolni dekan v Mariboru, je imenovan za stolnega prošta v Mariboru.
(Preiskava zastran napada v Novi vasi) na narodnjaka in kandidata dr. Sernca in Radaja je sicer odvzeta bistrički okrajni sodniji, in jo bode vodila okrožna sodnija celjska, gre vendar zlo počasi naprej, pa saj je še čas, saj niso bili tepeni Nemci.
(Nemški časnik „Freiheit"), ki je vedno grdo napadal cerkev in duhovne, je zdaj e. k. namestnija v Gradcu po tiskovni postavi celo ustavila.
(Učitelji dolnje Stajarske) pripravljajo za prihodno jesen velik shod učiteljev, s kterim bode tudi v zvezi razstava učnih pripomočkov. Res prav koristno postopanje.
(Deželni odbor na Koroškem) je za najboljši popis Koroške zgodovine za šole, razpisal 400 gold. darila.
(G. dr. Franc Bratkovič) pride prihodnji mesec za odvetnika na Krško. Rodoljubni iu pravicoljubni dobijo v njem dobrega podpornika.
(Kranjski deželni odbor in Ljubljansko mesto) sta v prepiru zarad stroškov za mestne uboge, ki so se prihranili v deželni bolnišnici in kterih mestni zbor noče plačati. Mestni zbor se je pritožil pri državni sodniji na Dunaju , in tamo bode obravnava zastran tega 22. t. m.
{Dr. Toman) je še zmirom zlo bolen, in se zdaj nahaja v Rodaun-u blizo Dunaja, od ondot je pisal nekemu rodoljubu v kterem pismu pravi, da če b >de šlo po sreči, še le bode mogel v poldrugem ali dveh mesecih „mirno" po ravnem hoditi. Bog daj spet popolno zdravje vele zasluženemu možu za slovenski narod.
(Veliki požar) je spet bil 11. t. m. v Carigradu ter je pogorelo 1500 hiš večidel ubogih prebivalcev.
(Slovenski globi) se bodo v kratkem dobivali pri knjigo-tržeu g. J. Giontini-ju v Ljubljani.
Tržna cena
pretekli teden.
	fl.	k.	fl.	3.	fl. | k.		1 fl-	1 k-
Pšenice vagan (drevenka	4	55	4	75	5	—	4	80
Rži „ ... .	3	30	3	50	3	80	8	—
Ječmena „ ... .	3	_	3	20	3	70	0	—
Ovsa „	2	_	2	50	2	50	3	_
Turšice (koruze) vagan .	3	55	3	60	3	40	3	70
Ajde „	3	30	3	—	3	60	2	75
Prosa „	2	80	2	40	3	50	2	50
Krompirja „	1	70	1	80	1	70	1	90
Govedine funt ....	_	20	—	27	—	26	—	25
Teletnine ....	_	22	—	26	_	24	—	24
Svinjetine črstve funt . ... Drv 36" trdih seženj (Klafter) .	—	26	—	26	—	24	—	26
	9	—	10	50	8	50	11	50
n 18" „ „	—	—	6	30	5	60	—	—
„ 36" mehkih „	4	—	—	—	6	20	8	—
» 18" ni)	—	—	4	20	—	—	—	—
Oglenja iz trdega lesa vagan .	—	80	—	60	—	50	—	90
„ „ mehkega „ „	—	50	—	50	—	45	—	80
Sena cent ....	1	20	2	_	1	90	1	90
Slame cent v šopah	1	20	1	40	1	20	1	50
„ „ za steljo	1	—	1	—	1	—	1	—
Slanine (špeha) cent	38	—	42	—	40	—	38	—
Jajec pet za ...	—	10		10	—	10		10
Napoleondor velja 10 fl. 92 kr. a. v. Azijo srebra 129.50. Narodno drž. posojilo 59.—•.
l,oteri|ne srečke.
V Gradcu 16. julija 1870: 50 64 72 33 63 Prihodno sreekanje je 30. julija 1870.