Ameriška Domovi ima da predpiše obliko in vsebino molitve. Dirksen upa, da bo s Sv°jim predlogom uspel, čeprav s°natorji trenutno ne kažejo po-Bebnega zanimanja zanj. Debafa o zedinjenju Nemcev preko železne zavese se je zataknila BERLIN, Nem. — To idejo je dala s o c i j a 1 n o-demokratska stranka s svojim pozivom, naj se v obeh delih Nemčije začne javna debata o združitvi nemškega naroda. Vzhodno-nemški komunisti so za idejo zagrabili. Ponatisnili so socijalno-demokratski poziv v svojem glavnem komunističnem glasilu “Neues Deutschland” in obenem izjavili, da so za debato pripravljeni. Tu se je takoj nekaj zataknilo. Ravno tiste dni so vzhodno-nemški komunistični obmejni stražniki streljali na Nemce, ki so hoteli zbežati na zahod v svobodo. Kako je mogoče misliti na debato, ako komunistične straže tako brezvestno streljajo na pre-bežnike? To vprašanje je trenutno zavrlo začetek debate. Lahko se pa zgodi, da bodo vzhodnonemški komunisti malo popustili in da bo debata vendarle prišla v tek. Sončno in toplejše. Najvišja temperatura 40. vlogo v Santo Domingu Ves levičarski svet, pa tudi nekateri drugi kritiki politike ZDA so zanikali komunistični delež v lanskem uporu v Dominikanski republiki, sedaj so ga ti sami priznali. WASHINGTON, D.C. — Ko je lani poslal predsednik Johnson ameriške marine in padalce v Santo Domingo, kjer je grozila nevarnost, da se komunisti pola-ste oblasti, je ves rdeči in levičarski svet kričal, da je zgodba o “komunstični nevarnosti” le maska za ameriški imperializem. Zanikali so vsako namero rdečih, da se polaste oblasti, šlo naj bi le za zahtevo naroda po večji svobodi, proti vojaški diktaturi. Sedaj sta dva znana komunistična vodnika Dominikanske republike J. I. Quello in N. Isa Conde v dveh člankih komunističnega časopisa “World Marxist Review” razkrila sama delež, ki so ga rdeči igrali pri lanskem uporu v Santo Domingu. V člankih je med drugim rečeno: Dominikanska revolucija je nov prispevek arzenalu revolucije ... Morda se loči od kubanske revolucije v črki, toda je v polnem soglasju z njo v duhu, smislu in nauku .. “Naša skušnja kaže, da je naloga revolucionarjev v času oboroženega upora na tega vplivati in ga voditi. Mi smo dodelili oborožene komuniste k vrsti ‘poveljstev’ ... Samo neposreden poseg oboroženih sil ZDA je ustavil razvoj revolucije ...” Komunistična vodnika trdita, da je priprava na oborožen upor glavna in neposredna naloga “naših revolucionarjev” ter da se Komunistična partija Dominikanske republike prizadeva za izgon ameriških čet iz dežele. ------o----- Johnson ne vidi izgledov za republikance WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson ne vidi posebno dobrih izgledov za republikance pri novembrskih volitvah v Kongres. Od 18 povpraševanj o razpoloženju volivcev jih je 12 dognalo, da so demokrati danes splošno v boljšem položaju, kot so bili leta 1964, 3 trdijo, da so izgledi enaki in le preostala 3 trdijo, da je položaj za demokrate sedaj slabši. je ostala nespremenjena ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Na francosko pobudo je general -lia skupščina ZN izbrala lani posebno 14-član'sko komisijo, ki naj Ugotovi finančno stanje ZN. Komisija je sedaj dovršila svoje delo in poroča skupščini: neporavnane obveze pri ZN znašajo $53.3 milijone. Te bo treba pokriti na izreden način, najbolje s prostovoljnimi prispevki. V to vsoto je vštetih tudi $15.5 milijonov za neporavnane stroške za čete ZN v Kongu. Francija in Rusija trdita, da je treba ta znesek odbiti od $53.3 milijona, da se dožene res pravi primanjkljaj. Tako je uprava ZN tam, kjer je bila pred začetkom dela komisije. Znesek neporavnanih obvez je znan, plačati jih pa noče nihče. -----o—---- Mesta preudarjajo koristi avtomobilskih velecest W A S H I N GTON, D.C. — V zadnjih dveh desetletjih je bila zgrajena vrsta mogočnih avtomobilskih cest tako skozi velemesta in okoli njih kot skozi podeželje. Te Veleceste velikokrat dele mesta ali ovirajo njihovo naravno rast kljub vsem podvozom in nadvozom. Tako so se ponekod novim velecestam skozi sredo mest naravnost uprli. San Francisco v Kaliforniji je odklonil dve taki vclecesti ob nevarnosti, da izg-ubi 200 milijonov dolarjev v zvezni pomoči pri gradnji cest. Privatno-posve-tovalna družba za urejevanje velemest In prometa v njih je svetovala Washingtonu, D.C., naj preštudira znova predloženi sistem velecest, ki bi naj stal 600 milijonov dolarjev in je Kongres denar zanj že odobril. Podoben odpor proti velecestam skozi 'mesto se je pojavil v Los Angelesu v Kaliforniji in v New Orleansu v Louisiani. — Skozi Sueški prekop plove vsak dan povprečno 33 ladij. Narodna obramba bo rabila več margarine WASHINGTON, D.C. — Kar vedo potrošniki masla že od lani, je ugotovila federacija šele sedaj. Proizvodnja mleka je lani padla, cene mesu so pa poskočile. Zato je narodna obramba sklenila, da bo v vojaški hrani več rabe za margarino. To je razkačilo živinorejce, veseli pa pridelovalce koruze in soje. V precep so pa prišli tisti kongresniki, ki imajo med volivci farmarje ene in druge vrste. Tako čuti dežela naraščajočo draginjo na vsakem koraku. NOVO SREDSTVO V BOJU ZA CIVILNE PRAVICE ZD Vrhovno sodišče je odločilo, da zvezna vlada lahko uporabi dva zakona iz časa neposredno po državljanski vojni za nastop proti zločinom v zvezi s kršenjem civilnih pravic. WASHINGTON. D.C. — Zvezno vrhovno sodišče je obnovilo obtožbo proti 17 osebam v državi Mississippi zaradi umora treh borcev za civilne pravice, Schwernerju, Goodmanu in Chaneyju, ter proti 6 osebam iz Georgie zaradi umora črnca Lemuela Penn, ki je bil ustreljen, ko se je vozil domov z vojaških vaj. Proces proti omenjenim so nižja zvezna sodišča zavrnila, oziroma sprejela obtožbo proti manjšim kršitvam zakona. Vsi obtoženi so dejansko na svobodi. Vrhovno zvezno sodišče je odločilo, da ima zvezna vlada pravico nastopiti proti navedenim na temelju zakonov sprejetih leta 1866 in 1870. V rhovno sodišče je odločilo, da ima zvezna vlada pravico nastopiti proti osebam, ki kršijo civilne pravice državljanov, če tega ne store državne oblasti ali če so te naravnost zapletene kršitev civilnih pravic. Na temelju omenjenih dveh zakonov iz 1. 1866 in iz 1. 1870 ima zvezna vlada pravico nastopiti proti privatnim osebam, ki se dogovore, da bodo ovirale promet na javnih cestah, kot je bil slučaj z L. Pennom. Tega so ustrelili, ko se je vozil v avtomobilu po javni cesti. V slučaju treh mladih delavcev za civilne pravice je zvezna vlada obtožila krajevne oblasti, da so te tri mlade ljudi “izročile” razdivjani tuipi, ki jih je linčala. Dejansko jih je šerif izpustil iz zapora in sp jih nasprotniki civilnih pravic prestregli na poti, jih pobili in jih nato zakopali pod nekim zemeljskim nasipom, kjer so po naporih FBI kaspeje .našli njihova trupla. Zakon iz leta 1866 odreja kazen do enčga leta v ječi in $1,000 globe ali oboje za one, ki so obtoženi in obsojeni, da so “pod kritjem zakona” koga prikrajšali na njegovih ustavnih pravicah. Zakon iz leta 1870. določa kazen za one, ki bi koga skušali prikrajšati za njegove ustavne pravice v okviru dopolnila 14. zvezne ustave brez določenega p.ravnega postopka. Politiki ne marajo novih davkov proti inflaciji WASHINGTON, D.C. — V vladnih krogih se za povišanje davkov kot zavore inflaciji ne vnema nihče, vsi bi se jih radi izognili, če le pojde. Edino u-pravni odbor Federal Reserve Iz Clevelanda in okolice Nove gramofonske plošče— Slovenska Pisarna, Baragov Dom, 6304 St. Clair Ave., ima v zalogi nove slovenske gramofonske plošče: prva je zbirka slovenskih pesmi, ki jih poje kvartet Finkovih. Stane $5.00. Druga je zbirka slovenskih dekliških pesmi, ki jih poje dekliški zbor emigrantske mladine v Buenos Aires. Stane $3.00. Za poštnino je trebil dodati še 50 centov. Iz bolnice— Rojakinja Mary Harvan s 35-65 E. 81 St. se je vrnila iz bolnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Dopolnilo k “Zahvali”— V “Zahvali” za pok. Josepha D. Makse je pomotoma izostalo, da je zapustil sestri Josephine Lesko in Mary Mihelič, nečake in nečakinje, hvala za darove za sv. maše in za cvetlice, posebno še hvala za velikodušni dar delavcev Grinding Co. Prizadeti so prošeni, da oproste. Bank Systems smatra, da je po- j višanje davkov potrebno, če naj j se dežela izoyne večji inflaciji. .. . ... clv7 Kongresni vodniki republi- . Druslva Dan,ca sl. M SDZ kanske stranke so koncem tedna lma,SeJ° * apJr n“mest°ri najavili, da bodo nasprotovali ^a’k>° •^ vsakemu povišanju davkov, če |£\kot °Ab,cajn(> V SDD na 10811 ne bo zvezna vlada preje omeji- 'Pnnce Avenue" la vse nenujne izdatke. i \r" „ Kot je dognal časnikar Harris, U6i0 113 flfiVt llStlVll računa javnost v za OAS se ja zataknile PANAMA CITY, Panama. — razmerju 4:1, da bodo novi davki le uvedeni, četudi je skoro polovica tega j 1 1 mnenja proti temu. Proti zviša- Posebna komisiJa OAS dela že nju davkov se je izjavilo 49';>dA ^ebrTuar/a na novi listini *a povprašanih, za zvišanje 44',, med tem ko jih 7% ne ve točno, Za De Gaulla 55 odstotkov PARIZ, Fr. — Povpraševanja javnega mnenja v Franciji so pokazala, da nekako 55 volivcev podpira napore De Gaulla za zmanjšanje ameriškega vpliva v Evropi in omejitev zahodnih vojaških pogodb. Čaka nas dolgočasen političen teden, poln politične megle se pa potaplja CLEVELAND, O. — Ne bo ta teden nobenih političnih senzacij, pač pa dosti ugibanj v presoji tekočih političnih dogodkov. Predsednik Johnson bo poskusil ta teden svojo srečo z dvema nakazilnima zakonoma — pooblastilna sta bila že sprejeta, toda v močno spremenjeni obliki. Predlagal bo predstavniškemu domu, naj mu da več kot $2 bilijona za povečanje plač federalnemu in vojnemu osobju, pa tudi za podpiranje najemnin, za veteranske pokojnine itd. Nekaj postav ne bo naletelo na kritiko, še več jih pa bo. Kongresniki, posebno republikanski, so stopili pokoncu in zahtevajo od Bele hiše, naj začne varčevati. Zato bodo nekatere postavke v pooblastilnih zaikonih znižane. Največ interesa bo še za vprašanje podpiranja najemnin. Kongres je že lanskega oktobra odbil nakazilo prvega zneska v ta namen, da revni sloji dobijo nekaj prispevkov k plačevanju najemnin, posebno takrat, kadar morajo plačevati zanje več kot 35-40% svojih dohodkov, ja pa na drugi strani zelo težko najti primerno obliko. V sedanjih zakonskih načrtih kar mrgoli raz-hih načinov podpiranja, toda kongresnikom se noben med njimi ne zdi dosti praktičen. Johnson bo ta teden predložil tudi dodaten zakon o civilnih pravicah. Novi zakonski načrt bo prepovedal diskriminacijo pri prodaji nepremičnin, pa tudi pri oddajanju v najem. Kongres ni ravno navdušen za tak način preganjanja diskriminacije. V mednarodni politiki se bodo vlekle megle. Predsednik Johnson in Mrs. Indira Gandi se pogovarjata o indijskih težavah. Jasno je pa že sedaj, da Indija ne bo mogla dobiti vseh podpor, kar bi jih rada; njeni zahtevki so celo za ameriško bogatijo preveliki. Na drugi strani ne bo mogla Indija streči ameriškim željam v menarodni politiki. Ne bo mogla močnejše podpreti a-meriškega stališča v vietnamski vojni. Razgovori med Johnsonom in Mrs. Gandi so pa že odmevali v R a w a 1 p i ndiju v Pakistanu. Tam je pakistanski diktator A- kah, dežela kaosu. Angleške parlamentarne volitve spadajo med najbolj dolgočasne v tem stoletju. Volivcem je premraz, da bi se razburjali. Kaj mislijo o politiki, so si pa ustvarili sliko že pred volitvami. Pri vsem tem pa delavska stranka gleda z zaupanjem sodbo, ki jo bo volivec izrekel ta četrtek. De Gaullu je za ta teden zmanjkalo tvarine, da bi kako naj se odločijo. OAS. Listina naj bi ustvarila novo obliko te organizacije in ji dala tudi sodobnejše cilje. V komisiji delajo strokovnjaki, ki Kr iti pa radi udarijo čez ojnice. Za« Na moskovskem kongre- lpletajo se radi v politične ptob- SU bodo govorili tudi o ,ieme. Tako so hoteli ravno zad-brezboštvu i nje dni vključiti v listino celo MOSKVA, Rus. — Taka je | vrsto gospodarskih privilegijev vsaj želja nekaterih komunistič- za države Latinske Amerike, nih kulturnih petelinov, ki so na 1 Amerika naj bi na primer do-Iokalnih komunističnih kongre-J volila carine prost uvoz prirod-sih po Rusiji sklenili primerne nih bogastev Latinske Amerike, resolucije, da je treba, da se ko- naj bi dalje znižala carine na munizem bolj zavzame za brez- nekatere industrijske izdelke, boštvo. |naj bi državam Latinske Ameri- Na to struno brenka že nekaj ke dajala obsežne kredite in se časa glavni ruski ateistični me- vezala na plačevanje visokih sečnik Znanost in religija. Ni pa cen itd. Vse te predloge po že- v Moskvi preveč navdušenja za obravnavanje tega problema. Tovariši imajo trenutno drugih skrbi več, kot jih želijo imeti. Zato bo ateizem deležen le običajne resolucije, ki mu ne bo dosti pomagala, tako mislijo nekateri politični opazovalci. ljah so strokovnjaki Latinske Amerike stlačili v 21 pargarafov nove listine. Delegacija ZDA je pa na zahtevo našega državnega tajništva rekla, da vse to ne spada v listino, ki naj obravnava samo strukturalne s p r e m e mbe, ne vključuje pa konkretnih gospo-darsko-političnih idej, dokler niso dogovorjene na pristojnem mestu, to je na ministrski konfe- Državni tajnik Rusk ima končno vendarle ugled WASHINGTON, D.C. — Nobenega tajnika Johnsonovega | renči OAS, ki je predvidena za kabineta ne napadajo levičarji poletne mesece v Braziliji. Razu-s tako vnemo kot državnega taj- jme se> da delegatje Latinskih nika Ruska. Mu mečejo dnevno ! držav niso zadovoljni z ameri-polena pod noge in ne najdejo škim stališčem. dobre poteze v njegovi zunanji politiki, o čemur časopisje, radio in televizija na široko poročajo. Ljudi se ipa vsa ta gonja Francijo morijo štrajki PARIZ, Fr. — Francoske delavske unije so postale nemirne, proti Rusku ne prime. To je do-jniso zadovoljne z mezdami svo-čnalo zadnje Gallupovo poizve-!jih članov, že nekaj tednov se yub Khan skupaj s kitajskimi razburjal svet. Komunistični komunisti opozarjal Ameriko in Indijo, da os Pakistan-Kitaj-ska še zmeraj obstoji in da nima ravno namena, da olajša Indiji gospodarski in politični položaj. V Indoneziji se pa plete politika tako, da nihče ne ve, kdo je zmagal in kdo je premagan. Sukamo je še zmeraj predsednik republike, generali še zmeraj trdijo, da imajo oblast v po- svet bo pa imel dosti posla v Moskvi pri pometanju v lastni hiši in pred lastnim pragom, ne bo motil mednarodnega miru. Ce še dodamo, da politični opazovalci ne vidijo ta teden nobenih posebnih oblakov nad Afriko in Latinsko Ameriko, mislimo, da smo v glavnem omenili vse, kar je omembe vredno. dovanje. Pokazalo je, da je ime Rusk znano ime v naši javnosti, saj ga pozna 65%, vseh vprašanih (podpredsednika Humphreyja pozna na primer samo 50%). Med tisti- vrstijo štrajki kar na tekočem traku. So pa to takoimenovani “opozorilni” štrajki. Trajajo py par dni, da opozorijo javnost na delavske zahteve, štrajki so se posebno razširili mi, ki pa Ruska poznajo, jih je, v kovinski industriji in v prome-kar 55%, ki mislijo, da je nje- j tu. Delavske unije zahtevajo o-gova zunanja politika vsaj do* ■ koli 15% povišanja mezd in bra, ako ne naravnost odlična. Z skrajšanje delovnega tedna od njo je zadovoljno ne samo 73% j 46 na 46 ur na teden. Vlada de-demokratov, toda celo 60% re-ila videz, da je štrajki ne motijo, publikancev. Slabo oceno mu pa j vendar pa dolgo ne bo moglp daje komaj dobrih 20% vpraša- j vzdržati sedanjega pritiska javnih. jnosti. i 61iVst. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Orno 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 62 Tuesday, March 29, 1966 Titovci so se začasno pobotali Hudo so se spoprijemali titovci prva dva meseca letošnjega 'leta. Povod za prepire so dale proračunske debate v parlamentu. Treba je namreč bilo spraviti proračunske zneske v sklad z reformo. To je pa pomenilo, da bodo proračuni imeli letos manj denarja na razpolago kot prejšnja leta. Poleg tega bi bilo treba razdeliti nad 300 bilijonov raznih skladov med banke, kajti z investicijskimi skladi bi morale v duhu reform razpolagati banke, ne pa vlada. Rdeči birokratje se niso hoteli ločiti od skladov. Spravili so skozi parlament na hitro roko zakonsko pooblastilo, ki pušča gornje sklade v rokah federacije, ki naj jih porabi za nekatere svoje stare neporavnane obveze. To je pa močno razburilo pristaše, reforme. V svoji jezi so začeli očitati svojim nasprotnikom, da izigravajo duh reforme, kar je tudi res. Beseda je dala besedo in prišle so na dan čudne zadeve, za reformo se je samo na videz vnemala cela vrsta odličnih tovarišev, posebno v Srbiji ter Bosni in Hercegovini, v resnici jo je pa načrtno sabotirala. Pa ne samo to. Sirila je gospodarski defetizem in trdila, da je reforma spodletela že v začetku in da je treba samo še malo počakati, pa bo zopet vse po starem. Mem tem postaja gospodarska stiska zmeraj hujša in tepe v prvi vrsti ravno zdrava podjetja, ki ne morejo dobiti nobenega posojila niti na kratek rok in ki ne dobijo deviz, ki so jih zaslužila. Podjetja, ki se ne morejo postaviti z dobrim poslovanjem, pa imajo vendarle dinarje in dolarje. Nezadovoljna javnost je zasipala Tita in glavni odbor stranke z morjem pritožb. Časopisje ni molčalo, v večjih mestih so postajali ljudje nervozni in dali duška svojim čustvom na najrazličnejše “negativne načine”, tudi z demonstracijami in izgredi. Glavni odbor ni mogel več molčati. Na svoji seji v drugi polovici februarja je hotel razčistiti položaj, toda nabralo se je toliko politično-eksplo-zivnega materijala, da je Tito seje prekinil in jih nadaljeval 1 i. marca, da da tovarišem priliko, da temeljito premislijo položaj. Zato so vsi pričakovali, da bodo v marcu “padale glave”. V resnici se v marcu ni dogodilo nič senzaci-jonalnega. Svet je zvedel samo za obširno resolucijo, ki ponavlja to, kar je bilo govorjeno na sestanku. Ostalo je torej vse pri starem. Kaj bo iz tega? Najbolj je padlo v oči dejstvo, da je zavladalo v jugoslovanskih političnih krogih razočaranje. Sicer so vsi vedeli, da Titova odločnost pojema, z njo pa tudi njegov vpliv v stranki. Nekdanje moralne avtoritete nima več. Da pa na koncu seje ne bo napravil ničesar, akoravno se je preje šopiril, to je mnoge presenetilo. Ali je njegov položaj v stranki res tako slab ali pa mu je morda zmanjkalo poguma? Kaj pa, ako se deželi pripeti kaj hujšga? Na primer, da varnostni organi ne bodo pri volji, da vzdržujejo red in mir, in bi ostalo le še vojaštvo. Značilen je sluh, da srbski komunisti pripravljajo svojo organizacijo, ki ne bi bila odvisna od Titove centrale. Kaj pa, ako se na njihovo pobudo osamosvojita tudi slovenska in hrvaška K P. Vsi ti razkolniki ne bodo zahtevali razpada države, postavili bodo geslo konfederacije — ta beseda že straši. V tem slučaju bi seveda vsak začel gospodariti na svojo roko in vsi komunistični gospodarski plani bi se spremenili v kaos. Sedanja splošna nezadovoljnost je tem nevarnejša, ker je oblečena v nacijonalno obleko. Vsakdo, ki ima pritožbe, je prepričan, da se mu godi krivica, ker pripada tej ali oni nacijonainosti. Da bi vzrok utegnil tičati kje drugje, na to noče niti misliti. Ako tovarne v Sloveniji nimajo vsega, kar bi rade. krivijo zatiranje Slovencev po sedanjem režimu. Ako so kulturniki razočarani, mislijo, da jih je taka usoda doletela, ker so Slovenci. Tako so danes v Jugoslaviji vsi razočarani, nezadovoljni, ponižani in preganjani, izkoriščani, krivec je pa zmeraj režim, sistem, centralizem, diktatura ali kar hočete. Komunisti ne morejo valiti krivde in odgovornosti na nikogar. Nikoli niso hoteli deliti oblast z nikomur, sedaj pa morajo sami nositi odgovornost za vse. v čemur je oblast kaj grešila. Na tem usodnem zasedanju glavnega odbora KPJ je pa Tito vsaj poskrbel za nekaj zabave. Privlekel je na dan staro teorijo o “razrednem sovražniku”, ki so nanjo že vsi pozabili. V razredne sovražnike je vrinil tudi tiste omahljivi tovariše ki se ne morejo ogreti za reformo. Tako bodo imeli titovci kmalu priliko, da se ponudijo reakciji za tovariše. Reakcijonarji pa kodo dobili tovariše, ki ne bodo vedeli kaj z njimi početi. Ker je pri Bogu in v Jugoslaviji vse mogoče, kot trdijo Judje, se lahko zgodi, da bodo tovariši trumoma prehajali med razredne sovražnike. Kdo bo pa takrat ostal še pri Titu? Tu ni prazno vprašanje. Med razredne sovražnike prišteva Titova ter rija na.primer tuc^i pjijfasa! $aj ni kar brez pomena šala. ki je krožila po Beogradu; ’. Djilas je svojo akcijo začel 10 let prezgodaj! Nobene šale pa ni imel Tito za jugoslovanske delovne ljudi. V svojem zadnjem govoru na sestanku glavnega odbora je namreč rekel, da bo za deželo hudo ne samo 1. 1966, ampak vsaj še 4 leta, “in morda še par let več”. To se pravi, Tito je svoje petletke spremenil v petletke trpljenja in garanja! Le kdo bo pa trpel in garal iz veselja nad takimi pridobitvami narodno-osvobodilnih bojev? j BESEDA IZ NARODA jj H0VIGE OD SV. VIDA siete^iaa Slike slovenskega fanta z vietnamskih bojišč CLEVELAND, O. — Sušeč se tudi letos ni prav nič izneveril sam sebi. Ves mesec je pošteno norel. Najbolj pa je zavil proti koncu preteklega tedna, ko smo imeli par dni že kar pravo vročino, ki jo je bilo že kar težko prenašati, pa je nato čez noč padla temperatura za 30 in več stopinj Fahrenheita. Zraven pa smo dobili še nekaj mer snega. A smo v Clevelandu odrezali še kar dobro; vseokrog nas je bilo slabše. Letošnja tiha nedelja ne bo pozabljena Letošnja tiha ali pasijonska nedelja (27. marca 1966) nam je prinesla nekaj velikega in lepega. Qd te nedelje naprej imamo namreč pri Sv. Vidu pri sv. mašah še več slovenščine. Tudi clevelandska škofija uvaja v cerkvena opravila, zlasti pa v sv. mašo, vedno več domačega jezika. Velikega pomena je to za vse vernike. Božji nauk nam namreč s tem postaja veliko bolj razumljiv ter zato mnogo bližji. Odslej vsak izmed nas lahko doživlja, posebno sv. mašno skrivnost, vse drugače. Sodarovanje vernikov z mašnikom pri sv. daritvi je postalo živo in močno. In to je tisto, kar so hoteli doseči koncilski očetje. Pri vseh nedeljskih mašah pri Sv. Vidu je bilo čutiti, kako tesno združena je bila vsa množica vernikov z mašnikom pri oltarju. Vsa naša srca so bila pritegnjena v sveto daritev. Zelo smo nvaležni našemu g. župniku, da nam je pripravil zadostno število slovenskih mašnih molitev za uporabo pri sv. maši. Ljudje so jih imeli ves čas pred seboj in brali iz njih. Nekateri izmed njih so prvo nedeljo molili nove slovenske molitve še nekoliko boječe, pa bo od nedelje do nedelje bolje. Potrebno bo nekaj nedelj, da se dobro privadimo slovenskega besedila. Ni dvoma, da bomo kmalu znali vsi glavne molitve napamet in takrat pojde vse, kakor gre sedaj npr. pri Očenašu, ki ga vsa cerkev tako lepo naglas, razločno in zbrano moli z duhovnikom. Sicer pa izpred oltarja vodita vernike pri molitvah razlagavec n bravec (komentator in lektor). Nekaj novega je to, pa gotovo nekaj potrebnega in koristnega. Njuno opravilo je zato važno ter je prav, da vsa cerkev sledi njunim besedam, pa najsi so to molitve ali pa navodila za naše sodelovanje pri sv. opravilu. Bolj ko bomo odslej v svoji daritvi Bogu notranje in tudi zunanje povezani, tem ugodnejša bo ta našemu Bogu. Potrudimo se prav zares vsak izmed nas za to! Beseda zunanjim župljanom sv. Vida 2'upnija sv. Vida ni teritori-jalna župnija, to je, nima ozemeljskih meja. Vanjo se lahko, kot znano, vpise vsak Slovenec, ki to želi, ne glede na to, ali živi v njenem neposrednem ali pa v njenem daljnem okolišu. Vidov-ska župnija je kakor temu v tej deželi pravijo, narodnostna župnija. Ne vem, ali je točno, toda slišal sem, da živi okoli tri četrtine družin vidovske župnije v njenem bližnjem okolišu, ena četrtina pa živi bolj ali manj daleč od njenega osredja. S tem, da je Cerkev vpeljala v svoja opravila rabo domačih jezikov, je postalo še vse bolj potrebno, če he naravnost nujno; da prihajajo odslej vsi slovenski župijani vidovske župnije stalno k vsem cerkvenim opravilom v svojo cerkev, podobno kakor je to po drugi strani dolžnost vernikov drugih narodnosti, da zahajajo v cerkve, ki uporabljajo pri svojih cerkvenih opravilih njihov rodni jezik. Vsaka župnija, tudi narodnostna, mora zajeti v kar se da veliki meri vse svoje župljane ne glede na to ali žive v bližnjem ali daljnjem njenem okolišu. Vsaka župnija je po škofu kot nasledniku apostolov izročena župniku v duhovno vodstvo. V vsaki župniji naj bi vsak vernik-župljan zorel odn. dozorel v svojo krščansko polnost. Zavedajmo se pri tem, da se župnikove duhovniške službe in službe duhovnikov v župniji ne da z ničemer nadomestiti. Spet pa je tudi res, da ta cilj ni dosegljiv brez sodelovanja župljanov-vernikov, i Da se bo to zgodilo v kar se da popolni meri, zato vsi župljani |— bližnji kot tudi daljnji — zahajajmo redno k vsem opravilom v svojo župnijsko cerkev. Izgovor na morebitne tehnične j težave (transportacija, vreme itd.) ne odtehta moralne odgovornosti, ki nas veže do svoje župnije. Važna zadeva Zaradi spominskih besed o rajnem msgr. J. J. Omanu mi je zadnjič v Vidovskih novicah zmanjkalo prostora, da bi se tista vil pri naslednjem opozorilu, objavljenem v vidovskem “Farnem oznanilu” predzadnjo nedeljo, 20. marca 1966, in katero se glasi: PLEASE NOTE: We wish to remind those families, who are eligible to join St. Vitus parish by reasons of their Slovenian background, that it is absolutely necessary they be registered at the rectory office. So often, when arranging for baptisms and funerals, we find innumerable families who are not registered as parishioners. Having been baptized at our St. Vitus Church or having attended St. Vitus School does not qualify one as a parishioner. We must have a census listing of each family or individual in St. Vitus parish. K temu župnijskemu opominu bi dodal: Pomagajmo g. župniku, da bo v tem uspel, saj nam veleva to v prvi vrsti naša krščanska ljubezen do bližnjega. Tukaj pa gre mimo drugega še za ljudi naše krvi. — Vsi vemo, koliko je rojakov med nami, ki jih ta opomin zadeva. Gre v prvi vrsti za rešitev duš toliko naših rojakov. Mar ne odgovarja vsak izmed nas tudi za to? Naj ne o-stane ta opomin klic vpijočega v puščavi! Bodi to naš pirh vstalemu Gospodu! Pobožnost peterih prvih sobot v mesecu Sobota, 2. aprila ali malega travna, t. L, je spet prva sobota v mesecu. Tudi to soboto bomo opravili v cerkvi pri Sv. Vidu pobožnost v obhajanju peterih prvih sobot v mesecu v spravo brezmadežnemu Srcu Marijinemu po namenih sv. očeta. Pobožnost se začne ob pol sedmih zvečer, nato pa bo ob 7. večerna sv. maša. — O. da bi se kar se da veliko rojakov in rojakinj od blizu in daleč, starih in mladih, preprostih in izobraženih, udeležilo te lepe pobožnosti! Naj bi zlasti prišlo veliko mladih! Starši, vi pa pripeljite s seboj tudi svoje otroke! V velikem številu , se zatecimo k naši nebeški Ma-jteri! Z lepo, glasno in pobožno molitvijo in pesmijo jo prosimo, naj jzprosi pri^ svojem.Sipu u-šmiljenje našemu človeškemu rodu! Preteklo soboto, 26. marca, od pol 9. do 11. ure zvečer je kazal v Baragovem domu na St. Clair-ju skioptične slike iz Vietnama g. France Ovnič, slovenski fant po očetu Jeseničanu, ki je dosegel v ameriški armadi že častniški čin, v vietnamski vojski pa zaslužil vrsto lepih odlikovanj za svoja junaška dela. Po enem letu svojega službovanja v Vietnamu kot pilot na vojnih helikopterjih, je sedaj prišel na dopust k staršem, ki žive v sosednji Genevi, O. Vsega skupaj nam je pokazal nad 300 barvnih slik, ki je vse sam posnel. O vsaki bi se dalo mnogo povedati. Največ smo videli delo, ki ga o-pravljajo ameriška helikopterska letala. Vmes nam je pokazal tudi ameriškega vojaškega kato- Ivan Cankar - nekaj misli ofo Lilijini predstavi CLEVELAND, O. — Največji jnjo družbo tudi na Slovenskem, mojster slovenske pisane bese-j Kot pripovednik je Cankar de Ivan Cankar—je bil obenem' približal in uvrstil našo pripo- pesnik, pisatelj črtic, novel in povesti, kulturni in politični delavec — poleg vsega tega — nadvse plodovit dramatik. Rodil se je leta 1876 na Vrhniki kot osmi otrok trškega krojača in sicer na Klancu. Kljub mnogim razočaranjem in revščini, v kateri je preživel svojo mladost — je rojstni kraj zelo ljubil in mu je zapel edinstven slavospev: Vrhnika, prečuden kraj! V mehkem domotožju mi za koprni srce ob misli nate. Kdo te je videl z bedečim očmi, kdo te je spoznal? Šli so mimo, videli so bele ceste, bele hiše in so šli dalje. Jaz pa sem te pogledal liškega duhovnika, ki ima tudi ;,obraz’ k1akor ''"“1'””“ dc" kletu m zdaj je moje srce bolno svoj helikopter, s katerim vsako nedeljo opravi na več krajih bojišča za katoliško vojaštvo božjo službo. Videli smo tudi katoliško kapelo, ki so jo postavili ameriški vojaki-katoličani. Vmes nam je pokazal tudi slovensko sestro frančiškanko (Novak), ki že nad 10 let opravlja svoje misijonsko delo kot šolska sestra v Vietnamu. Drug drugemu sta se čudila, ko sta se srečala in se v svojem sladkem domačem jeziku pogovorila. — Predavanju nisem sledil do konca. Za moja leta je bilo prehudo. Videl pa sem, kako veliko zanimanje je bilo za predavanje. Vidovska šolska dvorana bi bila komaj zadostna za toliko zanimanja! Vidi se, da nam postaja Vietnam vedno bolj živa stvarnost. — Hvala g. Francetu! Še to: kolikor se da ugotoviti, imamo Slovenci iz tukajšnjega okoliša trenutno na vietnamskih bojiščih tri fante, medtem ko so se doslej od tam vrnili štirje. Pritrkavali smo ... Čeprav je še post, pa smo prav zares zadnjo nedeljo popoldne pri Sv. Vidu veliko in lepo pritrkavali. — Lep dan se je napravil v nedeljo popoldne, tako da smo ga bili lahko veseli ljudje, pa tudi naš nebeški Oče ga je bil najbrž vesel. Zadnje dni preteklega tedna smo imeli pri Sv. Vidu 40-urno pobožnost. Vodil jo je z uspehom p. Fortunat Zorman iz Lemonta. V nedeljo popoldne ob 4. je bil slovesen sklep 40-urne pobožnosti. K njemu so nas z ubranim pritrkavanjem vabili domači farni zvonovi. Imeli smo že občutje bližnjih velikonočnih praznikov. Pri sklepni pobožnosti je bila cerkev nabito polna. Udeležili so se je v velikem številu tudi tisti farani, ki stanujejo daleč od župnijske cerkve. Lepa pobožnost jih je pritegnila. Čeprav smo imeli sv. mašo prvič v tolikšnem slovenskem obsegu, je vendar vse dobro šlo. Vsa cerkev je sodelovala pri skupnih molitvah kot tudi pri petju. Močna poživitev verskega življenja so takšne pobožnosti. J. S. ffihrihaz Žekarjji v slave Cleveland, O. — Iz Švice smo prejeli žalostno vest, da je 8. marca umrl bivši domobranec Tine Žekar, en dan poprej e pa njegova mati. Pogreb obeh je bil 11, marca. Tine Žekar je bil iz Ljubljane. Kot član Slovenske legije se je pridružil aktivnim borcem proti komunizmu. Bil je v Vaški straži in kasneje vodnik v 4. četi 1. šolskega domobranskega bataljona. Leta 1944 pa je bil vodnik 2. voda železniške baterije na Rakeku. Decembra 1944 je bil aretiran vedno umetnost evropski. Še bolj kot pesnik in pripovednik — je Cankar prikazal vsebino tedanjih slovenskih razmer, tako tnalo meščanskega in vaškega življenja v svojih dramah. Ideje, ki so živele in se oblikovale v njegovem srcu, je izrazito močno prenesel v osebe svojih dramskih stvaritev in s tem osebe in dogajanja na odru. Ustvaril je Slovencem sodobno in u-metniško dovršeno dramatsko u-metnost. Z jedko satiro je kazal na napake družbe in vzgajal ljudi, ki naj bi v “čisti nesebični ljubezni objemali vsako božjo stvar —”, a je obenem zapel'čudovit slavospev domači zemlji in slovenski govorici. Že kot dijak je pisal drame, pa tudi prevajal iz angleščine, nemščine in ruščine. (Hamlet, Romeo in Julija itd.) V svojih zrelih in umetniško dovršenih delih, kot Jakob Ruda (1902), Za Narodov blagor (1901), Pohujšanje v dolini šentflorjanski (1908), Hlapci, Kralj na Betajnovi in Lepa Vida je ustvaril najvišje in najpopolnejše umetniške podobe časov in razmer in jih zato štejemo med vrhove slovenske Talije. Cankar je dejansko ustvaril našo moderno dramo in ga do danes še ni nihče prekosil. Pred nekaj leti je dramatsko društvo LILIJA podalo Cankarjevo dramo Kralj na Betajnovi. Še danes nam je pred očmi izrazita — nadvse močno in dovršeno podana osebnost Kan tor j a (Ivan Jakomin). In prav isti igralec nam bo tokrat podal drugo tako izrazito Cankarjevo o-sebnost: Jakoba Rudo. Prepričan sem, da bomo tudi tokrat odšli iz dvorane kot takrat — polni upanja, prežeti z novo ljubeznijo do slovenske besede, polni ponosa in skromne zahva- , . ... . ,, le. Zahvale njim, ki se trudijo, izmučeno telo, dokler m podle- da bi slovenska beseda na naših ^c_. V1 , , _ . v odrih in še bolj v naših srcih še Tine, težka je bila Tvoja ziv- dolgo živela. M. J. Jjenjska pot. Tvoja mlada družina Te bo pogrešala in enako nekdanji borci in prijatelji. Naj Ti bo On, ki vse vodi, milostljiv sodnik in Ti nakloni večni mir. Molili bomo Ta Tvojo dušo, Tvo- Milwaukee, Wis. - Spoštova-ji družim pa nase iskreno soza- nj, Podpisani pošiljam ček v •* *e" 0 01C1 znesku $16 za naročnino Ame- riške Domovine, ki nam poteče 27. marca. Radi prebiramo Ameriško Domovino, saj nam prinaša novice iz slovenskih naselbin širom A-Euclid, O. V Slovenskem merike. Pa tudi sami se radi društvenem domu na Recher poslužujemo ugodnosti poroča-A venue je vedno živahno, živi j e- nja o dogodkih v naših društvih nje bogato polje okoli njega. V jn naši okolici. po tebi... Po maturi na ljubljanski realki je odšel na Dunaj in se vpisal na stavbni oddelek tehnične univerze. Pa je že po nekaj mesecih spoznal, da za ta študij nima veselja. Vse bolj ga je vabila slavistika in romanistika. Toda boj za obstanek je Cankarja odvračal od rednega študija. Pisal je za razne slovenske in nemške liste, da se je mogel skromno preživljati. Veliko Dunajsko mesto, novi literarni prijatelji in razgledi, socialne krivice in velika revščina dunajskih delavskih naselij je dala mlademu pisatelju dovolj snovi za nova literarna ustvarjanja in snovanja. Na Dunaju je ostal z nekaj presledki 11 let. Od tam je lažje in kritične j e presojal razmere v ožji domovini. V vseh njegovih delih — tako povestih kot v dramatskih stvaritvah so močni sledovi lastnih doživetij. Smisel življenja vidi v žrtvovanju, katerega simbol mu je: ali lastna mati — ali pa trpljenje ljudi, ki jih je življenje odrinilo in poga-zilo; te v bičanju razmer, laži in hinavščine, ki je razjedalo teda- V SOB na Reshsr &¥@, v Eusiidu je imhm zimskih mesecih smo imeli tu zabave in prireditve vseh vrst, pa spored še ni izčrpan, četudi je spomlad že stopila v deželo. V aprilu bomo imeli koncerta Zarje in Slovana, 8. maja koncert Mladinskega krožka št. 2 SNPJ, Klub društev bo 21. maja predvajal slike, postregel z o-bedom, ki mu bo sledil ples, v juniju in juliju pa bomo na balinišču preskušali svoje roke v bližanju in zbijanju. Pri nas smo tiči in “šiške” niso redke. Imamo v Domu seveda tudi stroj za kegljanje, na katerem tudi preskušamo svoje sposobnosti. Skoro bomo začeli novo tekmovanje. Kegljači bodo imeli 3. aprila svoj banket. (Vprašajte Chucka v Klubski sobi za podrobnosti.) Direktorij je .preuredil in izboljšal prostore Doma. Tako je bil klubski prostor preurejen še 1. 1964 in je dobil klimatske naprave. Nato so dali klimatske od Gestapa in odpeljan v Dachau. Po osvoboditvi so ga ko-! naprave (air-condition) tudi v munisti prisilno odpeljali v do-j gornjo dvorano. V to je vključen movino, kjer je bil obsojen na ; tudi oder. Modernizirana je bila smrt, nato pa pomiloščen na 20 let ječe. V zaporih je zbolel za tuberkulozo in je bil leta 1955 izpuščen. Leta 1957 mu je uspelo priti }• sanatorij v Švici, kjer je prestal težko operacijo, > vendar so mu posledice bolezni oslabile tudi spodnja dvorana, kjer je kuhinja dobila nov velik hladilnik. V načrtu je tudi vgraditev klimatskih naprav v spodnji dvorani, s čimer bodo vsi Domovi prostori ugodni za uporabo ob vsakem letnem času. A. S. S hvaležnostjo Vas prav lepo pozdravlja Ernest Majhenich * Weston, Ont. — Spoštovani! Prejel sem Vaše obvestilo, da mi bo potekla naročnina, zato Vam pošiljam denarno nakaznico za eno leto naprej. Moram Vam sporočiti, da list nič kaj redno ne prejemam, včasih potrebuje kaka številka tudi po en teden, da jo dobim dostavljeno. Vem, da temu niste krivi Vi, pač pa pošta. Drugače pa je z listom vse v redu. Posebno zanimivi so dopisi od Toneta s hriba, od starega Majka, Andrej čka in Regerčana, pa tudi povesti so nekatere res lepe. Najlepše pozdrave upravi in uredništvu! Štefan Štukelj Aumetz, Francija. — Cenjeno uredništvo! Danes sem Vam odposlala 90 frankov za naročnino Ameriške Domovine za eno leto. Ker sem videla, da se je naročnina z novim letom podražila, sem to pri nakazilu upoštevala in mislim, da bo zadostovalo. Z listom smo vsi vsesplošno zadovoljni. Tukaj nas je več in ga skupaj čitamo. Lepe pozdrave od Vaših rojakov iz Aumetza v Franciji. S spoštovanjem! Vaša naročnica Marija Pišlar fronto, Ont. — Mens sana in vadi svoje točke, da jih pridite Vre sano! “Zdrav duh v' pogledat. Vem telesu”, so rekali stari Spored programa : KANADSKA DOMOVINA Telovadni nastop STZ v Torontu Vjani. Tudi moderni čas je Vvno odkril to staro geslo te-7® vadbe, posebno še, ko je Vst športa v tem svetu fizična brezdelja, ko je vse meha-lci)° in avtomatsko, potrdila medicinska znanost. jWbno za mladino, ki se še Vija, je ta stari izrek zlata Stlica. V pravem športu se ku-6 Vi karakter posameznika, v pm okolju bo pa ostala mla-a še najdalj slovenska. STZ pripravlja % či v bencina in manjše število avto- j koli, in se mi je tisti hip zdela mobilskih gum. Te so bile prav- kot samotni igravec na ogrom-zaprav naložene zunaj barake nem odru, z vsemi reflektorji u-pod podaljšano streho, skupaj s | perjenimi vanj. Kot bi pričako- 1. Pozdrav 2. Duet — Stražarjeva mladca 3. Skok čez konja — mladci in mladenke 4. Bradlja — člani 5. Rajanje — ga. Kokalj 6. Dvovišinska bradlja — članice 7. Nizka bradlja — mladci 8. Konj na dalj — člani 9. Talna — mladci in mladenke 10. Drog — člani Po nastopu bo odprta kuhinja, od Božiča ki j0 bo upravljal Slovenski nastop, ki bo sedaj 3. apri- ^om, zato boste lahko posedeli nedeljo popoldne ob 4h, v ob mizah in se veselo porazgo-,°v®nskem domu na 864 Pape vorbi Prav vsi ste prisrčno vabljeni! j ]n včasih se mi je prav neumno ^ladi na navdušeno in pridno plahtami za pokrivanje tovornjakov. Na tem razsvetljenem prostoru so bila tudi drva. Kot velik hrib so se mi zdela ponoči in dolga senca tega hriba je padala na bližnjo barako, da je izgledala še bolj temna in mrtva. Ob prevzemu službe sem vselej obšel vsa skladišča, pregledal vsa vrata in okna, preštel gume in plahte in šele potem, ko sem ugotovil, da je vse v redu, sem se spravil v zavetje. To je bilo med gumami in plahtami, odkoder sem potem ves razsvetljeni “teren” lahko opazoval, ne da bi me kdo videl. Strašna tišina je vladala med barakami v tistih zimskih nočeh STZ Toronto Križem po deželi tih, lie. ^tadna stran je predložila na javnosti se se ponovno oglasile podaljšanje zahteve po preiskavi tega sluča-počitnic od 19. a- ja. v ^ parlamentu ponočnih I k do 26. aprila. .N stranka predlogu ni naklona in zato utegne ostati vse Konserva- starem. Velikonočne parla- atarne počitnice se začno 6. 5P«la. i^s® politične stranke v Que-imajo v svojih programih ,?Qclvisnost francoske Kanade, ateri k Siii N, S, bi radi Quebec spre-v popolnoma neodvisno, f®no francosko govorečo dr-v . ’ zmernejši pa so na stališču, ...t)i Quebec sicer postal samo-t®11 in suveren, pa naj bi Mil stVi ®Ur, a teden so se dvignile cene °Vemu maslu v Ontariu za Cefita pri funtu, ker je zvezna S povišala podporo cenam. ‘S je, da to zvišanje ne bo . a ° dolgo omejeno na to po-aJino. )0I anadsko gospodarstvo je n°m zaletu, pritisk na trg in suveren, pa z angleško Kanado vezi Polju prometa, pošte, denar-a in narodne obrambe. a0o, nemara ostal tudi v te- P® bo Cer,i letu. Finančni minister Sharp je dejal, da mora de- t6.a računati z enakim porastom fl0,.v letošnjem letu, kot ga je . lvela lani. Povpraševanje po vj ern blagu je še vedno večje ^ P°Hudbe, to pa žene cene kvi-^ 80 cene povprečno po-; e za 2.4 odstotke. S cenami tudi vse drugo. Zaslu lO n na plačah se je dvignil za odstotkov na skupno 25.6 ^‘JoriQy v vsej deželi, dobiček !>0raO.racii Pa je pred k stel za 11 odstotkov na 5 mi-J°ho Trgovinski minister R. Winters je pozval deželo, naj omeji svoje zahteve do gospodarstva dežele, če naj se ta izogne inflaciji. To velja tako za javne ustanove, kot za privatna podjetja in privatnike. Verjetno bo tak poziv ponovil danes finančni minister Sharp, ko bo predložil parlamentu vladni proračun za orihodnje poslovno leto. * Bivšega zdravnika in njegovo ženo, ki sta čakala na sodno razpravo, obtožena, da sta imela za $120,000 heroina, so našli mrtva njunem stanovanju v Westminster ju, B.C. Oblasti sodijo, da sta bila povezana s tihotap-jenjem mamil ter da so ju ti judje spravili s poti. Bila sta u-streljena po načinu umorov pripadnikov zločinskih tolp. ♦ Petrolejske družbe v Britski Kolumbiji bodo prisiljene znižati cene gasolinu, se popolnoma odpovedati njegovi prodaji na drobno in zmanjšati razlike med cenami v raznih delih pokrajine. Sodijo, da bo družbe to stalo letno več milijonov izgube na dobičkih. 1)}l "V,v- Delavska sila se je dvig-o ,Za 3% na 7,100,00-, med tem 'e število brezposelnih padlo na 3.9%. Tedenski zaslu Jena %n, ‘QV. le na nekaj najhujših spremlja kot senca. ‘v Treflingu sem bil “lagerski policaj” in med službene dolžno-bt rf_ckSednik vlade je napovedal: sti je spadalo tudi struženje drv. Vt, ' preiskavo sodne razpra-1 Močne luči so razsvetljevale ti-Pr 1 .... bil i® jy1 Stevenu Truscottu, ki j sti predel taborišča, kjer so bila *Wl-leta ^69 obsojen na smrt K. ^ DORllctTrn 1 O 1 n+n»*r\ T i r V> _ de N" P°silstva 12 let stare Lyn-?lPer’ čeprav je bil star ko-*W,!4 let' Obsodba je bila nato r®hie njena v dosmrtno ječo. V skladišča za obleko in hrano. Tam so bili parkirani tudi tovorni avtomobili in v baraki, ki je služila kot mehanična delavnica, je bilo vselej nekaj sodov ■V' mm ulls TURRET mm m TURRET LfiilES Umi LATHES MILLING MACHINES RADIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES V najem Lepo in čisto 4-sobno stanovanje s kopalnico. Vse velike sobe. Na 1008 E. 79 St. telefon 391-4184. —(62) V najem Odd no 3% sob v mirni hiši, svoj vhod, blizu transportacije. Kličite RE 2-8598. (63> SVOJO LASTNO GLAVO — Kiparka Tru.de Bunzl, rojena v Avstriji, se udejstvuje v Londonu na Angleškem. Na sliki jo vidimo, ko drži v roki Glavo žene , ki jo je oblikovala po svoji lastni glavi. ■ ,v„ •, • ..tv,- -r ‘v >. \ >W DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (631 Blizu E. 185 St. privlačni 5-sobni bungalov v dobrem stanju, garaža, cena samo $13,500. Na Neff Rd. blizu bulevarja, skoraj nov, izredno dobro grajen, dvodružin-ski zidan bungalov, 2 in pol velika zidana garaža. Grovewood — E. 174 St. skoraj nov zidan bungalov s 1 spalnicami, dvojna garaža. Naprodaj imamo tudi več drugih kvalitetnih hiš v lepi okolici. Kadar prodajate Vaš dom, pokličite nas, za najboljšo postrežbo. JOHN KNIFIC SR. IV 1-9980 Realtor ZULICH j INSURANCE > AGENCY j 18115 Neff Rd. - IV 1-4221 \ Cleveland 19, Ohio ) TRYGVE GULBRANSSEN In večno šume gozdovi ffZtllltllfZlZZYTTiyZYZtltlTZZYiZYrglTIIYYITII lIiiiTl Tri leta po Anini smrti se je nekoč Tereza vračala od nekega bolnika. Ni ji bilo dobro. Bila je v sedmem mesecu nosečnosti in nesreča je hotela, da je rodila še istega dne deklico — toda mrtvo. Tereza je bila zaradi mrtve deklice zelo žalostna in je osem dni ostala v postelji. Bila je prepričana, da jo je Bog kaznoval, in zato je odšla v cerkev k obhajilu, da bi tako prejela odpuščanje. Po tej nesreči je bila mnogo ljubeznivejša z ljudmi — pol leta, potem pa je bila spet kakor vedno. , Gospodično Dorotejo pa je nesreča z malo deklico zadela huje kot Terezo — in upala si je celo sestro opomniti. To se je zgodilo takrat, ko je bila Tereza še popustljivejša, in Doroteja jo je prosila, naj bolj pazi nase, če bi jo Bog še kdaj blagoslovil. Ne sme se tako preobla-gati z delom, sicer bo spet kaj narobe. Gospodična Doroteja je zelo žalovala. Ni si mogla predstavljati večje sreče na zemlji, kot je takole majhno dekletce. Tudi na mala fantka je Doroteja pazila bolj kot ostali. Ko sta bila že tako velika, da sta razumela besede, sta smela vsako soboto po kopanju priti v njeno sobo, kjer sta dobila raznih sladkarij, pravljico in včasih tudi kako pesem. In mala fantka nista poznala lepših ur od onih, ki sta jih smela prebiti v sobi svoje tete. 15 Leta so potekala in zunaj v svetu se je marsikaj izpreme-!'ilo; toda na Bjorndalu je ostalo vse pri starem. Le Dag se je redkeje vozil v gozd in pogosteje v CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE WILL PAY FOR ITSELF 2 Story brk., 2 flats, 2 car gar. Steam heat. Income $450. a month. Asking $32,000. Owner. Excel. loc. 489-3818. MALE HELP Order Checker Shipping Clerk Need alert Man for Position with Future. Good salary and company benefits. WE 5-3033. REESE FINER FOODS 1750 W. Wrightwood An Equal Opportunity Employer (62) PRESSMAN HVDELBERG CYLINDER A fine opportunity to work in a fast growing shop. Excellent chance for advancement. Top salary for experienced printer. Call NE 2-2100 (64) mesto in drugam. Neprestano je imel veliko opravka z denarjem, s hipotekami in z drugimi vrednotami; ljudje so pričeli govoriti o njegovi prebrisanosti v denarnih zadevah — in o njegovi skoposti. Doma pa je vedno mogočne j e vladala Tereza— v prehrani in gospodarstvu, in z živino in ljudmi je bilo kot v starih dobrih časih. Leta pa so potekala. Nekega dne je prišla na kmetijo žensika z nedoraslo deklico in želela govoriti s Terezo. Taki ljudje so bili tu vsakdanji pojav; toda ti dve nista bili doma iz okolice, marveč s planjave. Bila je žena Tambourja Kruseja, ki je daleč od tod živel v neki koči. Ženska je pravila, da ima deset otrok in da je deklica, ki jo ima s seboj, naj starejša. Doma je revščina in zato otroke že zgodaj pošiljajo z doma; če bi prišla najstarejša k tako imenitni gospodinji kot je gospa na Bjom-dalu, ter se česa naučila in postala sposobna, tedaj bi tudi c stale laže spravila pod streho. Ženska je govorila kot župnik na prižnici in kaj človeško je bilo, da je Tereza rada slišala o spoštovanju, ki ga uživa v tako veliki daljavi. Morda je tekom let izvedela tudi marsikaj o odnosih med naselbino in planjavo, in nič bi ne imela proti temu, če bi klepetava ženščina letala po deželi in s ponosom pripovedovala, kako dobro službo ima njena hčerka. In tako je šest CHICAGO, ILL. MALE HELP CAR REPAIRMAN MECHANIC HELPERS Best of Benefits — High School education required or equivalent. Apply in Person. Office of District Master Mechanic 427 W. Roosevelt Rd. “An equal opportunity Employer’’ (64) GENERAL FACTORY No Experience necessary. We will train.. Many company benefits. CENTRAL DE CASTING COMPANY 2935 W. 47th St. Chicago, Illinois (63) FOREMAN “Steel Fabricating” To $10,000 We need a Strong man completely familiar with all phases of steel fabricating, to take charge of 50 man dept, in our large bedding company. If you have the “knowhow", can supervise effectively and want security with room to grow. Write in Confidence: Box J.H. # 253, Slovenian Daily 54 W. Randolph St. Chicago 60601. (64) let po Terezini možitvi prišla na Bjomdal trinajstletna Kristina Krusejeva. Tereza je kaj hitro ugotovila, kakšne vrste človek je kdo, in ;; novo deklico je imela najbržc posebne namene; dovolila ji je, da je zvečer prej končala z delom kakor ostale, in svoje proste ure je smela izrabiti v to, da se je v sobi gospodične Doroteje učila čitanja in pisanja. Morda pa je Tereza tudi mislila, da potrebuje Doroteja poleg sebe nekoga, s komer bi se lahko pogovorila. Tereza je pač mislila na toliko stvari. Kristina se je naučila finega vezenja, govorila je tiho, in hodila, stala in sedela je drugače kot ostali ljudje, in postala je prav tako rahločutna kot gospodična Doroteja. Med obema je bilo vzklilo zaupanje, da, skoro prijateljstvo. Doroteja je bila srečna, ker je imela Stino— kakor jo je klicala — zvečer pri sebi v sobi kot tovarišico. Ni imela veliko ljudi, s katerimi bi lahko izmenjavala svoje misli, in od življenja je bila nekoliko odmaknjena. Od časa do časa so prihajali na Bjorndal gosti, prirejali so zabave in tu se je tudi Doroteja lahko razvedrila; toda ona se vsakdanjega življenja na kmetiji ni udeleževala. Že od doma V BLAG SPOMIN OB TRINAJSTI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI OČE Vincent Hočevar Zapustil nas je 29. marca 1953. Duša Tvoja neumrljiva v objemu večnega Boga raj rajsko blaženost uživa. Žalujoči: FRANCES, por. URANKAR, MARY HOČEVAR, hčeri JOE, VINCENT, FRANK, sinovi ALBINA in MARY, snahi FRANK URANKAR, zet VNUKI, VNUKINJE IN DRUGI SORODNIKI Cleveland, O., 29. marca 1966. V blag spomin ENAINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE Mary Strnad ki je umrla 29. marca 1945. leta. Odšlo je v večnost mnogo let, odkar si zapustila nas in svet! Ko se spominjamo na Te, vse solzne naše so oči. Blag spomin na Tebe, draga, bo živel v ras do konca dni. Pri Bogu Tvoja duša biva blaga in prosi za nas milosti! žalujoči: OTROCI Cleveland, O., 29. marca 1966. MALE HELP DESIGN INSPECTOR 10 Years experience in Water Filtration equipping DESIGN DRAFTSMAN Eltctr. Mech. Wire installation plating installation INSTALLATION DRAFTSMAN 5 years experience with pipe-work and pressure-chambers, earlier work in the area of water-filtration outfitting desired. MAIL APPLICATIONS TO PERSONNEL DEPT. B0GUE ELECTRIC MF6. CO. 100 Pennsylvania Ave., Paterson, N.J. 201—525-2300 (64) je bila vajena, da je Tereza vse vodila in tudi tu ni bilo dru-gče. S sestro se je razgovarjala le pri obedih; toda Tereza je ni nikoli prav poslušala, vedno je mislila na čisto druge stvari kot ona. In tako med njima nikoli ni prišlo do resnične zaupnosti. Če sta se srečala, ji je Dag rekel nekaj ljubeznivih besed, in često si je želela, da bi z njim malo pokramljala. Dobro je vedela, da o marsičem globoko razmišlja; toda le redko se je zgodilo, da sta se srečala sama, in še takrat je bilo na njem nekaj, čemur ni mogla priti do dna. Kadar koli ga je hotela ogovoriti, vselej jo je zadržala neke vrste plahost, nekaj velikega in plahega, ki je bilo v njem. Dokler sta bila fanta še majhna, sta ji bila dobra tovariša. Kmalu pa sta odrasla in preveč sta se ukvarjala z drugimi stvarmi, da bi še poslušala njene pravljice. Gotovo ju je še vedno ljubila, in vselej je bila vesela, če ju je le videla, tako ljubka in sveža sta bila; toda da bi z njima delila svoje misli — ne, tega ni mogla. Tako so gospodični Doroteji potekali dnevi, ne da bi se zbližala le z eno samo dušo. Zato pa se ji je Stina nad vse priljubila. Neštetokrat je zvečer sedela v svoji sobici in nestrpno čakala, kdaj se bodo oglasili na stopnicah nagli koraki in na vratih njeno tiho trkanje. In ko je potem vstopila Stina, po opravljenem delu čista in žareča od veselja, je vselej prešinila Dorotejo velika in topla radost. Stina je delila njeno veselje pri šivanju in ročnem delu in dobro je razumela Dorotejine misli. Doroteja pa je rada poslušala, če ji je Stina zvečer pripovedovala, kaj je čez dan počenjala in kaj je bila videla. Tako se je tudi ona na svoj način udeleževala vsakdanjega življenja na kmetiji. ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj atari naslov: ..............-... Moj novi naslov: —.......„.........1. MOJE IME: .......................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO •cr-' PRIPRAVNO POČIVALIŠČE — Galeb, ki ga je vihar nad Atlantikom pognal ob Seini proti Parizu, počiva na kipu Henrika IV. v francoskem glavnem mestu. Doroteja je tudi dosegla, da je dobila Stina svojo lastno sobico; naročila je staremu Jornu Mno-goternu, da ji je zbil malo omarico, ki mu jo je plačala s srebrnim tolarjem. Tereza prekrižala, ko slišala o tej nameri. (Dalje sledi) ;MMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii!!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiii|lllllllll,| Da bi imela dekla svojo laS®' sobico, je bilo v Ustih časih ^ kaj tako nezaslišanega, da se je & #1 ir Iv K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEBNOU ( K. S. K. J.) nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in zamladia0, • od $500.00 do $15.000.00 posmrtnine e za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan; • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. ... I K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Avcri • \ Premoženje------------------------$16,300.000.0 j ! Članov - 45,000 ____________Certifikatov - 47,50J j I Veljavna zavarovalnina------------$39,700,000.0 Solventnost - 118.99% | Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolni*6 izrezek in pošljite na glavni urad IC.S.It.J. 'I AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J ) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. i IME ............................... NASLOV ............................ MESTO ............................. DRŽAVA ....................... CODE ^iiiiiiiiimiimiimiiiiiiiiiiiimi’iiiiiiiMimiiimiiiiiiiiimmmimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii’111111; VSE SE VRTI — Marlys Johnson nadzira izdelavo de' lov za motorne žage, ko dobivajo končno obliko za njih0' vo sestavo. VE, KAJ HOČE — Jonathan Harris je star 4 leta, pa točno ve, kaj mu je všeč, četudi ni noben umetnostni kritik. Na razstavi del Henryja Moore-ja se posebno zanima za “Priklonjeno figuro