Družbeni plan za leto 1958 Napisal: Vladimir CERIC Preden preidemo na razlago osnoD zoeznega družbenega plana za l. 1958, se moramo ozreti na razDoj gospodarstva d letomjem letu, in to ne samo zato, ker temeljijo postaoke druibenega plana iia gospodarskem razDoju o l. 1957, temoeč tudi zato, ker se \eto 19)? razlikuje od prejšnjih fx> gibanjih in razooju gospodarstva. To se predosem nanaia ua izjemno oisoko ntopnjo porasta nacio-nalnega dohodka in ua pomembno pouečanje D.se/i oblik potrošnje. Nacionalni dohodek je o l. 19)? narastel za 21 odstolkoo v primerjaoi z laiiskim letom. V gibanju nacionalnega dohodka in skupne proizoodnje je posebno pomembno, da je njun porast rezultat večje proizDMlnje oseh gospodarnkih področij, pri čemer pripada preoladujoče mesto indurtriji in kmetijstou. Porast indu.strijs.ke proi/.oodnje. ki znaiu d primeriaDi '/. 19)6. tetom 16 odstulkoo, pomeni nadalje-oanje enakih le/enj, kakor so prihajule clo izraza zadnja leta, le cla je stopnja porasta oišja kakor prejinju lela in da je prišlo ch) sprememb v strukturi pro-izoodnje s porastom proizvodnje potrošnih dobrin o skladu s politiko, ki je določaia pooečanje potrošnje in iivljenjskega stahdarda. Povečanje proizvodnje, zapcslenosti in potrošnje v letošnjem letu Na visoko stopnjo porasta nacionalnega doliodka je letos pomembno vplivalo kine-t;/stvo. kar se v prcjšnjih letih ni do#aja-lii. V primerjavi z lanskim letom je ujegov pridelek za 55 odslolkov višji. Tak porost je rezultat stOTJenih nkrepov in investicij v pr^jšnjih letih in letošnjeni letu. večje aktivnosti zadružnih in dru.gili kmetijskih organizac-ij, prav tako pa tudi ujfodnih vre-menskih razmer. Pri ocenjevanju porasta kmetijske proiz\oclnje moraino upošlovati, da je ta porast sledil po slabši lanski le-tini, da Re je kmetijstvo letos razvijalo v zclo ugotliiiii vremenskih razmerah ler tja zato obsega lclosnjega pridelka ne mo-remo šteti za irajno doseženo raven. Nj«-Sov razvoj terja. da nadaljujenio investira-nje in ukrepanje. in to v povečanem oli-sofru. Ugoden razvoj industrije in kmetiistva je vplival na razvoj clrtig-ili j;osp(Kl«rskih pčij in tlejavnrksti jn sta tudi gradlje-n;štvo in protnet dosesla v primerjavi z innskim letom 16 s|x>-dfiT-skih področjil). poscbno pa v imlustnii. v knleri se je povečala za približno 9 se povečali v l. 1937 za »1 milijard ali za približno 24 odstotkov. Hkrati pa je pod vplivom po-večane notranje potrošnje prlšlo skupaj s poraslom investicij do znatnega, celo hi-trejšeg^a porasta uvoza. ki je v primerjavi z lanskim letom večjj za 40 odstotkov. Po-sledica takega gibanja b.voza in uvoza je bila, da se je klju.b občutnemn porastu proizvodnje povečal primanikljaj v teko-čem zunanjHrgovinskem poslovanju za pri-bližno 5 milijard d.in v prlmerjavi z letom 1936. Višma realiziranega primanjkljaja poineni neu^odno stran v gospodarskem razvoju, moraino pa o.[K)zoriti na to, da je visok uvoz ivalstva je presegel pri-eakovania letošnjega družbenega plana, omogočil pa ga je znatno večji porast na-cionainega dohodka. kakor je z njim ra-čunal družbeiii plan. Narasla proizvodnja in povečani uvoz sta omoiročila povečanje skupnega obsega iuve^ticij. ki je bil letos v primerjavi z lanskim lctom večji za približno 50 raili-jard. V okviru doseženega obsejfa investicij se je spremenila tudi njihova struktura, najprej tako. da so se povetale ne^ospo-darske investicije mnot;o boli kakor ^ospo-darske ter znaša njihov delež v skupnih invpsHcijah 23.7 odstotka, modtem ko je 1. 1956 znašal 18.5 odstotka. Nnjvočji oorast ie bil realiziran v stanovanjsko komuoalni irraditvi in znaša približno 20 milijard din. Po Depopolnih podatkih so v mestih zgra-dili 50 odstotkov več stanovanj kakor lani, razen tega pa so se ]M>večale tudi invesii-eije na področju prosvete in kulture. (Nadaljevanje na 2. stranrt (Nadaljevanje s 1. strani) Do spremembe v strukturi jf>. priilo tudi t gospodarskili investicijuii s povečanjem investicij v kmeti.jstvo, proniet in gradbc-ništvo ob hkrutnem zm&njšanju industrij-skiih investicij. V okviru industrijskih in-vesiioij so se povečale naložbe v rekon-strukcije, kar bo že prihodnje leto dalo re-zultate v obliki povečane proizvodnje. V skladu z investicijsko politiko je prišlo letos do nadaljnjega povet-anja investicij i-z sredstev gospodarskih organizacij in terho-rijalnih skladov. Delež zvezrrik investioij se je v skupaLk iuvesticijah. zmanjšal od 56 odstotkov, kolikor je znašal v 1. 1936, na 52 odstotkov, ker je obseg zveznih investi-cij ostal večinoma ua lanskj ravni, medtem ko so se investicije drugih organov pove-čale. Investicije zveze so letos omejene na zgraditev najvažnejših objektov ob dclnem usmerjanju investicij v rekonstrukcije in investicije za raizvoj kmetijstva. Zaradi visoke proizvodnje in uvoza je bilo notra-nje tržišče dobro oskrbljeno ia so blagovai siladi v osnovi krili povpra.še-vanje ob povečanju zalog, zlasti pa surovin in reprodukcijskeija materiala v industriji. Zaradi zniževanja sklada živiue v lanskein ir. večjega izvoza v letošnjem letu jc pri-manjkovalo zadostnih količin mesa ?a no-tianjo potrošnjo in tako smo ob koncu leta storili ukrepe za omejitev izvoza živine in mesa. Ce ga gledaiuo v celoti, nam gospodarski razvoj v 1. 1957 kaže, da je bila v osnovi realizirana gospodarska politika, ki smo jo določili za letošnje leto, posebno pa kar se tiče vzpona proizvodnje in povečanja de-lovne storilnosti, poiasta potrošnje prebi-valstva in sprememb v strukturi investicij. Porast proizvodnje in dohodka v prihodnjem letu Izhajajoč iz rezultatov, ki smo jih do-segli v letošnjem ktu, in gospodarsto poli-tičnib. smotrov, določenih s perspektivnim planom gospodarskega razvoja Jugoslavije, se z zveznim družbenim plauom za 1- 1958 v bistvu nadaljuje politika ktošnjega go-spodarskega razvoja tako, da se glede na materialne možnosti države bolj odločno l>os(aTlja vprašanje zmanjšaiija priaianj-kliaja y plačilni bilanci. Pogoji za nadaljnji razvoj proizvoduje so dani tudi v ]. 1958, k da bosta imela skup-na proizvoduja in nacionalni dohodek bolj milo stopnjo porasta kakor v 1. 195". Ra-čunamo namreč, da kmctijska proizvodnja v prihodnjem letu ne bo mogrla realizirati v lftošnjem letu doseženega obseg:a in da bo zeto kljub porastu industrijske proizvod-nje in povečani aktivnosti drugih Fospo-darskih področij in dejavnosti porasel na-cionalni dobodek za 5.8 ©dstotka -v pri-ro-erjavi z 1. 1957. Industrijska proizvodnja bo v 1. 1958 Se nadalje naraščala. vendar 'x> njen porast milejši kakor pa letos. Računamo, da se bo njena proizvodnja povečala z začetkom ob-ratovanja novih zmogljivosti, z izvršenimi rtkoDstrukcijami, z boljšim izkoriščanjera zraogljivosti in s povečanirai Diožnosttni preskrbe industrije s surovinami in repro-dukcijskim materialom za 11 odstotkov. V okviru tega porasta računamo s porastom vej energetike za 14 odstotkov. reproduk-cijskega materiala za 10 odstotkov, opreme za 10 odstotkov in izdelkov. ki bocio naine-nieni potrošnji, za 11 odstotkov. Ceprav računamo s 4 odstotki nižjo kme-tij«ko proizvodnjo kakor letos. kar ie re-zultat manjšega obsega poljedelstva. priča- stran 22. XII. 1S57 NASA SKUPNOST kujemo znatnejši porast živinoreje (za pri-1jH/.![k> 10 odsknkov) ii\ sadjarstvu (za pri-bližno 6 odstotkov). V 1. 1958 lx>mo nada-Jjevali vse ukrepe, ki so p<>trebni za po-speševanje in razvoj krnetijstva. Investicije &e bodo še naprej povečale in Uxk> d«>se°rle zuesek nad 60 milijard din. razen tega pa računamo z drugimi večjdmi ukrepi ob večji uporabi uuietnili ffuojil za uadaljnjih 40 lisoč ton. Nctranja potrošnja in zmanjšanje primanjkljaja Proizvodnja in prioakovaui naci«vnalni doliodek, pri čelner upoštevauio iz letoš-ujega leta prenesene zaloge kmetijskih pri-delkov, botlo oniogočile, da se lx* skupni izvoz povečal za 15 odstotkov, od tega iz-\oz indu.strijskih izdelkov za 15 odstotkov, kmetijskili pridelkov pa za 26 odstotkov. Pomemben uvoz v letošujem ]etu omogoča, da bomo lahko v 1. 1958 tudi z maujšim porastoui uvoza reprodukcijskega materia-Ia zadovoljili potrebe gospodarstva. Razen tega se bodo priliodnje leto zmanjšale po-trebe po uvozu hrane za 25 milijard v pri-merjavi z 59 tnilijanjami din v letošnjem letu. Tako so oib povečanem izvozu dane možnosti, da v 1. 1958 realiziiranio pomemb-nejši rezultat v zmanjšanju tekočega pri-manjkljaja v plačilni bilanci. Uresničenje te nalog« bo terialo. da bomo vzdržali okvire uvoza, ki jin določa plan, a da bomo v izvozu realizirali čim bolj popolne re-zultate, pri oemer bomo morali raiunati s potrebami notranjega tržišča. Materialne možnosti driave in potreba po zmanjšamju pritnanjkljaja v plači!ni bi-lanci dajejo okvire za uotranjo potrošnjo. Njena stopnja porasta mora biti znatno bolj mila kakor letos. V okviru teh možno-sti in upoštevajoč potrebo po dosegi sta-bilnejših razmer na tržišču račuua druž-beni plan za leto 1958, da bo porasla notranja potrošnja kot rezultat porasta osebne potrošnje, medtem ko računa za splošno potrošnjo in investicije iz domaeih sredstev, da bodo ostale na letošnji ravai. Poveianje osebne potrošnje in življenj-skega standarda je tudi v 1. 1958 ena izmed tomeljnih naJog gospodarske politike. Osemodstotni porast, ki z njdm raeunamo, naj bi bil rezultat porasta delovne stonil-nosfi, povečanja zaposJenosti ˇ gospodar-stvu in novega uslužbenskega in pokojnin-skcga sistema. Glede potrošnje na vasi ra-eunamo s porastom, pri čemer upošte^aino tržne presežke iz letošnjega in prihb-vcznosti z dohodki, ki bodo realizirani v prihodnrem letu. Materialna osnova takega razvoja osebne potrošnje so prenesen^ za-loge kmetijskih pridelkov iz letošnjega Ie-ta, porast nacionalnega dotodka, s katerim računamo, in dopolnilni uvoz potrošnih do-brin. Razvoj osebne potrošnje in razpoložljivi blagovni skladi določajo meje splošni po-trošnji. V pribitem ko bi bil skupiu volumeu \ečji zaradi večje upmrabe inozemiikili sredstev aLi uvoaa opreme. Ta okoliščina omogvča, da bod« skupue mve-slk-ije večje za pribliano 7 «lstotkov. luvesticijsko poLLtiko v 1. 1958 karakteri-zira porast gospodarskih imesticij za pri-bližno 10 odstotkov, medtem ko naj bi bile ncgospodarske investkiije manjše za pri-bližiiio 5 odstotkov. Do takega razmerja ined gospodarskimi ia n€^os]X)darsk:Tii in-vesticijaini prihaja zato, ker so zazjianio-vale negospodarske investicie v lelošnjem letu zek> visok porast in ker imamo v pri-liodnjem letu ualogo. da začnemo ffraditi nove velike obj«kte, katerih izvedbo blašt<-u, da poveča določeni znesek, če bodo dan^ mož-nosti. Kakor smo že poudarili, *e mora pri-hodnj« leto zateti graditev vrste gospo-darskih objektov, k.i so pon\embni za sploš-ni go6)K>darski razvoj. Sem spadajo pred-vsem nekateri objekti elektrogospodarstva, povečanje zniogljivosti premogovnikov. n<>-vi objekti barvaste metaluririjf, grudnja ahiminijskega kombinata. objfkti za proiz-vodnjo umetnih gnojil itd. Razen teh nalog boino v priliodnjem letu padaljevali fradi-tev objektov, ki smo jih zateli prejšnja ltta. dali pa bomo tudi potrtbna sr^dstva za hitrejši razvoj gro«podarvanja z znatmmi splošno-družbenimi sredstvi za razvoj kmetijstva, se bodo invesiicije \z zvezniii sredstev t pr:hodnjem letu se povečale. Hazen tega bodo sredstva gospodarskih organizacij. namenjena za investicije. prav teko večja zaradi njihovih povečanili in-vesticijskih skladov in zaradi povečanja aniortizacijskrh skladov zaradi dflne reva-lorizacije vrednosti oinovnih sredstev, ki jo bomo opravili v prihodnjem lehi. Potreba. da ohranimo inves;icije v okvi-r:h. ki ne bodo povzročili n<"ugodnih gibaiij na tržišču, kakor tudi povečaaje investicij \t. sredstev zveze in gospodarslih organlza-cij terjajo, da se v dofočeni meri zraanj-sčajo investicije iz sredstev ljndskih odbo-rov in teritorialnih skladov in tako raču-namo v prihodnjem letu z ukrepi za od-ložitev trošonja teh sredstev. Zvezni družbeni plan za 1. 1958 Lzhaja, ko določa okvire razdelitve, iz te?a. da omogočajo ti okviri, da doseženo v pnhod-njem letu nadaljnje rezultate n stabillzaciji tržišča. Izpolnitev nalog, ki jih posMvlja, pa ni odvisna samo od ukrepov. ki jih do-loča. Z izvajanjem novega načina razdelit-ve dohodka gospodarskih organizacij do-bijo organii delavskega samoupravJjanja vtčje pravice oziroma večjo materialno osnovo. Ce upoštevamo to okoliščmo in dejstvo. da razpolagajo z znatnimi sredstvi politično teritorialne enote. je uspešna iz-vršHev nalog. dolot^enih s planom. v <-natni m