Razne novice. * Somišljenike pozivamo, da sedaj pridno agitirajo za nove naročnike našemu listu. Le stranka, ki ima dobro razvito 6asnikarstvo, je nepremagljiva. Tudi na 6asnike po gostilnah se naj pazi. V mnogih' gostilnah, v katere zahajajo naši pristaši, visija sami nasprotni listi. Ven ž njimi iz vsake hiše in vsake gostilne. Delo za dobre časnike je pravo apostolsko delo. Iz šole. Deželni šolski s\ret ie imel dne 12. t. m. sejo. V n.iej se je sklenilo med drugim: Definitivni u6itelj v Dolu, Jožel RoS, je prestavljen k Sv. Florijanu; u6iteljica Rozika Petovar v Kapelah pri Brežicah stopi v stalni pokoj; definitivni učitelj Ivan Urek v Vuzenici je prcmešeen kot u6itelj na Vransk.o; u6iteljski suplent v Zibiki, g. Henrik Blazinšek, je imenovan delinitivnim istotam; nadu6itelj v Olirajah, Oskar Žolnir, pride za nadu6itelja na Crno goro; uGiteljica Ljudmila Schreiner v Slov, Bistrici jo imenovana za nadu6iteljico na deški ljiidski šoli v St. Jurju ob juž. žel.; u6iteljica v Trbovlje-Vodah, Ana Ijapornik, je prestavljena na dekliško ljudsko Šolo v Trbovljah; definitivna u6iteljica Ana Kalšek v Gotovljah, je nameŠ6ena kot učiteljica v Cadramu. * Današnji številki je priložen stenski koledar. * f. Dr. Josip Vošniak. Na svojem posestvu Visole pri Slovenski Bistnci Jo v soboto zve6er ob 'A9. uri v starosti 77 let umrl starosta slovenskih pisateljev, dr. Josip VoSnjalc. Z dr. Josipom Vošnjakom je izginil mož, ki je igral posebno v 70. letih zelo važno vlogo v naSem politi6nem življenju. Dr. 3osip VoŠnjak je bil po poklicu zdravnik in se je kot tak nastanil v Ljubljani, kjer je bjl izvoljen v deželni zbor in odbor. Od mladih nog do visoke starosti je služil dr. Josip Vošnjak svojemu narodu, in tudi ko so že pešate njegove teleane moči, je njegovo sroe §e plamtelo za slovenski narod. Kot pisatelj je znan dr. VoSnjak po vsej Sloveniji. Njegove povesti je narod zelo rad 6ital. V zadnjih letili se je dr. JosipVoSnjak popolnoma odtegnil javnemu dplovanju in živel mirno na svojem posestvu Visole pri Slovenski Bistrici, Pogreb se je vršil v torek ob 2. uri popoldne. Blagemu buditelju nai*oda svetila ve6na Iu6! * Na grobeh. Zopet bomo na praznik Vseb svetnikov in vernih duš pohiteli na grobove naših rajnih. Nekako izredna otožnost preveva naša srca, ko stojimo ob gomili dragili nam pokojnih.. Koliko skrbnih slovenskih mater, ki so u6ile svoje otroke slovenskega jezika in jih vzgajale k poStenemu življenju, po6iva v liladnem grobu! A mnogo teh otrok se je žal odtujilo naSemu narodu. V posiiinemške okove oklenjeni, zametujejo govorico rajne matere, svoje otroke pošiIjajo v ponemeevalne šole. Drugi so zopet zavrgli krŠ6anska na6ela rajnih starišev, so odpadli ali pa se ne zmenijo za cerkev, zabavljajo 6ez njo in duhovnike. Ali se vsi ti, ko bodo stali na vernih duš dan na grobu svojih rajnih o6etov in majaic, ne bodo zamislili nazaj na mladostne dni? * Liberalci so vedno napadali nagodbo z Ogrsko, Da pa ta nagodba vendar tudi nekaj velja, nam dokazuje sedanji boj za uvoz prekomorskega mesa irt žive živine iz balkanskih držav. Naši živinorejci bi bili že davno uni6eni, ako bi se Ogrska ne branila temu uvozu. Liberalcem pa6 ni za uboge živinorejceT ampak le za svoj trebuh in Žep. * Kam plovemo? Z vso silo ho6ejo kme6ki nasprotniki dose6i, da bi se uvažalo argentinsko meso in srbska živina carine prosto v poljubni množini v Avstrijo. A poglejmo, ali je res pomanjkanje pitane živine v naših krajih? Kaj Še? Se norca se delajo mesarji in prekupci iz kmeta, ki jim pride ponujat debelo živino. In kako pla5uje]o ti ljudje našo pitano živino? Od več strani se narn poroča, da obetajo mesarji m meSetarji za pitane vole samo 70, 72 do 76 K za 100 kg žive teže. To je vendar ve6 kot oderuškol Meso je §e vedno po 2 K kg, a cena živini je padla. zadnji 6as za 10 do 20 K pri met. stotu. Pri svinjah je ravno tako. Na živo vago se baje pla6ujejo, po krajih\ ki so oddaljeni od železnice, po 80 vin, do 1 K za kg žive teže, a meso moraš pla6ati pri mesarju po, 2 K 40 vin. To so razmere, ki so vsega obsojanja vredne. Vse kri6i: ,,,Ti kmet si kriv tega, da je vse tako drago". A drugi se smejijo in si na račun draginje in kmeta polnijo žepo in so giavni krivci draginje. Ni 6uda, 6e tudi kmet postaja nevoljen in vzroji. Nahaja se v stiski, a liberalci in socialni demokratje1 ga slikajo kot oderuha in glaviiega krivca draginje., * Slovence v Gradcu in druge rojake opozarjamo na edino slovensko gostilno v Gradcu, Prokopigasse 12, blizu glavnega Irga.. Rojaki, važa dolžnost je, podpirati narodna podjetja. * Složnost slovenskih poslancev, NemŠki listi" poudarjajo, da ni noben klub v državnem zboru tako složen in edin, kakor je klub, v katerem so združeni; slovenski in hrvatski katoliško misleči poslaoici pod vodstvom dr. Susterši6a. Večalimanj se vse druge državnozborske skupine cepijo, izstopajo iz njih posamezni poslanci ali pa; so v klubu drugi medseboini: prepiri, Le klub naših, za svoje volilce Vnetili poslancev, stoji kot skala trdno skupaj, pripravljen braniti vsak; 6as koristi In pravice svojih volilcev. Bodimo ponosni, da imamo na Dunaju tako vrle zastopnike f." * Slovenci, naprej! V Gorico, glavno mesto gorigke dežele, pride kot okrajni glavar Slovenec Re~ bek. Kjer so Slovenci zavedni, se mora tudi vlada ozirati na nje! * Snsteršičev govor o uradniških pla6ali, ki smo ga zadnji6 priobčili v izvlečku, je budo razburil tudi na§e liberalce in sociane demokrate. Liberalci kricijo, da je dr. Susterši6 sovražnik uradnikov. Izrekel se je pa v istini samo proti prevelikemu številu uradnikov ter povdarjal: manj uradnikov, a tem boljše plafee.. Seveda je popolnoma pravilno ugovarjal proti temu, da bi se v sedanjem 6asu draginje] zviševale pla6e celo uiradnikom do šestega 6inovnega razreda. Socialni demokratje pa kričijo, da je proti nižjim uradnikom in delavcem, osobito proti železni6arjem. Toda ta je bosa. Izrecno je rekel: mali'naj dobe izboljšanje, za te se gre, njim se naj pomaga, Zjaliteval je, da pridejo tudi železni6arji v predlogo za izboljSanje pla6e, in sicer vsi, tvidi delavci na progir na katere so socialni demokratje pozabili, ker po ve~ 6ini niso v njihovem taboru. Dr. Susterši6 je govoril, kakor govori pravi ljudski zastopnik, ki se briga za uboge in pomoči potrebne, ne pa za iste, ki so že siti visokih plač vkljub svojem,u raajhnemu delu. * Liberalno-socialno-demokraška zveza v Belgiji. Dne 1S. t. m. so bile v Belgiji občinske volitve odborniških. mest, Liberalci in socialni demokratje so nastopili skupno proti katoli6anom ter so zmagali v 9. mestih, med tem ko so na deželi zmagali povsod katoli6ani. Liberalno-sociaino-demokraška zvcza je zelo zadovoljna z izidom v mestili, a listi poroCajo, da so katoli6ani povsod napredovali glede na Stevilo volilcev. Katoli6anom bo treba povsod resno in složno nastopati proti združenim nasprotnikomk"rS6anstva: divjim rdeckarjem in Jiinavskjm liberalcem. Oboji so najve6ji Škodljivci ljudstva in grobokopi posameznih narodov. * C. kr. notar Wiesthaler je bil seveda navzoč pri otvoritvi gulferajnske gole v Peklu pri Poljčanah. Pri tej priliki je gospod c. kr. notar omenil, da je slovonsko goslo: Spodnještajerska jo našazemlja, krivo, temve6 so mora glasiti: ta zemlja je vedno bila, je in bode nemSka. Mi no6emo izgubljati 6asa s tem, da bi g. c. kr. notarja u6ili zgodovine, samo na to> ga opozorimo, da se kraj, kjer g. o. kr. notar izvr- šuje svoj posel, imenuje Slov.. Bistrica, da je torej ta kraj od nekdaj slovenski in da v slovenske kraje spadajo slovenski c. kr. notarji. * Staierčiiancl, pozor! VaSi poslanci v državQ«m zboru, Markl in \Yastian, se strašno trudijo, da bi se uvažalo meso in živina iz tujili držav v našo, in prva skrb jim je, da se uradništvu zvišajo pla6e. Za kmeta, ki bo letos po nekod moral stradati, pa se ne brigajo. Stranka, ki ima take poslance, gotovo ni kmetu prijazna. * VedJio lepše. Ptujski poslanec Malik je v seji državnega zbora ' dne 17. t. m. tudi to-le povedal: ,,Gotovo smem od slovenskega sodnika pričakovati bolj nepristransko razsodbo, kakor od sodnikov, ki tako živijo, kakor sodniki v Ptuju in Lipnici, V Lipnici, spo&tovana gospoda, pijan6ujejo celo no6 (veselost), razbijajo gostilne, ti gospodje sodniki. Do 5. ure zjutraj žrejo pijaeo in ob 8, uri se vsedejo na sodnji stol, in bi na] delili pravico, s tako bu6o! (Živahna veselost in klici: 6ujte, 6ujte!) To so stvari, ki smrdijo do neba!" — Tako sodi nemški poslanec o nemških sodnikih! * Nemški sodniki. Zastopnik mesta Ptuj v drž. zboru, znani Malik, je imel letos vsled volilnih bojev opraviti tudi z nemškimi sodniki. V seji dne 17. okt. je ta vsenemec o njih izrekel to-le zanimivo in zna6ilno sodbo: ,,V mojem volilnem okraju se je sedaj za6ela od strani strank.arskih sodnikov proti mojim pristašem in meni pravcata maš6evalna vojska, (Cujte!) Ni6 ni na tem, ako imenujem sodnije, to sta sodniji v Ptuju in Lipnici. Mojemu očitanju bi se te dve sodniji la,hko izognili, ako bi lmeli pravno dostojnost in bi mojo zadevo, kakor sem zahteval, odkazali drugemu sodiš6u. To se ni zgodilo, iz kljubovanja ne! In sedaj prosim, gospoda moja, dajte dobro paziti, kake gorostasne re6i se doga.ja.jo. Se predno je mogla proŠnja mojega zastopnika, naj se odkaže zadeva drugemu sodišču, priti potom okrajne sodnije na okrožno sodnijo, in odtod na deželno sodnijo, je že prišel brzojavnim potom odlok deželne sodnije, da je prošnja odbita. Ko sem prišel k sodnijski razpravi, še pri sodnijskih aktih ni bilo najti te rešitve. (Živahni mejklici.) Moj zastopnik je rekel: NezasliŠano je v zgodovini pravosodja, tudi avstrijskega, da se more kaj talcega zgoditi. In gospoda moja, vkljub temu ima pravosodni minister korajžo, da tukaj zagovarja tar ke strankarske sodnike in nam pravi, da bi naj spoštovali sodnikovo neodvisnost, Gospodamoja, take razsodbe so velika krivica, ki se dogaja vsemu prebivalstvu, pravim vsemu prebivalstvu, . .." Mi nimamo besedam Malikovim o nemških sodnikih ni6esar pridjati. * Naši poslanci so izvoljeni, dr, BenkoviS v 2 odseka, Bren6i6 v 3, dr. Jankovi6 v 2, dr. Korošec v 2, Pišek v 3, Roškar v 1, dr. Verstovšek v 4 odseke, Klub je razdelil torej mandate za odseke precej enakomerno,. Gotovo pa se nima pravlce zaganjati v naše voditelje ,,Sloga", kajti njen krušni oče je v zadnjem zasedanju v škodo drugih klubovih tovarišev sedel v 8 odsekili. Zraetajte torej pred lastnim pragom! * Koroški dež. predsednlk baron Hein gre v pokoj. To vest bodo naši koroški bratje pozdravili z velikim veseljem, kajti bil je vjetnik nemških nacionalcev ter vsled tega zagrizen nasprotnik koroških Slovencev. Letos ob ljudskem štetju jim je razpnstil katoliško politieno društvo, toda ministrstvo za, notranje zadeve tega razpusta ni odobrilo, Ravno ta 6in mu je omajal najbolj stališfie in reklo se mu je, da mora prositi za vpokojenje. Sedaj Hein gre, slovensko katoliško politicno društvo pa slavi danes v Celovcu prvi ob6ni zbor po razpustu ter, s tem dokazuje svetu, da tudi Nemcem ni vse dovoljeno. * Lepe razraere na naSih poštah. V ponedeljek, dne 23. oktobra je naše urednistvo prejelo po pošti iz St. Lenarta v Slov. gor. pismo, ki pa je bilo že odprto, in sicer se je razlo6no videlo, da je nekdo z nožem ali 6em podobnim odprl pismo, a ga je pozabil zopet zalepiti. Ker se sumi, da se je zgodilo1. to ria pošti, se je uredništvo takoj pritožilo na vodstvo mariborske pošte, ki je uvedlo strogo preiskavo. Ziadevo sma tudi naznanili poslancem na; Dunaj, da povedo na pristojnem mestu, kako gotove ljudi mu6i radovednost, kaj nam dopisniki sporo6ajo. * Nakup žlvlne na Ceškem. Kmetijska družba v Gradcu je za,6ela akcijo za riakup živine na Ceškem. Sedaj, ko je bila cela akcija v tiru, je pa ista izjavila, da je proti akciji. Vsled tega je c. kr. poljedelsko ministrstvo z odlokom z dne 20. oktobra 1911, štev. 43.800 izjavilo, da z ozirom na stališže Kmetijske družbe v Gradcu ne more akcije podpirati. Mi bomo v prihodnji številki objavili cel odlok ministrstva, za zdaj le povdarjamo, da obsojamo po6etje Kmetijske družbe v Gradcu in isti resno svetujemo, da v bodo6e boljSe premisli, predno za6ne kako gospodarsko akcijo, Upamo, da se bo o tem Še izpregovorila resna beseda! * Brezposelne služkinje, obračajte se na ,,Drii§tvo sv. Marte" v Gradcu, ki vaon daje varno zavetiš6e. Stanovanje v Prokopigasse 12. * J.& Siov. Slražo je nabral večjo število obrabljenih znamk g. Vitomir Zličar na Ponikvi. Hvala! Poroka v cesarski hiši. O6i celega sveta so bile te dni obrnjene v Svarcau, neznaten kraj na Nižjem Avstrijskem, kjer se je dne 21. t. m. vršila poroka nadvojvode Karla Franca Jožefa s princesinjo Zito iz knežje rodovine Parma. Nadvojvoda Karl Franc Jožef je sin precl leti umrlega nadvojvode Otona in nadvojvodinje Marije Jožefe in je torej opravi6en po prestolonasledniku Frajnc Ferdinandu, kojega otroki so vsled ženitve z groiico Chotek, sedaj kneginjo Hohenberg, izklju6eni od prestolonasledstva. Ker po pravilih nsše cesarske hiše kneginja Hohenberg ne more biti cesarica, je najnovejša nadvojvodinja Zita naSa bodo6a cesarica. Vsled tega je vzbudila ta poroka ve6jo pozornost, nego druge poroke v cesarski rodovini. Nadvojvoda Karl Franc 'Jožef je star 23 let in je stotnik pri kavaleriji, princesinja Zita je stara Še komaj 18 let. Poro6il je visoki par poseben odposlanec papežev, ki je prinesel novoporo6encema tudi krasen poro6ni dar papežev, umetniško podobo Kristusovo. Poroka se je vrSila v Irancoskem jeziku. K poroki v Svarcau je prišel tudi cesar, ki je izro6il nevesti dragocen dar, nakit za na glavo v brilantih. Med sveto mašo za poro6enoe je cesar ves 6as kle6al ter se od ginjenja jokal, Le v trenotku poroke, ko je nevesta s posebno krepkim glasora in odlo6no izrekla predpisani ,,da", se je sr6no nasmehljal. Po poroki je bil cesar izredno veselo razpoložen ter se je dal z novoporo6encema in z vsemi gosti vefikrat fotografirati. Pri poroki je bil navzoč tudi stric ženinov, princ Maks salcsonski, ki je duhovnik in sedaj bogoslovni profesor v Svici. Sa.mouraevno, da so se izvršile za gostijo na gradu parmanskih knezov, Svarcau, velike priprave, da se dostojno sprejmejo visoki gostje in da se da novi nadvojvodinji primerna bala. Vse priprave z nevestino balo so baje stale okoli pol milijona kron. Nadvojvoda Karl Franc Jožef' ge je vzgojeval pod nadzorstvom svoje matere nadvojvodine Marije Jožefe, sestre sedanjega saksonskega kralja, in po nasvetili prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki ie mlademu nadvojvodi posebno naklonjen. Pri vseb. manevrih je bil Karl Franc Ferdinand adjutant prestolonaslednikov. Ženin je med vojaštvom zelo priljubljen zaradi svojega priprosteg,a. in ljubeznjivega ob6eva,Ti]a. Tudi Dunaj6ani imajo mladega nadvojvodo izredno radi, in k.adar se je zadnja leta prikazal na ulici, so ga prisr6no pozdravljali. Princesinja Zita tudi nima ve6 ofieta, in je vodila njeno vzgojo njena skrbna mati. Vzgojena je strogo verski. Papež je bil pobožni knežji rodbini vedno naklonjen ter 6uti posebno veselje, da se Je prlneesinja Zita omožila v na§o cesarsko rodovino. Koj po poroki sta zaroftenca poslala sv. 06etu brzojav, v katerem mu naznanjata svojo izvršeno poroko in mu izražata posebno udanost. Zita je plemenitega in usmilienesa srca in si je izvolila za na6elo svojega življenja rjrelepi rek: Ne za se, ampak za Vas. Avstrijski narodi molijo te dni za sre6o visokih novoporočencev ter prosijo Boga, da jim vzrasteta v dobre in blage vla;rJarje! Mariborski okraj. ra Marifoor. V ponedeljek, dne 23, oktobra, jeumrla Marija Spacek, žena gostilni6arja ,,pri grozdu" v Tegetthoflovi ulici. Pogreb se je vršil v sredo popoldne. ra Marifoor. Dognato se je, da je cerkveni ropar Weber eno raonštranco, katero je imel zakopano na vrtu v Koroški ulici, ukradel v šentpeterski cerkvi v Ljubljani, drugo pa v Gratweinu pri Gradcu. Weberja bo baje sodilo mariborsko porotno sodiŠ6e. m Maribor. Tukajšnji vinotržci imajo letos lepšo trgatev kot vinorejci sami. Pokupili so že meseca septembra: mnogo novega vina po 36, 40 do 50 vinarjev liter. A že sedaj so cene vinu nepriuierno poskocile. Spomladi pa bo vino, katero je prcdai kmet sedaj za 40 v., veljalo najmanj 80 v. do 1 K liter. Priča-kujemo pa, da bodo mestjani in socialni demokratje vpili, da je kmet kriv, 6e je vino drago. m Marlbor. Dne 25. t. m. dopoldne so poro6ili mil. gospod knezoškof v svoji dvorni kapeli g. c. in kr. nadporočnika Edvarda Steyrer, ki je prideljen generalnemu štabu, sedaj v dragonskem polk.u štev. 14, z gd6. Hildo Wokaun, mlajšo h6erko g. dr. Wr> kaun, c. in kr. višjega deželno-sodnijskega svetnika v Maribom. Pred poroko so imeli mil. g, knezoškof na novoporoeenca ganljiv nagovor. Razven gostov je bila zbrana v dvorni kapeli še cela vrsta najodličnejšili gospodov in gospa iz Maribora. Bodi tukaj Še omenjeno, da je bil o6e nevestin skozi vseh osem let na c. kr. gimnaziji v Celju sošolec prevzviSenega gospoda kneza in šknfa. Zavod šolskih sester v Mariboru je bil v torek dne 17. oktobra 1911 veselo presene6en po visokem obisku prevzvišenega nadpastirja. Nenapoveftani so doSli. ob 10. uri predpoldne in posetili po vrsti obojni otroški vrtec, vse razrede Vadnlce in Franc. Jožefovega jubilejnega ženskega u6iteljiš6a, telovadnico in druge k u6iteljiš6u spadajo6e prostore. V višjih letnikito so izpodbujali goj«nke zlajsti k vztrajni pridnosti, 6eš, da malomarna g;ojenka sama sebe bolj kaznuje, kakor je kaznovaraa, po slabem redu v izpri6evalu, ker si Skoduje za poznejSe življenje, da pa je enakomarljivost sarnai sebi v pla6ilo in v korist. iTudi so poivdarja.li važnost krS6anskega nauka tin potrebnost življenja po nauldb svete vere, pred vsem potrebnost pobožne molitve, s katero si izprosimo božjega blagoslova za svoje delo. Knt za^ta.vo božjega blagoslova so prevzviSeni gospod knezoškof v \vseh razredih podelili višepastirski blagoslov. Ob 12. uri opoldne so se poslovili od zavoda, Sigar pre'dsto»jnice in gojenke bodo ta dan ohranile v hvaležnem spomimi. m St. Ilj v Slov. uov. Veselica, ki jo ie priredilo naSe Bralno društvo, se je dobro obnesla. ,,Krivoprisež.nika" \e igrala naša mladina zelo dovršeno. Vsi igralci in igralke so bili na svojem mestu. Tudi prosta zabava pri Celcerju je ugodno iztekla> Saljiva trgatev in druge zabave so nudile ob6instvu obilo razveseljevanja. Obiskali so nas tudi naši sosedje Jareninčani s svojim pevskim zborom, padalje Maribor6ani, Sentjakob6ani in eelo slovenski delavci iz Lipnice so pribiteli k nam. Bralno društvo je z uspehom lahko zadovoljno. Dobro bi bilo, ko bi se igra ,,Krivoprisežnik" še zopet ponovila. St. Ilj v Slovenskih goricah. Gostilni6arju gospodrj V*aupoti6u na Novinah je umrl nadebudni sin6ek Pefp6eki. Pogreb ae je vrSil (v sredo dne 18. oktobra. Udeležilo se ga je velika množica ljudstva. St. Kj v Slov. gor. V soboto, dne 21. t. m. zjutraj je umrla tukaj po dolgi bolezni gd6, Terezija Gornig, stara 83 let. Ranjka je bila teta našega vrlega gosp. Baumana. Blaga žena, pofiivaj v miru! m Ceršak pri St, Ilju. Zvezda Bresnikova je utonila. Odslovili so ga od na§e šulferajnske nepotrebne mueilnice. Kaj je le vzrok temu? Bresnik se je vendar toliko trudil za to šolo, in v ,,Marburgerci" tobko hvahl uspelie te ,,univerze". Baje so spoznali gospodje pri Sulferajnu, da je Bresnik le prevefe pameten m da bi se Solarji yod njegovim vodstvom preve6 naučili. Zato niso vefe pogodbe ž njim obnovili in njegovo srce potolažili z obljubo, da pride za, ravnatelja" trirazredne šulferajnske šole na Pragersko. In naš Bresnik jim je res verjel in se hvalil po St. Ilju, 6eš on je za kaj višjega ustvarjen, in da, bo nal predoval. Pa z obljubo ni bilo ni6, Tako je dobil Bresnik, odlikovan s kolajno za 401etno zvesto delovanje, slovo od Sulferajna, Tako je zvezda tistega Bresnika utonila, ki je napravil toliko nesre6e v CerŠaku s šulferajnsko Šolo. m Sv. Lenart v Slov. gor. Okrajni zastop. Najvažnejši toeki zastopove seje dne 16. t. m. sta b;;i med drugimi izvolitev novih 6lanov okrajnega šolskega sveta in železni6na proga Purkla—St. Lenart— Ptuj. Clanom okrajnega šolskega sveta so bili izvoljeni sledeči gospodje: Rojs Jakob, Sumaii Maliia Vogrin Anton, Wella Fran in c. g. p. Kasijan Zem' Ijak, gvardijan od Sv. Trojice. K stavbi gori navedene železnice prispeva okraj 50%. Sklene se tudi vloga na c. kr. namestnijo radi ustanovitve obrtnonadaljevalne šole v St. Lenartu. m Sv. Trojica v Slov. gor. Pri volitvah v posojilnico smo torej pogoreli. Glavni vzrok je nezavednost našega ljudstva, ki ne spozna skodljivosti posilinemške nadvlade v Slovenskih goricah in je celo zaverovano v blaženo nemg6ino. Saj vam nihbe ne bra^ ni nemš6ine, ljudje božji, ampak izpreglejte že vendar enkrat, da je dvojna reč, uciti se nemščine in pa uganjati nemško politiko, Cetudi znaš nemški, ostati moraš vendar Slovenec in delovati politi6no za svoj narod, ne pa pomagati posilinemškim zagrizencem svoj jezik zatirati in svoj rod zani6evati, Ali ne uvidiš, da ostaneš na ta način ve6no hlapec in suženj na svoji lastni zeralji, Nemec pa svoj~gospod? Drugi vzrok propada je neverjeten strah naših ljudi pred nasprolniki. Ljudje so se bali, da jih takoj zarubijo in pobesijo, 6e bi ne glasovali ž njimi, In ko so zapazili, da imajo Nemci rde6e glasovnice (rni smo imeli bele) in da volitev torej ne more biti tajna, pa-so kar trumoma bežali v nasproten tabor, kjer se jim je z znano brezobzirnostjo delilo nasprotne glasovnice. Ko smo prišli na volišče, smo Šteli 175 svojih mož, brezvestnost nasprotnikov pa nam je vzela preko 70 volilcev. Tretji in glavni vzrok, da so nas premagali, pa je izdajstvo, Eden naših, dosedaj najverneišihpristašev, je zadnji dan odskofiil in nam izneveril kakih' 50 mož, Pa saj je dobro, da spoznamo Ijudi in izvemo, kje je vera in kje nevera. Seveda sq delovali tudi z lažmi in izmišljotinami. Govorili so o razporih med nami in obrekovali posameznike izmed nas, da so le zbegali ljudi in jih toliko bolj prestrašili. Na^ sprotniki so se potem §e celi dan vla6ili po trgu in izzivali. Nazadnje so morali na&i mogotci svoje laslne pristaše raetati na cesto, ker so se tako upijanili, da so se spravljali nad nje same. Mi se pa zanasamo: Za pravično stvar smo šli v boj in ta je še vedno zmagala, pa bo zmagala kon6no tudi pri nas. ra Sv. Trojica v Slov. gor. ,,Grazer Tagblatt" od 22. oktobra prinaga poro6ilo o posojilniških voluvah pod naslovom: ,,Der Kampf ums Deutschthum". Bo] za nemStvo torej. Ali vidite, kako ste se vsedli na limanice, lahkoverni kmetje? Zatrjevali so vam, da so Slovenci in da je boj samo za" osebe. Pa zd&j poglejte: ,,Boj za nemštvo"; in ta boj ste izvojevali Slovenci, po navadi verni in dobri Slovenci, a tOKrat zapeljani in premamlieni od posilinemcev. Aii zdaj verujete, da se ne gre samo za gosp. Goloba, temve6 za obstanek in blagor slovenskega naroda, vas samih ? Prihodnji6 pa pojdite zopet y boj za neuiStvo, dokier vas ne zmanjka v Slov. goricah, ki jih naseljuje Sudmarka s protestantovskimi Svabi. Le tako naprej, da si izkopljete sami svoj grob. Ob njem pa se bo Nemec sraejal vaši malomarnosti, ziclai luteranske temple in pregnal zadnjo slovensko besedo iz Sl. goric. ,,Grazer Tagblatt" tudi laže, da snn kupovali glasove, med tem, ko je resnica, da smo plačali samo agitacijske stroSke. S cim so oni plačevali in straliovali ljudi, o tem naj vprašajo svojo vest. Obrekujeio in pljujejo tudi na naše žene. A to je že tako gnusno in podlo, da se samo oljsoja. m Pekel pri Polj6anah. Dirindaj, ki so ga priredili Sullerajnovci prete6eno nedeljo, ob priliki ;,blagoslovljenja" nemške šole, je imel samo izzivalen zna6aj. Hajlanje, vpitje pesmi ,,Wacht am Rhein", hujskajo6i govori, s tem se je reševalo pekelsko nemStvo. Nemški listi poro6ajo, kako se je vsa slavnost veli- Žastno izvršila. 'A tukajSnji Slovenci smo priče, da je imela ta prusovska ceremonija le bolj žalostno sliko. Navzo6i so bili vsi posilinemci iz daljne in bližnje okolice, a pohvalno moramo omeniti, da je velika ve6ina doma6ega ljudstva prezirala to vsenem&ko prireditev, NemSki listi lažejo, da se je 150 otrok vpisaJo v novo šolo. Kolikor je nam znano, je le 37 starišev tako nesre6nih, da so zapisali svojo deco — tujcu. m Dravska dollna. Slovenska Straža je obljubila v naše veliko veselje z darovi Mohorjanov ustanavljati v narodno in versko ogroženih krajih prepotrebne mladinske knjižnice, ki naj bi nadomeš6ale ljudsko šolo, Obstoječe šole ne razvijajo duševnih moči otrok za napredek — kako redki so pri nas dijaki — ne vzgoje njihovih' src v plemenitosti, značajnosti in ljubezni do rodne matere.. V šolah, kakor so pri nas, poveli6ujejo, hvalijo In gojijo na vse pretege samo le nemštvo, dokler slovenske dece ne izpridijo, V srce jim po malem, pa vstrajno vlivajo srd in gnjev proti materi, ki jih je rodila, proti cerkvi, ki jih ]e Tcrstila, proti rodbini, ki jih je vzredila. Tako zastrupljajo in popa6ijo za drag denar našo mladino; ali slišite slovenski o6etje in katoliške matere ? PlaČani so od našiti davkov, navrh Še prejemajo podpore od Siidmarke in Šulferajna, kar pa je največja drziiost; Še od slovenskih žuljev pobirajo doneske za svoje prusaške podružnice. In vi, sicer vrli ZiadravIBani, ste jim za to še nekako hvaležni, jih spoštujete in poslušate, nosite ves svoj zaslužek" v žepe tujcev, ki vas le v lice Jivalijo, v resniei pa le pomilovalno prezirajo in v vseh javnih zastopih brez vas zoper vas vladajo, Ako so Šole v tujem jeziku res za mladino tak blagoslov, zakaj pa se potem Nemci sami tako branijo za svoje otroke tujih, n, pr.. čeških, laških, slovenskili, posebno pa Se raadžarskih šol? Na Ogrskem se namre6 vsaj nekoliko maisSujejo nad Nemci njili krivice, ki jih leto za letom svetohlinsko, zavratno gromadijo nad slovensko celo na Štajerskem in Koroškem. Tam doli na SedmograŠkem \e več sto let stara naselbina Nemcev (Svabov), a premo6 med njimi imajo Madžari, ki jo porabijo za svoje mažaronske Sole brez ozira na rodni jezik otrok. Pa kako so tam Nemci hudi zavoljo tega. Ni prostora, da bi vam opisal, kako se do najvišje oblasti vedno in povsod branijo Nemcl proti takim šolam tarn doli na Ogrskem, pri nas pa vas farbajo in vsiljivo nadlegujejo z enar kimi mucilnicami! Navedem le danes ozna6bo tujihšol z besedaml uvodnega 61anka v nekem nemškem dunajskem dnevniku, v katerem se zopet enkrat ,,nemŽki voditelj na Južnem Ogrskem" vsaja nad madžar.skimi šolami nemških otrok, Piše tako-le: ,,Pred vsem pri6ajo novejse (ogrske) postave brezobzirnost in hinavstvo brez primere (beispiellose V.erschlagenheit), ker na videz so še evropske, v dejanju pa so naliSpane krutosti, da bi nas (Nemce) podjarraile. Grof A. Xpponyi) trdi,- da varujejo slabo pla6ane u6itelje in lajšajo ljudstvu davčno breme, v istini pa ne zasle"dujejo ničesar, nego madžadzajCijo Šol ;in duševno razdedovanje (Enterburg) girokih ljudskih mas (po naše bi se rekio: poneumnevanje priprostega naroda), da jih lažje odtujijo podedovani narodnosti. (Tam doli zalitevajo ozir na podedovani jezik, nam pa vsiljujejo le ,,ob6evalni" jezik, kako so nedosledni!) N a j p r e j storijo v šolah (razprto Je v nemškem izvirniku) z madžarskim poukom, ki ga otrok ne razume, Ijudstvomanj vredno, (wird es minderwertig, gemaclit) potem ga spravijo ob pošteno življenje (wird es entsittlicht), naposled ga pridobijo za protiliabsburške namene prenapetnežev iz 1 e t a 1848. Tega voditelji madžarske politike niti iie skrivajo, Se-le drzno priznajo, da duševna žkoda ljudstva nebosegala 5ez en človeski rod, ker ta6as se preobrat dovrši in vnuki teh, ki danes trpijo pod potuj6evanjem, bodo duševno že visoko razviti Madžari, (?!?) ,,Sicer pa", celo trdijo, ,,komur ni naOgrskemprav, naj se izseli". — Z besedami tega ,,.voditelja" obsodijo Nemci sami sebe. Ali niso ogledalo in popis grdih namenov, ki jih fcrezobzirno vršijo leto za letom nad vašimi otroci vaSi ,,prijatelji", sedanji gospodje vašib nekdanjih gruntov — ojioli Nemci? Od kod in kakšen prerok naj pride, da vas, ponosne Pohbrce in vas, ponižne Zadravčane, prepriea in vam dopove, kako kruto silite lasten zarod v narodno in versko propast, ker trpite, še celo zahtevate — nemške §ole za slovenske otroke! ? jski okraj. p Ptuj. Že zadnji6 sem vam poro6al, da se v Pluju nekaj kruha. V ,.Stajer6evem" pašaliku ni vse v rodu. Uradniki izstopajo iz mestnih in javnih uradov, največji mestni mosotei, ,,Štajer5evi" krušni očetje, so hudo skregani med soboj. Ne bo dolgo, ko bo za6elo poštono pokati. Co bi vam o vsem, kar se tukaj godi, porofial, bi imeli, Vi, g. urednik, opraviti z gospodi, ki poznajo paragrale. Poroka. Dne 23. oktobra t. 1. se je porožil g. Fr. Koser, c. kr. poštar v Juršincih pri Ptoji, z gospico Stefko Zadravec z Vnrber^a. Bilo srečno! p Sv. Lovrcnc v Slov. gor. Naši sakoški slogaSi se pa6 nepotrebno bahate v 43. številki ,,Sloge" radi zmage pri občinskih volitvah. Pišete, da ste zmar frnU po hudem bojn, l;ateroga vam pač ni bilo pntrel)no, ker nam je že dosedanji župan g. Fr. Stebib pred •volitvijo župaiistvo ndpovedal, Mislimo pa tudi, da vi r. Murši6u, no\eivm županu, niste ravno kako imenitnega priimka ol osili na vrat, ako ga pri&tevato k vafcim pristašem; dozdeva se nam, da g. Fr. Murši6 6ita,,Slov. Gospodnr^v". Strankarjev, hujska6ev in zga- garjev pa doslej mi nismo poznali. Toliko v odgovdr slogaSkemu dopisunii. — Sako&ki ob6an. Sf. Lotrenc na Drav. poljn. V petek, dne 20. t. m. je v Žapedji vasi tekom enega leta že četrtič izbrahnil ogenj. Začeia je goreti kopica elame pri posestniku Draškovičn. K srtči ;ie bi(o popolnoma mirno vreme in so ogenj hitro zapazdi ia s pomofijo požarne brambe zabranili, da se ni razširil na gospodarsko poslopje, ker sicer bi uničil Se tisti del vaai, ki je po groznem velikohočnem požaru Se ostal. Zdaj v j^seni bi bila nesreča tem hujša. p Svetlnje pri Ormožu, Vesel gre slovenski mladenič, ka-dar ga kliče cesar, v vojake; peli smo in vriskali, da je odmevalo Se zopet in zopet od rojstne biše, ko smo že izginili žalujo6im materam izpred o6i. Sre6no smo preživeli tri leta vojaške službe ter se zopet zdravi in veseli vrnili po prestanih bridkih izkušnjah k svojim ljubim dragim. Toda ne vsi tako; JauŠevec Frano prinesel si je na dopust bolezen, ki ga je že 18, vinotoka t. 1. položila v naro6je nei.zprosni smrti, Bil si, dragi moj tovarig, ves eas svojega življenja vzgleden slovenski mladeni6, zvest služabnik Marijin, hvaležen in pokoren sin svojihdobrih roditeljev ter ponos vsej fari in obSini; to je jasno prical tvoj veli6asten pogreb. V slovo ti pa. klieem: Na svidenje nad zvezdami! J, H. p Središče. Nedeljski sokolski sestanek se je kljub bobnečemu oznanilu pri cerkvi popolnoma ponesrečil. Pricakovano ljudstvo je izostalo in s tem jasno pokazalo, da ni liberalno, kakor se ga slika pred svetom. Gospodje &o potem pri zaprtih vratih protestirali proti ,,klerikalnemu zmaju", ki jih baje ho6e ,,požreti" in so pometali ,,klerikalne smeti". Naš Orel jim leži v želodcu. p Središče. Naj izve celi svet, kako pridno in marljivo so znašali naši hberal6ki gnjezdo, y katerem je dne 22. t. m. zaglcdal iu6 sveta Sokol. Ševeda to ni ni6 čudnega, če se tam, kjer so liberalci, snujejo tudi liberalna društva. Toda naši naprednjaki so pozabili v prevelikem veselju, da je zdaj jesen, katera prežene ptice-selivke v južne kraje. Med te ptiče je prištevati tudi središkega Sokola, ki je zdaj pri nas že v drugič ustanovljen. .Zadnjič je bil ustanovljen predlanskim, seveda tudi v jeseni. Na njihovo veliko žalost je zletel tisti Sokol z drugimi pti6i vred v južne kraje, od koder ni ve6 ne duna ne sluha o njem. Enaka žalostna usoda caka tudi letoš-njega Sokoleka, ker je: ,,Središki Sokol mladi ptič, — ki nima perja ni6, — a huda zima mu preti, — gotovo ga umori." — Ker so za6eli naši liberalftki zdaj vzdigovati svoje glavice, si marsikdo misli, da slovenskokatoliška mladina pri nas spi. 0 ne! Ona pridno deluje v svojih organizacijali; posebno na§i mladi Orli se kaj lepo razvijajo, pri katerih pričakujemo tudi velikega uspeha. Oni bodo gotovo prekosili svojega nasprotnika, ker njih temelj stoji na krščanskera prepriSanju,— Nadelo Orlov, mlada/6eta, — ker to dolžnost je naša sveta. p Km-tijska podružnlca za ptnjsko okolico naznarjja, da priredi dne 5. novembra in 10. decembra t. 1. poučna zborovarja. Pri prvem bo govoril kmetijski strokovni učitelj g. Zidanšek o živinoreji, pri drugem pa živinozdravnik g. Uršič o živinskih boleznih, zlasti o kužnih. Zborovanje se prične vsakokrat ob 10. uri predpoldne v dvorani g. Zupančiča v Ptuju. Posestniki, ki želijo biti udje naše podružnice lahko pri tej priliki naznanijo svoj pristop; udje pa lahko vplačajo udnino za leto 1912. Vabimo torej vse k obilni udeležbi. p Sv. Lovrenc na Drav. polju. Ear si je naša mladina že dolgo želela, se ji bo izpolnilo 29. t. m., ko se bo ustanovila mladeniška in dekliška zveza, v kateri bi se naj zbrala vsa poštena mladina, da si tamkaj blaži srce, se vsestransko izobrazuje, razveseljuje, vzgojuje, skratka, pripravlja za poznejše življenje. Potrebuje dandsnes kmečki stan zavednih, izobraženih gospodarjev in vzornih gospodinj, a temelj za to je treba položiti v mladosti. Starišem hočeta mlideniška in dekliška zveza biti pomočnici pri vzgoji sinov in hčer, vam, dragi mladeniči in mladenke, pa bo zveza dobra prijatoljica v lopih, tako važnih a tudi novarnib mladih lotih. Mladeniči in dekleta, mnogo tisoč poštenih slov. tovarišev in tovarišic vaših je že združonih v mladeniških zvezah, kjer se t vel<ko veselje skrbnih starišev in domovine urijo v delu za svoj in ljube domovine blagor. Stopite tudi 29. t. m. t krog teh plcmenitih mladeničev in deklet. Govoril bo preč. g. dr. Hohnjec z Maribora in domači mladeniči in dekleta. Vabimo prisrčno tudi sosednje mladeniče in dekleta! Ljutomerski okraj. 1 L]utoraer. Vinorejci nismo ni8 kaj zadovoljni z letošnjo trgatvijo, Malo, jako malo smo pridelali. Nam, ki je bila sila za denar, smo vino že v poletju naprej prodali. Prekupci pa bodo spravljali ve6|e dobičke v svoje kase, kot smo dobili mi za vino. Je že tako na tem božjem svetu, da je kmet dandanes najvefeji revež, a kljub temu vse zabavlja proti njemu. 1 Ljutomor. Ucenci se bodo sprejeraaii v tukajšnjo Solo-realko v petek, dne 4.. noveinbra t. 1. ob 9. uri dopoldne v šolski sobi na glavnem trgu v Ljutomeru. Tisti u6enci, ki pridejo na novo, naj prinesejo seboj zaclnje &olsko spričevalo od dotifine šole. Ljutomer. V pondeljek zjutraj so nai^li tukaj umorjenega s preseklano glaVo M. Preg;arja blizu njegoveg-a stanovanja pod Franc 'Josipovo šolo. Pokojnik je bil blizu 40 let Šolski sluga naše slovenske šole ter je to službo lani radi onemoglosti opurJtil. N. v m. p.! 1 Radislavci pri Mali Nedelji. ,,Nar. List" z dne 12. oktobra Štev. 45, pravzaprav neko nemškutarsko-liberalno revce napada našega obče spoštovanega g. Župana in pravi: Ob6inske volitve, ki so se itak dolgo zavla8eva.le, so pred durmi. — Ti si res imenitni postavovedni modrijan. Pa ne veS, da mora biti postavno dolo6en 6as za pregled imenikaivolilcev, reklamacijski rok in tako naprej. Dalje se ubogo liberalče boji, da se mu ne bode izk.aznica in glasovnica ob pravem 6asu dostavila. Tudi zai to bodi miren, naš župan bode storil, kar veleva postava. Mogo6e ti iUi prinese poln nahrbtnik \iGitelj Stajnko. Kon6no piše klin-k.lun-liberal6e: ,,Upamo, da bodo volilci znali pametno razsoditi ter voliti svojo gospodarsko korist", Ja, dragi liberalček, volili bodo krš6anske može in ti že sedaj upam re8i, da bodo liberalni stolički v ob5inskem odboru 5isto prazni ostali. Vam pa, dragi mi volilo-i, kli6em: Pridite dne 6. listopada 1911 vsi na voliš6e k našemu gosp. županu in volimo može, kateri bodo delovali za blagor ob6ine ter so zavedni in verni Slovenci. 1 Gor. Radgona. Po dvekratni volitvi volilnih mož za okr, bolniško blagajno v Gor. Radgoni, je bila kljub vloženi pritožbi Slovencev, volitev predsednika in odbornikov dne 8. t. m. NaSe c, kr, okrajno glava,rstvo je po komisarju dr. Fasohingu postopanje naših posilinemcev odobrilo, akoravno je b.ila pritožba slovenskih obrtnikov neovrgljivo utemeljena. Izvoljen je Nemec Korath, ravnatelj radgonske opekarne, ki pravi, da mora postaviti mestna obcina prostor in zalogo vseh vsakovrstnih re6i ter bode 10 let tekmoval s tukajŠnjimi slovenskimi obrtniki in trgovci. Ta mož bi rad delal s tukajšnjimi Slovenci tako, kakor njegovi rojaki v Beljaku in Celovcu, Vi meščani radgonski in vi posilinemci gornjeradgonski, kličemo vam: Stojte in pomislite! Vi sejete prepir, a želi boste nevihto, katera bo marsikoga odnesla iz pozoriš6a. Slovenski obrtniki pa zahtevamo, da se tukajšnja bolniška blagajna preosnuje in da dnbimo mi lastni oddelek iste, da ne bomo imeli dvakratnega pla6ila in drugih nepotrebnih sitnosti. 1 Sv. Križ prt Ljutomsru. V nedeljo dne 29. t. m. ob pol 8. uri popoldan, se vrši v gostilni g. Jureša, gospodarski shod, katerega se bodo udeležili zastopniki gospod»rskih organizacij iz celega okrajnega glavarstva. Govori nadrevizor g. Vladimir PuSeujak in drugi. Dolžnost nas domačinov je, da v velikem številu pohitimo na shod. Slovenjgraški okraj. s Slov. Gradec. Večinoraa vse ob6ine našega politicnega okraja, posebno one v gorali, vedno zalitevajo poldnevni šolski pouk na ljudskih solah. A le malokateri se je še posreriilo, dose6i to ugodnost. Paša je letos izredno lepa na naših paSnikih, a kaj pomaga, ko nimamo pastirjev. Naj bi se ugodilo tudi naši zalitevi po skrajšanju Solske dobe, in marsikateri kmet bi dobil lažje pastirja. s Šoštani. Prejšnji teden so se vršile volitve vr okrajni zastop šoStanjski, in slcer v ponedeljek, dne 16, t. m. iz veleposestva, iz tržke ob6ine Velenje in iz. mestne ob6ine SoStanj; v torek dne 17. t, m. pa iz kmečkih ob8in. Za te volitve je bilo zanimanje veliko, posebno, ker je bila še v živem spominu sramotna nem^kutarsko-liberalna zveza pri zadnji volitvi v SoŠtanjski okra.jni Šolski svet, pri kateri so, kakor znano, zmagali naši možje s 6astno ve6ino, Ogor6enj6' nad to zvezo je sploSno tudi med kmečkim ljudstvom, in to ogor6enje so pokazali naši možje pri zadnjih volitvaJi v okrajni zastop. Kajti pri teh volitvali so sfr6ali iz veleposestniške in kme6ke skupine okrajnega. zastopa vsi posilinemci in tisti, ki se navdušujejo za zvezo med posilinemci in liberalci, Samo v mestu Soštanj in v veleobrti imajo Še posilinemci poleg Nemcev zagotovljena svoja mesta. Volitve iz veleposestva se zdmženi nasprotniki sploh niso udeležili, ker je bilo grozdje prekislo. Pri volitvah iz1 kme6kih ob6ia so pa nasprotniki sicer poskušali svojo srečo, a je bil ves trud zastonj, Nih6e naSih se ni dal pregovoriti. In tako je zmagala z veliko večino 6ista slovenska lista naših mož. Vsa 6ast našim vrlim možera! Ker bi pa mogoce marsikoga zanimala imena posameznih na§ih izvoljenih članov okrajnega zastopa, zato jih tukaj navedemo: V veleposestniški skupini so: pl. Adamovič, dekan Rotner, župnik Cizej, župan Koren iz: St. Ilja, dr, Majer, veleposestnik 7an iz Skal, pos, Steblovnik iz Pake in tesarski mojster Hudovernik iz Velenja. V skupini tržke ob6ine Velenje so: župan Skasa, posestnik Brglez, posestnik Rotnlk in posestnik Jari, V skupini kme6kih ob6in so: posestnik Sovi6 iz Raven pri ŠoStanju, župan PirtovŠek iz PakeT posestnik Krolli6 iz St. Janža na Pe6i, posestnik Dolinšek iz St. Ilja, župan Vašl iz St. Andraža, pos. Skruba iz Topolšice, župan Ba6ovnik iz Beliji vod in župan Kova6 iz Skal. Torej so šli DvorniK, Verbu6in Žagar v — zaslužen pokoj, toda brez pokojnine. s Iz Vuzenlce. Kakor je že spMno znano, seotvori letošnjo jesen dvorazredna šola nemškega Sulferajna v Vuzenici, Ta nepotrebna mucilnica nima drugega namena, . kakor sejati prepir, vcepiti že nežnim otrokom srd proti Slovencem in odtujiti kolikor mogo6e veliko število slovenskih otrok, ¦našemu narodu. Stariši, ne dajte se zaslepiti, ne verujte sladkim besedam tistih, kateri se druga6e za vas ne brigajo, kateri vas e tebaj poznajo, kadar se jim gre za zaslužek ip dobi8ek in za vam škodljive naklepe. Vpišite svoje otroke v naSo, že mnogo let obstojeco trirazredno Ijudsko šolo, ona odgovarja vsem potrebam. Otroci se u6e slovonski in nemški; naša trirazrednica je pripoznano najboljSa šola y colem okraju. Brez vsake skrbi lahk.o zaupate svoje oh-oko terau zavodu; zato vam jam6i izvrstno šolsko vodstvo. Sulfarajnsko šolo bodo obiskovali otroci brez vsakega uspeha. Izstopivši iz njo, no bodo znali ne slovenski ne nemški, ne pošteno brati, računati iili pisati, ne krSeanskega nauka. Vuzeni6ani, gre sc Uikn\ tudi za vaš žep! , Po preteku nekaj let se bo tnidil nomški Šullerajn na vso mo6, da bo prevzela dežola vuzeniško neinško šolo v svojo oskrbo in nemški deželni odbor bo to z veseljem storil, to se pravi, da bo morala vuzeniška obCina vzdrževati zraven lastne tudi nepotrebno nemSko šolo, in vi, Vuzeni6ani, boilete morali leto za letom globoko segati v žep in pla6evati visoko narastle občinsko doklade zaradi nemSke Šo- le. Tako se je že zgodilo po mnogih drugih krajih! Cira manj otrok bo v nemški Šoli, tem lažje se bodete obranili nepotrebnih visokih pla6il. Kdo pa je med mnogimi drugimi še podpisal prošnjo za nemško Šolo? Cujte in strmite! PuŠnik, Just, slavnoznani Metiinger, Kieier ali Holbl, cerkveni klju6ar in pred letom dni še trd Slovenec Lading, in njim vsem na6elu, Erber, župan tuje mucke ob6ine. Sami ljudje, ki nimajo otrok za Šolo ali pa nimajo sploh ni6 govoriti o vuzeniških Solskib zadevah. Vuzeni6ani, to vam je jasen dokaz, da se tem Ijudem ne gre za šolo kot tako in njen u6ni uspeji, temveč za to, da delajo za nemštvo, sebi pa pridobijo priznanje in podporo od matere Siidmarke za svoje slavno ,,delo"! Vuzeni6ani, bodite torej paraetni in previdni! Konjiški okraj. k Konjice. Dne 19. t. m. je umrl gosp. Simon Hrepevnik. Pogreb v nedeljo je bil velicasten. Knjige Družbe sv. Mohorja se z veseljem odnaŠajo na domove. Naj bi obrodile veliko dobrega*sadu! Udov je letos 286. K letu, ko pride enoten imenik, naj po^ko6i število nad 300, saj je blizu 900 hiš v župniji. k Konjice. V nedeljo, dne 22.. oktobra ob 3. uri popoldne je imel pastor iz Celja zopet protestantovsko službo božjo v Konjicah, in sicer kakor lansko leto, v prostorik okrajnega zastopa. Ali se res v bližnji Tcatoliškj cerkvi Bog premalo časti, ker se še zbira ta obžalovanja vredna peš6ica k božji službi ? Ali ima trg Konjice take može v okrajnem zastopu, da; nič ne izda njihova, pre6. g, arhidijakonu dana beseda?! k KonjiŠba okolica. Vinogradnike se opozarja, naj ne prodajajo vina kar po slepi ceni, datie bodo oškodovali druglh, ki ho6ejo prodati svoj pridelek po primerni višji ceni. Vino ne more izgubiti cene, torej le potrpeti in po6akati in ne verovati 6en6am brezvestnih prekupcev, ; i i Celjski okraj. c Celje. NaŠemu liberalnemu generalu dr. Kukpvcu se vse smeje in inarsikatera poredna šaljiva pade na njegov racun. Kako tudi ne? Ko je radi svoje znane zadeve bil oproš6en pred vzklicnim sudiŠ6em, se ]e bralo v ljubljanskem ,,Slov.. Narodu", da si bo dr, Kukovec tožbenim pdtom poiskal zadoš6enja radi poročil o njegovi obsodbi v nemških listih, ,,Štajercu" in v naših. Toda kaj vidimo? Dr,. Kukovec zasleduje samo nas, druge liste pa pusti lepo pri miru. Ceprav smo mi še-le po teh listih posneli tozadevna poro6ila, vendar bi naj nosili mi vso težo njegovega srda. To je kerajža, kaj? Res, naiboljše, dai irlr. Kukoveo kmalu pobere šila in kopita in gre v ,Trst. Pri nas je politi6no povsem nemogo6. c Celje. Živinski sejrai so v našem raestu prepovedani. Pojavila se je slinovka pri goveji živini. c Celle. Ob8inske volitve za našo okoliško ob8ino so pred durmi, Ambroži6 in Derganc delata z vsemi silami, vozita se vsak dan v okolico, lovit volilce in pooblastila. V nernški hiiši pa se vrše redno vsak "veeer sestanki posilinemških voditeljev. Gotovo pa Je, da je trud nasih narodnih nasprotnikov zastonj, sloTenski volilci stoje prejkoslej neomahljivo. c Grobelno. Pred enim tednom bi se bila skoraj zgodila tukaj velika nesre6a, ki bi kmahi zahtevala dve 61oveški žrtvi. Klanjšek Martin iz Pešence je peljal loncarja A, Stante od Sv. Pirimoža Ion6ar% sko posodo iz sejma. Ker je bila že no6, sta imela * petrolejsko svetilko prižgano na vozu. MimOj pride «ek drug težek voz, ki jima prevrne voz in tudi sama sta prišla pod njega. Ker se je razbila tudi petrolejka, je za6ela slama goreti in moža bi bila zgoTela ali se zadušila, 8e ne bi bil opazil tega prizora r. postajena6elnik iz Grobelnega ter sklical ljudi, ki so šli reševat; voz je na cesti.zgorel, moža sta bila pa z lahkimi opeklinami oteta, c Zaplanina. Javno vprašanje! Ali ne velja zakon za kužne bolezni za vse enako? Pri nas je namreč razglašen strog pasji zapor, tako, da mora biti pes na verigi in niora imeti tudi nagobčnik. Z/akupnik lova občine Sv, Jeronim je pa dne 9. t. m. lovil po Zaplanini kakor vsi njegovi lovci, s psi brez nagobcnika. Prosto so letali psi tudi po ajdi. Z)atorej se kmetje po pravici povpraSujejo, kako je to, da ima^ jo naši psi strog zapor, doeim smejo lovski psi prostovoljno okrog lefiti, Zahtevamo za vse enake pravioe, ker pes je pes, naj bo kme6ki ali gosposki. Upamo, da se bodo lia pristojnem mestu ozirali nanaSo pritožbo. c Trfcovlie. Dne 22. t. m. je imel v Trbovljah shod naš državni posjanec dr. Benkovi6, ki je poroCal o delovanju drža\! ega zbora. Med veliko pozornostjo navzo6ih je razlagal pred vsera o draginji, ki tare vse stanove. Draginje so krivi prert vsem prekupci, ki pokupijo bla^o pc najnižji ceni in ga, potem |)rodajajo za 100% dražje. Krivi so draginje tndi karteli tovarn, ki sami delajo cene, kakor se jimj zdi. NaSa Stovenska Ljudska stra.nka je med drugim izdelala na8rt, kako se naj slopi na prste tem ])ijaykam ljudstva. Ker sv^ialni demokratje toliko govorijo o argontinskem m3f,n, zato nam je poslanec tudi pove<ial, da bi bila nesreča za naše ljudstvo to, kar zalitevajo socialni demokratje, da bi se naj prosto uva^žalo to meso, Dunoj6ani ho to poskusili, pa jim je že žal, ker skor.) nihfie vo6 ne mara vživati tega mesa, ker ]e neoku&no, ti ko, da ga v dunajskih mesnicaji č.aka. na 100 tisoc :ilograinov na odrešenje, ker ga jiihče ne mara ku/:.ti. Toda bilo bi pred vsem povz- digniti našo doma6o živinorejo in aiesna draginja bi nehala,. Vodje socialnih deraokratov so najbolj veseli, da je draginja, v resnipi pa zoper njo ne storijo prav ni6esar, ker so sami v zvezi z židovskimi oderuhi- kapitalisti. Gospod poslanec se je dotakjiil tudi zviišanja pla6 uradnikov ter pri tem dostavil, da je v Avstriji 40% uradnikov odve6. Država naj jih odpusti, ker so nepotrebni in so tudi v velikem Številu nezmožni, potem pa ne bo treba za-nje pla6evati toliko davkov. Skoro dve uri trajajo6 govor g, drž. poslanca je bil z živalinim ploskanjem odobren. c Nova cerkev pri Celju. čebelarska podrnžnica za Novo cerkev in okolico ima v nedeljo, dne 29. oktobra ob pol 9. uri dopoldne v ljudski Soli redni občni zbor z običajnim vsporedom. K obilni udeležbi vabi odbor. c Dobrna. Bralno društvo priredi v nedeljo dne 29. t. m. zabavno prireditev s srečolovom in petjem. Prijatelji zabave, sreča vas čaka, poiskati hj jo morate sami. Pridite v prav obilnem številu! c St. Jurij ob juž. žel. V nedeljo dne 29. t. m. po večernicah priredi telovadni odsek nOrel" v Katoliškem domu predstavo nTrije tički" s petjem in srečolovom. Prijatelji lepe zabave so vsi povabljeni. c Kmečko bralno društvo v Trbovljah vabi na veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 29. oktobra t. 1. v dvoruni nDruštvenga doma". Spored: a) »Junaška deklica" (blažena Ivana d'Arc), drama v petih dejanjih z zaldjučno sliko. b) ^Popolna žena", veseloipra v enem dejauju. c) Prosta zabava. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina: Prvi sedeži K l"20, ostali sedeži 80 vin, stojišče 40 vin., sedeži na galeriji 1 K. Ker je čisti dobiček namenjen knjižnici Kmečkega bralnega društva, se preplačila hvaležno sprejemajo. Odbor. Brežiški okraj. b Brežlce. Nemška Šola,. Zalostno je, da Se vedno toliko slovenskih starišev od tu- in onstran Save tiš6i svoje otroke v nemsko šolo; tera bolj žalostno, ker se sedaj izve, da so letos skoro vse izvenmestne slovenske otroke odklonili. Kakor je videti, gleda sedanje vodstvo in uciteljstvo tukajsnje nemške Sole na to, da bi se nemški otroci res kaj nau6ili, ne da bi jih zadrževali taki, ki nemški od doma ne znajo. In v tem oziru je ta nemška Šola feastna iziema med spodnještajerskimi posilinemškimi šolami, 1'orej, Slovenci, vaših otrok Nemci sami ne marajo, a vi le silite k njim. Kje je kaj narodnega ponosa? b Železnica Ziagreb-Zidani Most. Da se 6im prej doseže primerna veSerna vožnja vlakov, naj vsi župnijski in ob6inski uradi tak.oj podpiŠejo zadnji cas jirn doposlano proŠnjo; naj podpišejo tudi vsi drugi zastopi, društva, podjetniki v brežiško-sevniškem okraju, in to takoj!, Ce se to prihodnje tedne ne zgodi, je stvar spet za dolgo 6asa zamujena. Obenem predlagam tu — naj se dopisniku oprosti — naravnost to-le: , Slavno županstvo v Sevnici ¦ naj skli6e shod vseh interesentov, li. pr. na Videm, ki je radi železniške zveze primeren kraj, in tam se naj izvoli potrebno odposlanstvo. Na noge — a takoj! b Vldem ob Savi. Ne samo v naiši lepi videmski fari, v celem brežiškem okraju in še dale6 na okrog je bil znan in ob6e spoštovan g, Franc Habinc. Naznanjamo tužno vest, da ga ni ve6 med nami. Dne 21. t. m. se je preselil k svoji Ijubeznjivi ženi, ki mu jo je pobrala neizprosna smrt že pred 30, leti. Bil je rajni Habinc, lajiko re6emo, vrl Slovenec, vnet katoli6an, zaveden narodnjak, skrben gospodar, ljubeznjiv o6e svojih pridnih otrok in nepozabljiv dobrotnik vseh. ubogih in pomo6i potrebmh. V ponedeljek, dne 23.. t. m. ga je spremilo k zadnjemu počitku pet gg. duhovnikov in na stotine ljudstva. V pretresljivih besedah se je poslovil ob grobu od rajnega Franca 6. gosp. dekan Henrik Verk v imenu vseh sorodnikov in znancev. Glasno ihtenje množice je pri6alo, kako priljub'ljen je bil rajni pri vseh. Njegovo telo spava, toda njegov spomin bo živel od roda do roda, Dal Bog, da bi nam vzgojila Slovenija Se mnogo takih mož! Vestnik mlad. organizacije. Marenfoerg. DekliŠka zveza priredi dne 5. nov. ,,Pri stari pošti"" ob VS. uri popoldne igro ,,,Z vijiarja v zavetje" in ,,Dve klepetulji". Govori tudi poslanec dr, VerstovŠek. Mladeničeiu naznanjamo, da ima krš6. socialna zveza zopet v zalogi mladeniške znake, komad po 1 krono. Tudi dekliškiti znakov je še ve6ja množina na razpolago. Sv. Pavel pri Preboldu. In vendar se je uresniftila želja naših vrlih deklet. Ustanovila se je minolo nedeljo toli zaželjena DekliŠkazveza. Udeležba ie bila obilna. Bili so navzoči tudi o6etje in matere, in bral si lahko iz obrazov vseh zadovoljnost, veselje, posebno pa je mladi ženski svet ka,zal živo zanimanje. Obiskal nas je za mladinsko gibanje neumorno delavni vl6, g. d r. H o h n j e c. Dal Bog, da bi lepe, poučne njegove besede bile padle na rodovitna tla. Ne pozabite dekleta govornikovih krasnih opominov, ki so nas navduševali, izobraziti si um, delati za gospodarsko izobrazbo, prav posebno pa gojiti svoje srce: bivališ6e vere in 6ednosti. Krepostno bodi naše življenje, 6isto naše srce, veder naš obraz, zakaj ,,najlepSi 6as mladosti6as — cvete srce, cvete obraz." Mi ne odgajamo ljudi s povešeno glavo; odkrite zna6aje hočemo, veselja mladini ne branimo, pa radost mladine bodi poštena. Tudi dekleta tama niso zaostala. Oglasila se je k besedi Julijana Ocvirk. NavduSujofte so bile njene besede. Pa tudi bližnji sosedi so nas po6astili s svojim obiskom: odposlanke Dekliške zvezo v Gomilskem in Braslov6ah. Terezija Sketa nam je prinesla pozdrave braslovških deklet in v, daljSem govoru prav lepo govorila v prilog novoustanovljeni zvezi. Sklenile smo, ustanoviti tudi dekanij- ski odbor vseh dekliškili zvez braslovžke dekanije v svrho medsebojnega obiskovanja pri našin prireditvah. Na predlog Neže Valand so bile izvoljene v odbor: "Julija Ocvirk, predsednica; Karolina Krašovic, podpredsednica; Ka6 Micika, tajniea; Justina Vedenik, blagajni6arka; Marija Kunst, knjižni6arka; Marija Sinkovi6 in Jožefa GolavŠek, odbornici, Došli so pozdravi zborovalkam iz lepega, daljnega Murskega polja, od vrlo delavnih članic Dekliške zveze pri Sv. Petru poleg Radgone in iz Arje vasi pri Petrov6ah. Pristopilo je 59i 61anic, kar je lepo število za našo župnijo. Kaj ne, lep dan je bil! Saj pa tudi mora kipeti človeku srce veselja, ko vidi pred seboj veliko 6eto vrlih deklet. Dokler bomo imeli mladino, ki je dovzetna za vse dobro in lepo, ki se ne straši dela za povzdigo svoje izobrazbe, se nam ni treba bati nasprotnikov. Naj naše bodo6e delo oznanjuje svetu, da biva tukaj naŠ rod in da zemlje nase ne damo iz rok. Središče. V nedeljo 29. oktobra ima središki nOrel" po večernicah telovadbo v prostorih g. profesorja Šinka. Telovadbo bo vodil načelnik mariborskega nOrla". Pridite, kmalu dobimo še novih tovarišev. SavinjsKa d.lina. Savinjgko okrožje ^Zveze slo^enskih deklef ima v nedeljo dne 29. oktobra ob 11. uri dopoldne v čitalnici draštva nGospodar" 7 Petrovčah svojo redno odborovo sejo. Prosi se, da prihitijo vse odbornice tega okrožja ta dan v Petrovče, ker so na dnevnem redn važne zadeve. lz celega sveta. Vellkanska terna. Pred dobrim mesecem je dobil nekdo na Dunaju 100.000 K na tri številke, ki jih je stavil ,,terno seko". Zdaj zopet poro6ajo, da je dobil nekdo na Dunajn v loteriji skoraj ravno tako veliko svoto. Ta sre6ni 61ovek je stavil preteceni teden na Dunaj številke 15, 12, 21 — in vse tri so bile dvignjene. Stavil je 20 K na ambo, 20 K na terno in razven tega Še vsako števil.k.o po 20 K ekstrato. Dobil je okroglo 86.700 K. Veliko več bi seveda dopil, 6e bi bil stavil 100 K na ,,terno seko". Na ta način bi dobil 480.000 K. Roparski napad na župnišče. , Roparska tolpa je napadla župnišče v Vielickj v Galiciji in popolnoma oropala pisarno. Ko so roparji hoteli pobegniti, jih. je iznenadil župnik, ki je ve6krat na nje ustrelil.. Vendar se je pa roparjem posrečilo uiti. Najnovejše. Cesar se je pri poroki nadvojvode Karla Franca Jožefa malo prehladil, Radi tega mora ostati sedaj v sobi, ker se zdravniki bojijo, da bi prehlajenje z ozirom na cesarjevo visoko starost utegnilo imeti resne posledice. Državnl zbor. Sejmizopetodprti. Po posredo\1anju poslanca Roškarja pri c, kr. namestniji v Gradcu na podlagi prošnje okrajnega zastopa Št. Lenart v Slov. gor., so sejmi zopet d o v o 1 j e n i. Zadnji 6as je že, da se prebivalstvu na deželi omogo6i, priti tem potom do prepotrebnih dohodkov, in sicer v 6asu, ko pritiska beda od vseh. strani in se bliža zama z vsemi njenimi potrebami. — Olajšave p)'ri prodaji ž i v i n e. Ne le, da so sejmi zopet odprti, odpravljena je tudi obveznost, imeti kupljeno živino štiri tedne v blevu, predno se jo je smelo naprej prodati, Z n i ž a 1 a se je ta doIo6ba po vplivu poslancev I v. R o & k a r j a , d r. Benkovi6a in dr. VerstovŠeka; pri merodajnih krogih kmetijskega ministrstva, na 14 dni;; po preteku tega 6asa se sme nakupljena živina naprej prodati. — Poslanec Roškarje zadnjiS zasledoval zadevo glede podpor po to6i in drugih uimaH poškodovanim, pri c. kr. okr. glavarstvu, c. kr, namestniji in notranjem ministrstvu. SkuŠal je spraviti to zadevo do prepotrebne kon6ne rešitve. Samo gospoda, ki ni nikdar 6utila pomanjkanja, zamore tako počasi reševati te^stvari. — Prvo 6itanje predloge o italijanskem vseu6iliš6u je bilo kon6ano v6eraj, dne 25, oktobra. Predloga je odkazana prora6unskemu odseku, — Danes se za6ne razprava o državnem prora6unu. OglaSeniH je okrog 300 govornikov. Konjice. V Narodnem Domu se igra dne 5, nov. ob 4. uri popoldne žaloigra ,,Mlinar in njegova h6i".