advertise in
THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
PrlnUag of All Kinds
][2[^ XXXIX. — LETO XXXIX.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVANSKE DELAVCE V AMERIKI
Čltalelji v: CHICAGL NEW YORKU. DETROITU.
iploh po In izTen Amerike
CLEVELAND, 0Ш0, WEDNESDAY (SREDA), MAY 16, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 97
vetrovno, ^ najvišjo
Pini	najnižjo 42 sto-
- napovedujejo za danes.
eoato	^ j«
Ohio.
pusto na vseh straneh
ki	volitve v Nebraski,
in republikan-pokazale, da farmarji Ei-
obrnili hrbta. ^«enhower je dobU zase okrog
Estes Kefauver Sov v v ^^^^^kov oddanih gla-•»ajhnl '^^eležba je bila zelo
družbe General
®ti(!en I	j® j optimi-
leta , .	bil začetkoma tega
tog ®	bil najavil, da bo le-
avtnS, u	6,500,000 osebnih
javlfa ^	(^urtiss sedaj na-
danik	bo le 5,800,000 pro-" v letu 1956.
Ottawe v Kanadi v katoHjt	je zavetišče za
ђа sam ^ Zavetišče je bilo je	^ velikanske višine
stavbo ^ ^ tri-nadstropno ^VaJ r	iz opeke, letalo
b^of	Air Force, ki je
je y ■ ^ letalce posadke. Letalo ico ^^o gorelo že v zraku in ®itdn^ na stavbo, je eksplo-da {J'^ksplozija je bila kakor, ^ ^ bombardiranje. Po ^jel t porušena stavba, vsi mrtvi, do sedaj v no-\i}( J Д Ugotovljeno, da je ®nn in en duhovnik.
^"diani, se je ri letalo, last družbe
Palo ћЛ' ^i®ago, in je poko-1Це^ f seboj osem potnikov. L je bil tudi Cleveland-bi гч^ ^ WUkie, ki je bil v družbe Co. nameščen kot tr-Potnik.

Progresivne Slovenke" pridno na delu za Naseljeniški muzej
Komaj se je začela kampanja "Progresivnih Slovenk" za Ameriški naseljeniški muzej, pa že poročajo, da je zbrana vsota $618.00 kot začetek sklada $5,000, ki so se obvezale, da ga zberejo za muzej. To na podlagi prvega kampanjskega poročila, ki ga podaja krožek št. 1 v Collin-woodu. Ampak tudi ostali krožki so živo na delu in tudi od teh se bo gotovo kmalu slišalo.
Tukaj sledijo imena doseda--*—' -
njih darovalcev v sklad "Progresivnih Slovenk" za muzej ob vznožju kipa Svobode v luki mesta New York, ki bo za vse čase pričal, kako so narodi iz vseh delov zemlje gradili to veliko ameriško republiko.
/Po $100 so darovali: Mr. in Mrs. Peter Lustrik, Mr. in Mrs. Adolph Tekautz (v spomin njunih umrlih očetov Otto Tekaut-za in Joseph Zalokarja), Mr. in Mrs. Jacob Štrekal, Harry Rat-ner (The St. Clair Builders Supply Co.).
John Vidrick (Smith's Restaurant) je daroval $25.
Po $10 so darovali: Mr. in Mrs. John N. Rogelj, Mr. in Mrs. Matt Petrovich, Florence TJne-tich, Mr. in Mrs. Vatro J. Grill, Mr. in Mrs. Jerry Petkousek, Frank Oglar, Mr. in Mrs. Wil-iam Candon, Vera Candon, Mr. m Mrs. Andy Gorjanc, Mrs. Alma Lazar, Mr. in Mrs. Vinko Coff, Mr. in Mrs. Stanley Centa, Mr. in Mrs. Frank Dolsak Jr., Mf". in Mrs. Frank Mihcic, Mr. in Mrs. George Marolt, Mr. in Mrs. Joseph Dovgan, Mr. in Mrs. Gasper Bashel.
Po $5 so darovali: Mr. in Mrs. Anton Kebe, Frank Bela j; $3 je darovala Mrs. Frances Boldin;
ћђђЈ	Frank Lausche je
lago	podatkov na гагро-
v^oođ ^ proglasil kraj Lake-po гал^-vsled razdejanj neurju zasluži fede-tii	Ta naj bi bila vsaj
Cl,
•bilijon,
f^ela^d
e dolarjev. Za občine
Zblj-r~'" in Rocky River se še ^an nadaljni podatki. Kakor bill ^Пај bi tudi ti občini do-eralno podporo.
bi>^^^'\^upan Anthony Cele-, j® policijskega šefa РоЈо> , ^^0^ odslovil od tega V tp»« *'	samo za 14 dni.
cjjgi	bo vršil službo poli-
^fa clevelandski poli-iJij^l^^^Pektor Patrick Lynch. Vo ^tory je zagrešil goto-iskav	ko je vršil pre
ka ^oper policijskega stotni-^^hurja Morgana.
^ KMidbeni strpki, ki tednu, naj se kon-bj^ P*'ogram župana Cele-(цј . ' ^ danes popoldne ob 3. ^agjT , pan sklical k sebi tako )ђд	Unij kakor gradbene
tHje, da skuša izravnati še
^ nasprotstva, ki niso reše
je nepremišljenost Pod A kriva, da je padel 1)ђ^ J n ja kolesa šolskega avto-letn ** nirtev. Gre za osem-W ^ ^olarčka Davida Bythe Sl4 V	starši živijo na
Vož.„ • St. David je bil po-PHliirf ^ ^23 St. in sicer ob šolarji na postaji tobus "'^astlake izstopili iz av-)%I ^ Verjetno je David stć-
^ja	^
po $2 so darovali Mr. in Mrs. Frank Snyder, Louis Majer.
Po $1 so darovali: Mr. in Mrs. Vincent Zitnik, Mary Pianecki, Angela Zavrl, Darinka Zavrl, Anton Šubel, Ann Pollutro.
Aktivno v kampanji so vse članice glavnega odbora "Progresivnih Slovenk" in sicer: Anne Grill, Marion Bashel, Tončka Urbane (Chicago), Theresa Gerzel (Aliquippa, Pa.,) Josie Zakrajsek, Ivanka Shiffrer, Theresa Gorjanc, Mary Ivanusch, Elizabeth Matko, Marica Lokar, Mary Durn, Dorothy Sodnik (Chicago), Mary Ukmar (Johnstown, Pa.), Viki Poljšak, Josephine Henikman, Paula Miklau-cic, Josephine Tratnik, Jennie Skuk, Helen Mikus.
Trije clevelandski krožki so izbrali iz svoje srede tudi posebne kampanjske odbore za Ameriški naseljeniški muzej. In sicer za krožek št. 1: Alma Lazar, Marie Shaver, Bertha Dovgan, Jennie Marolt, Marie Kramer. Za krožek št. 2: Cecilia Šubel, Anna Belle, Marie Zakrajsek, Frances Gorshe, Mary Holz-heimer, Frances Legat, Josephine Gerlica. Za krožek št. 3: Mary Kobal. Za krožek št. 7: Edith Zele, Joyce Plemel, Ann Gorjanc, Millie Bradac.
"IZ UUBEZNF UBIL STARŠE
V Eatonu, O., je dobil 17 letni Kenneth Bowman dosmrtno ječo, ker je lanskega septembra pobil svoje krušne starše, 49 letnega Harolda Bowmana, katerega je bil ustrelil, in njegovo 46 etno ženo, katero je bil zadavil. Ko sta bila oba mrtva, ju je stlačil v njun avtomobil, katerega je zažgal, a mu je uspelo, da je iz avtomobila skočil nepoškodovan. Pobita Bowman sta bila pokopana, nato njuni trupli izkopani in je raztelešen je dokazalo, da sta bila mrtva, predno ju je Kenneth stlačil v avtomobil.
Na razpravi ni Kenneth kazal nobenega posebnega vznemirjenja. Javni tožilec ga je bil na j-prvo tožil premišljenega umora. Ko pa je obtoženi med razpravo priznal, da je kriv uboja in se je s tem strinjal tudi javni tožilec, je šla obtožba za načrtnim ubojem, ne pa premišljenim umorom. Za vsak uboj je dobil Kenneth dosmrtno ječo. Obtoženi je bil pri krušnih starših Bowman od otroških let. Kaj je pravo ozadje tragedije, ni pojasnjeno in verjetno ne bo. Obsojeni je vedno trdil, da je imel rad svojo I krušno mater in očeta.
VOJAŠKA SUKNUA VTISNE LE NEKkj PEČATA!
Pritožujemo se nad vojaško službo, ker smo Ameri-kanci i)ač po tradiciji civilisti.
Pritožujemo se nad strogo disciplino, ki je sedaj uvedena posebno pri mari-nih, ker smo navajeni udobnosti ameriškega družabnega standarda življenja. Ko so prišli ameriški vojaki na Korejo, so se kot pešci obnašali tako nerodno, da so jim Korejci dejali: "Razumemo vašo nerodnost pri hoji; kdo pa v Ameriki še hodi peš?"
Ima pa vojaška služba vendarle svoje vrline. Nek čut odgovornosti, četudi so čisto formalne.
V Middletownu imajo oblasti opravka z Williamom Mershonom, starim SI let, ki se je prostovoljno prijavil oblastem, pa jim je povedal svojo življensko zgodbo, ta pa je tale:
Mershon je služil pri kava-leriji, je bil tudi na Filipinih, se znašel v vojašnici v Kentucky, pa se je dogodilo, da je pred 37 leti, bilo je to leta 1919, dezt^rtiral, ker je šel pač domov. Njegov dom je bil takrat v Cincinnati, Ohio. Tam je čakal in čakal, kdaj ga bodo častno razrešili vojaške službe, pa ni bilo nobenega pisma. "Razrešite me vojaške dolžnosti, da bom lahko miren I ".zahteva sedaj Mershon.
"Vaš slučaj se bo preis-kal," je bil odgovor, Mershon pa za enkrat poslan domov.
Ameriški prihranki
DVE MUHI NA EN UDAREC
Senator Walter George, ki zastopa v federalnem senatu državo Georgijo, ne bo več kandidiral za mesto senatorja. Ko je javil ta sklep, je pohitel predsednik Eisenhower s ponudbo, da George sprejme mesto predsed-
Clevelandska policija ima zaprtega 79-letnega Waldo Stein, doma iz Akrona. Stein je upokojen inženir družbe Firestone Tire & Rubber Co. in so ocene o njem najboljše. Kupiti je hotel gazo-linsko postajo in prišel v Cleveland, da dobi pri banki Cle^^e-land Trust Co. v podružnici na Madison Ave. posojilo. Stein se je moral obnašati prečej nerodno in je bilo uradništvo banke v strahu, da pripravlja vlom Poklicalo je policijo. Policija je bila takoj na mestu in je Steina prijela in kar ga edino obremenjuje je, avtomatična pištola, katero so našli ^ri njemu, pa Stein ni mogel pojasniti zakaj, da jo ima.
nikovega osebnega zastopnika pri veliki organizaciji Severno atlantski zvezi. Senator Walter George je to mesto končno spre-jel.
Predsednik Eisenhower se ima za marsikaj zahvaliti senatorju Gteorgeu. George mu je pomagal takrat, ko je šlo za davčne reforme, pa je zagovarjal Eisenhowerja. George je dal Ei-senhowerju veliko zunanjepolitičnih pobud, posebno še, ko je šlo za ameriške odnošaje do Sovjetske zveze.
Smo v volilnem letu 1956. Stranka pobija stranko in njen program. Demokratje se jezijo nad republikanci, da v ameriški zunanji politii^i ni več dvostran-karskega sistema, z drugimi besedami, da so si republikanci vzeli ameriško zunanjo politiko v zakup.
Z imenovanjem senatorja Georgea, ki 3® demokrat, bodo republikanci dokazovali volil-cem, da eo z imenovanjem enega
Amefikancem očitamo, da radi zapravljajo. Na eni strani kupujejo zemeljske dobrine kot noben drug narod na svetu, na drugi strani pa tudi varčujejo. Ob koncu lanskega leta je bilo hranilnih vlog za 17 milijard dolarjev.
Ameriške potrebe rastejo, razvija se gospodarstvo, potrebne so nove investicije, potrebna je reforma v industrijah, kar vse zahteva ogromnega denarja. Ko gre za vprašanje, ali naj se dovoli mala inflacija, ali ne, pravijo nekateri, da do te male inflacije itak pride, eden od vzrokov pa je ta, da so prihranki manjši, kot pa je potreben novi kapital za zboljšanje ameriškega gospodarstva.
Mi povdarjamo, da so hranilne vloge le visoke, to je 17 milijard dolarjev na leto.
ODPUSTI v AVTOMOBILSKI INDUSTItlJI SE BODO NADAUEVALI ZA "NEDOLOČEN (AS
KAKO IZVAJATI V PRAKSI GARANTIRANO LETFNO MEZDO
DETROIT, 15. maja—Na vprašanje delavskih unij, ali je kaj znakov, da se nadaljnji odpusti delavstva v avtomobilski industriji ne bodo več vršili, je prišel od industrije odgovor, da se bo odpuščalo "za nedoločen čas" in da se ne more ničesar trditi z gotovostjo, kdaj bo to odpuščanje prenehalo. V Detroitu delajo tehnično-finančne priprave, da se tista določba nove mezdne pogodbe, ki govori o garantirani letni mezdi, v resnici pa gre za 26 tednov, izvede v praksi. Te določbe stopijo v veljavo dne 4. junija t. 1.
Kakšne ugodnosti nudi đelav-4-i---
cu, ki je brez posla, nova mezdna pogodba, ki govori o garantirani letni mezdi? Malo pregleda;
V	prvem tednu ni nobene podpore. V naslednjih štirih tednih bo dobival brezposelni iz avtomobilske'industrije $42 iz fonda državne podpore za slučaj brezposelnosti, poleg tega $9.79 iz posebnega fonda, v katerega je vplačala industrija dogovorjene zneske. Celotno torej $51.79.
V	nadaljnih devetih tednih bo dobival ta brezposelni enako $42 iz državnega fonda, poleg tega še $5.80 iz fonda, katerega ie ustanovila industrija, ali praktično $47.80 na teden.
Za nadaljnih 13 tednov bo dobival brezposelni $42, te pa le iz državnega fonda.
Pri teh podatkih računamo z delavcem, ki je bil zaposlen v industriji avtomobilov deset let, je poročen in ima skrbeti za dva člana svoje družine.
V	27 tednih bo prejel skupno $1,183.36 podpore.
Na operaciji
V Cleveland Clinic bolnišnici, kjer je v ponedeljek srečno prestal operacijo, se nahaja Albert (Al) Sluga iz R.F.D., Eddy Rd., Willoughby, O. Prijatelji ga lahko obiščejo med 11. dop. in 8. zv. Želimo mu skorajšnjega okrevanja.
V staro domovino
Poznana Mr. in Mrs. Emil in Ann Safred sta se podala na obisk v staro domovino. Mrs. Safred je med prvimi pevkami pri Glasbeni Marici ter je že neštetokrat nastopila na našem odru. Želimo jima srečno pot in zdrav povratek.
najbolj vplivnih demokratov na važno mesto v Severno atlantski zvezi pokazali, da dvostrankar-ske zunanje politike ni konec.
Avtomobili, ki gredo
V	ameriški avtomobilski industriji je sedaj brez dela okrog deset odstotkov delovne sile. Pri tem gre za gospodarski princip industrije, da se ne bo producira-lo preko meje, ker morajo biti dosedanje zaloge razprodane. Ko pa gre za prodajo avtomobilov, se je izkazalo, da je povpraševanje po novih avtomobilih še vedno veliko, ni pa povpraševanja po luksuznih avtomobilih, kot sta na primer tipa Cadillac ali pa Lincoln.
V	Ameriki je že udomačen tako imenovani "station wagon." Povpraševanje po teh družinskih avtomobilih je zelo veliko. Avtomobilska industrija poroča, da bo leto 1956 pomenilo rekordno leto v produkciji "station wagons."
Predsednik zveze prodajalcev avtomobilov je precej optimistično razpoložen. Pravi, da bo leto 1956 še vedno dobro leto, četudi
slabše od leta 1955. V letu 1955 so prodali prekupčevalci z avtomobili 7,200,000 avtomobilov, za leto 1956 pa pričakujejo, da bo znašala prodaja 6,500,000 novih avtomobilov.
V	letu 1955 so se prenaglili tako v industriji, kakor v prodaji. Tudi prodajalci imajo svojo krivdo. Konkurenca je bila huda, pa so prodajalci dovoljevali prenizka naplačila v gotovini, ostanek dolga pa na obroke, ki so bili predolgi. To je povzročilo, da so bili izvabljeni mnogi kupci v to, da so kupili avtomobil po tako lahkih pogojih že leta 1955, čeprav so imeli namen, da ga
kupijo šele leta 1956.
*
Nemški Volkswagen v TJSA
V	Zapadni Nemčiji je znan avtomobil Volkswagen, rekli bi, ljudski avtomobil. Iz Zapadne Nemčije gre njegovo ime po svetu.
Diktator Adolf Hitler je bil oče ideje Volkswagena. Leta 1935 je naročil nemški avtomobilski industriji, da naj napravi načrte, po katerih se bo izdelal model ljudskega voza, ki bo praktičen, pa ne predrag,- torej dostopen najširšim plastem naroda. Misel se je začela uresničevati, druga svetovna vojna pa je ukinila to produkcijo, ker je nemška industrija postala vojna in je šlo vse za vojne namene.
Po končani zadnji svetovni vojni je bila Zapadna Nemčija razdejana, politično in gospodarsko nesamostojna, ker je bila zasedena po zmagovalcih. S politično in gospodarsko samostojnostjo se je začelo z letom 1948 in se je vzbudila tudi nemška avtomobilska industrija, ki izdeluje Volkswagen. Napredek te industrije, ki se seveda ne more primerjati z ameriško, kažejo tele številke:
Leta 1949 je vrgla na ti^ 46,-154 ljudskih avtomobilov, leta 1954 že 242,373, leta 1955 že 330,120, za leto 1956 je napove-
dana produkcija 420,000 ljudskih avtomobilov.
Ta Volkswagen pa gre tudi v svet. Leta 1950 so ga prodali izven Nemčije 29,287, leta 1954 108,922, leta 1955 že 177,591, za leto 1956 pa je napovedano, da bo šlo v svet 230,000 ljudskih avtomobilov.
Pripomniti moramo, da Nemci izdelujejo poleg Volkswagna še druge modele, da pa je pri njih izredno razvit bicikelj—dvokolo in motorno dvokolo.
Nemška avtomobilska industrija se je oprijela moderne tehnike. Še leta 1949 so porabili 400 delavnih ur, da so napravili ta avtomobil, sedaj porabijo le 95 delavnih ur za isto produkcijo.
V	Nemčiji se Volkswagen prodaja v dolarski valuti za $902.40.
V	Ameriko so ga izvozili v letu 1955 35,000, za leto 1956 je napovedan izvoz—60,000 nemških Volkswagnov po ameriških cestah in ulicah. In cena avtomobilu v Ameriki? Pridejo v po-štev uvozne carine, stroški prevoza, pa tudi kakovost avtomobila. Dober Volkswagen bo stal ameriškega kupca na trgu okrog $1,500.
Mar naj ameriška industrija vrže na trg iste modele? Nemci pravijo, da Amerikanci ne morejo v konkurenco, ker bodo oni dali Amerikahcem avtomobil recimo iste kakovosti cenejše, kot pa ameriška industrija s svojimi produkcijskimi stroški.
JOHN MAHNE ST.
Snoči je preminil v St. Alexis bolnišnici poznani John Mahne St., star 71 let, stanujoč na 5920 Prosser Ave. Pogreb se vrši iz Zakrajškovega pogrebega zavoda, kjer bo truplo položeno na mrtvaški oder v četrtek popoldne ob 1, \iri. Podrobnosti bomo poročali jutri.
ODPRI SRCE, ROKE, PA KOMU?
Tornadi in razna neurja povzročajo po Ameriki veliko škodo. Padla je misel, da naj se prebivalstvo v krajih, katere radi obiskujejo tornadi, zavarujejo in je v federalnem kongresu o tem načrtu tudi govora.
Zadnje neurje nad Clevelan-dom, ali je šlo za tornado ali ne, to ni važno, je povzročilo po dosedanji ocenitvi škodo 12 milijonov dolarjev. Pr^edmestne občine Rocky River in Lakewood zahtevajo od federalne blagajne, da jim priskoči na pomoč. Same ni-mi jo denarja, da bi popravile škodo, v kolikor ta odpade na mestne blagajne. Isto mesto Cleveland.
Koliko pa je Amerika dala po-
moči tujini? Tu ne gre za navadne milijone, marveč za milijarde. Samo kratek pregled:
Po zadnji svetovni vojni je šlo iz Amerike skoraj 60 milijard dolarjev. Ameriškaj)omoč je vojaška, ta je znašala $20,300,000, je gospodarsko tehnična, ta je znašala $40,000,000,000. Pomagali smo Evropi veČ gospodarsko kot vojaško; enako raznim Srednjem vzhodu več gospodarsko kot vojaško ;enako raznim azijskim državam, sploh krajem po vsej zemeljski obli.
Predsednik Eisenhower zahteva nadaljno ameriško pomoč tujini, ki gre zopet v milijarde. Samo v prihodnjem proračunskem letu naj damo $6,400,000,000 te pomoči.
Iz bolnišnice
Iz bolnišnice se je vrnila na svoj dom poznana Mrs. Caroline Cukajne, 20971 N. Vine St., ki je srečno prestala težko operacijo. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, darila in voščil-ne kartice, ki jih je prejela. Še vedno se nahaja pod zdravniško oskrbo in prijatelji jo lahko obiščejo na domu. S soprogona Joseph sta prejšnjo nedeljo slavila 40-letnico srečnega zakonskega življenja. Sorodniki in prijatelji jima želijo še na mnoga leta zdravja in zadovoljstva v skupnem življenju.
Doma
Iz Charity bolnišnice se je vrnila na svoj dom Mrs. Frances Elovar, 1105 E. 169 St. Prisrčno lepo se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice, ki jih je prejela.
Ogled tovarne
članice krožka št. 3 Progresivnih Slovenk, ki si mislijo ogledati tovarno Fisher Body, danes, 12. maja, se prosi, da počakajo pred tovarno ob 6. uri zvečer.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year — (Za eno leto) __________.__
For Six Months — (Za šest mesecev)______
For Three Months — (Za tri mesece)____;___
.$10.00 - 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
(Za Kanado. Evropo In druge inozemske države):
For One Year — (Za eno leto)____
For Six Months — (Za šest mesecev)___
For Three Mouths — (Za tri mesece)____
_$12.00
_ 7.00
____ 4.50
Entered as Second Class Matter April 2ath, 1918 at the Post Office at Cievexaiiu, ОШо, unaer me Acc of Congress of March 3, 1879.
104
je v амје;к1кх doma
Amerika je svojevrstna dežela, ki se loci od vseh dru-giii, Luui ko gre za gospodarstvo. Vzemimo samo primer uanasnje VeiiKe bmamje in današnje Amerike. V Ame-1хл.1 pravimo, da naj veliko trosimo, veliko kupujemo, da naj uo notranji trg močan. V Veliki Britaniji pa svarijo Angieze, ua naj ne Kupujejo preveč, ker Velika Britanija zivi od zunanje trgovine. Angleži morajo svoje blago izvajali, Amerikanci naj ga sami doma pokupijo. Je pac laKo, da Velika Britanija nima doma ne dovolj živeža, ne uovoij surovin za industrijo. Tudi Amerika gotove suro-vme uvaža od drugod. Je pa primera, ko gre za domače surovine, s surovinami, ki jih ima doma Velika Britanija, kakor noč in dan.
Amerika je začela, drugod so jo začeli posnemati s proaukcijo v masah, s konsumom v masah, pa mora biti i.uai kredit dajani v masah. Produkcija v masah se je ob-nesia. Konsum v masah se je obnčsel. Tudi Amerika je seveda odvisna od izvoza ameriških produktov vseh vrst v tujino; toaa ostal je močan notranji trg. Ure za vprašanje, ali se bo obnese! tudi kredit v masah.
Zui se nam primerna primera s političnim in gospodarskim življenjem. Takrat, ko smo v Ameriki že imeli de-moKracijo, ko je bila proglešena politična enakost, dana vsem enaka voli&la pravica, so v starem kraju bili aristo-kratje, je bila kasta, ki je na navadnega človeka politično gledala navzdol. Saj ti ne moremo zaupati, saj nisi zaupanja vreden, da bi sodeloval, ko se glasuje o postavah, da bi ti dali v roke upravo občin, posebno mest. Ta evropski Človek torej ni bil enak ne v politiki, kaj šele v gospodarstvu; enak med enakimi kot načelo, je bil Amerikanec takoj v prvih letih mlade republike.
Mi smo se že pečali z ameriškim kreditom. To bomo pač lahko priznali, da je ameriški kredit popolnoma nekaj drugega, kot je evropski. Kakor recimo pred sodni j o si ti kot državljan smatran za nedolžnega, dokler ti kak drugi"ne dokaže krivde, dočim je drugod izven Amerike ravno ,obratno. Tako si ti kot gospodarski človek v Ameriki načelno sposoben, da dobiš kredit, da se ti tudi gospodarsko zaupa, dokler ga sam ne polomiš in pokažeš, da nisi zaupanja vreden. Le če do dna spoznamo to globoko ameriško gospodarsko, pa tudi človeško resnico, nam bo razumljivo, da po ameriških trgovinah kljub temu, da te ne poznajo, tudi jim niso točno znane tvoje gospodarske in linančne zmožnosti, dajejo na "charge." Torej na kredit. Pravzaprav je v Ameriki družabno pravilo, da če nimaš "charge," nisi.pravi Amerikanec, ker se še nisi dal preskusiti v ognju kredita, ali se ti kredit lahko zaupa, pa ga nisi nikoli polomil,
S kreditom, posojili je v zvezi vračanje dolga na obroke. Ta sistem ni tipično ameriški, poznajo ga tudi drugod. Vendar je v Ameriki najbolj razširjen. Kaj pa je pravo ozadje tega kredita?
Da si hoče Amerikanec postaviti svoj lastni dom, v katerem bo sam gospodar; da hoče imeti lastno prevozno sredstvo, svoj osebni avtomobil, da ne bo odvisen od voznega reda javnih prevoznih sredstev; da hoče imeti svoj dom udoben z vsem modernim pohištvom, z udobno kuhinjo, pa tudi recimo udobno pralnico, s stroji in s pritiskanjem na gumbe. Vzemimo sedaj, da bi ne bi bilo tega gospodarskega sistema, pa bi se vse moralo plačevati z gotovino. Praktično bi to pomenilo, da sme imeti hišo le tisti, ki ima gotovino, da se sme voziti z lastnim avtomobilom le tisti, ki ima denar, da plača vse skupaj takoj pri nakupu, da sme opremiti z modernim pohištvom svoje stanovanje le tisti, ki ima dovolj denarja, z drugimi besedami, samo bogataši. Kaj pa potem pomaga beseda demokracija, kakšno vsebino naj ima beseda enakost, enakopravnost?
V letu 1955 so znašali privatni dolgovi okrog 36 milijard dolarjev. Ce pa so bili dolgovi, so se dogovorjeni obroki, v katerih se naj ti dolgovi plačujejo, tudi držali. Obročni sistem kot način kredita v masah se je obnesel. Tisti, ki so ga dajali, se niso pritoževali, da bi dolžnik ne izpolnjeval obročnih obveznosti.	L. C.
ZDRUŽENE DRŽAVE VODILNI KUPEC V SVETOVNI TRGOVINI
Združene države so nedavno postavne nekaj novih rekordov kot kupec dobrin in uslug, ki jih prodajajo drugi narodi. Številke trgovinskega ministrstva kažejo, da je dosegel uvoz Združenih držav v 1. 1955 11 in pol milijarde dolarjev, kar predstavlja doslej najvišjo zadevno številko. Važno pa je, da se je ameriško nakupovanje v prvih mesecih letošnjega leta še nadaljevalo. Nakupna potrdila, ki nakazujejo razvoj uvoza, so znašala januarja in februarja 28 odstotkov v primeri s 17 odstotki v istih dveh mesecih lanskega leta.
Uvoz 25druženih držav v dnevnem in mesečnem trgovinskem poslovanju se večinoma razvija brez posebnih pogodb ali podrobnih menjalnih dogovorov. Če vse posle šestejmo, moramo ugotoviti, da so Združene države pravzaprav vodilni uvoznik na svetu, kupec št. 1 med narodi. Zaradi povečane vrednosti ameriškega uvoza v zadnjih letih so Združene države v tem pogledu nekoliko pred Veliko Britanijo. Na vsak način pa daleč predna-čijo pred Sovjetsko zvezo, ki jc bila 1. 1954 na 29. mestu kot kupec izdelkov svobodnega sveta.
Značilna sta obseg in vrste ameriškega uvoza. Uvo'z zajema najrazličnejše dobrine—izdelke in surovine iž vseh koncev sveta. Lani je prišlo v primeri s prejšnjim letom do eiiomilijard-nega zvišanja uvoza industrijskih surovin, kot n. pr. gume, bakra, petroleja, železna rude in lesnih izdelkov.
Značilno za celotno povojno obdobje je bilo povečanje uvoza izgotovljenih potrošnih dobrin. Amerika je postala boljši kupec za vse od italijanske pretiskane svile do ročnih izdelkov iz Jugovzhodne Azije. Vedno vec preko-morskih podjetij odkriva načine prodaje svojih dobrin na ameriškem trgu.
Naraščanje uvoza Združenih držav v zadnjih letih j s pomagalo drugim državam, da so rešile številna trgovinska vprašanja, ki so se tikala tako imenovanega "pomanjkanja dolarjev," težave, ki so jih razne države imele v pogledu nabave zadostne količine dolarjev za
plačilo svojih uvozov iz. dolarskega področja. Trgovinsko ministrstvo ceni, da so druge države v zadnjem letu lahko povečale svoje zlate in srebrne zaloge za približno 1 milijardo 600 milijonov dolarjev. To seveda ni rešitev za vsa vprašanja v vsaki državi, nakazuje pa zdravo smer za razvoj trdne in obojestransko koristne trgovine.
Tuji trgovinski strokovnjaki pričakujejo, da se bo to trgovanje nadaljevalo. To napovedujejo na podlagi trenutnega obsega poslovne aktivnosti Združenih držav in pogojev, ki vladajo v tujini. Ameriška vlada pa si istočasno prizadeva, da bi trgovanje še izboljšala.
Trenutno je v Ženevi trgovinska delegacija, ki se pogaja za znižanje tarif z drugimi državami, ki so članice splošnega sporazuma o tarifah in trgovini, trgovinskega dogovora, ki ga običajno označujejo s kraticami G ATT (General Agreement on Tariffs and Trade). V Washing-tonu pa je vlada priporočila kongresu odobritev članstva Združenih držav v organizaciji za trgovinsko sodelovanje, OTC (Organization for Trade Cooperation).
OTC bo mednarodna ustanova, ki bo dajala GATT stalno upravno podlago. Prezgodaj je še, da bi lahko predvideli, kaj se bo izcimilo iz ženevskih pogajanj, pri katerih sodeluje kakih 25 držav. Pristanek kongresa na ameriško članstvo v OTC je tudi še dvomljiv, čeprav ga je priporočil predsednik Eisenhower. Kljub temu pa je položaj Amerike kot kupca in trgovinskega partnerja mnogo obetajoč. Nedavno gospodarsko poročilo predsednika Eisenhowerja se dotika tega položaja z naslednjimi besedami:
"Združene države so lahko ponosne na napredek, ki so ga dosegle v sodelovanju z drugimi državami v pogledu povečanja obtoka dobrin, kapitala, tehnologije in pbdjetnosti v medsebojno korist celotne skupnosti svobodnega sveta. Nadaljevanje v tej smeri bo ustvarilo mednarodno vzdušje, ki je vedno bolj naklonjeno ohranitvi miru in dvigu blaginje."
—Common Council
Napredek sovjetske republike Gruzije
Industrijska proizvodnja v Gruziji je ^Ua lani sedemindvaj-setkrat večja kakor leta 1913, kosmata proizvodnja podjetij težke industrije pa je narasla celo 73-kratno. Veliko industrijsko središče Gruzije je postalo novo mesto Rustavi. V njem so zgradili med drugim velike železarne, v katerih izdelujejo surovo železo, jeklo, valjane izdelke, cevi in razne drobne železne izdelke. Tovarna umetnih gnojil, novo veliko podjetje kmetijske industrije, je začela lani izdelovati mineralna gnojila. V kratkem bo začela obratovati tudi velika cementarna.
V	Gruziji so zgradili na desetine novih velikih podjetij lahke, tekstilne in živilske industrije. Proizvodnja svilenih tkanin je narasla lani v primerjavi z letom 1928 skoraj 300 kratno, proizvodnja volnenih Lkanin Зб-kratno, lanska proizvodnja bombažnih tkanin pa v primerjavi s predlanskim letom б.б-kratno. Ta republika ima zdaj 103 strojno-traktorske postaje z več tisoč različnimi kmetijskimi stroji. Med vsemi sovjetskimi republikami pridelajo v Gruziji največ čaja in tobaka, pa tudi mnogo vina. Lani so pridelali kakih 37,000 ton čaja, v letu 1913 pa samo 128 ton.
V	primerjavi z letom 1913 se je povečala površina z industrijskimi rastlinami posejanega
polja dvakratno. Zlasti mnogo pridelujejo v Gruziji tobaka, sončnic in industrijskih rastlin, ki vsebujejo eterična olja. Za limone in pomaranče dobi Gruzija vsako leto več sto milijonov rubljev.
Gruzija je republika, v kateri so vsi prebivalci pismeni. Ta republika ima 19 fakultet. Na njih je samo zadnji dve leti končalo študije 10,250 slušateljev. Zelo plodno je delo Akademije znanosti v tej republiki, ki deluje že 15 let. Znanstvenih ustanov ima Gruzija 146 in v njih dela nad 2500 znanstvenih delavcev. Zdravstvenih ustanov, ambulant, poliklinik, središč za zdravniško pomoč, porodnišnic itd. ima 607. V njih dela 11,500 zdravnikov in kakih 22,300 pripadnikov medicinskega osebja. Leta 1913 pa je imela Gruzija samo 41 bolniških ustanov, 48 ambulant ter 17 porodnišnic, v katerih je delalo 331 ^.zdravnikov in 494 pripadnikov medicinskega kadra.
OB GLASBI RASTJE MDIOZA HITREJE
V botaničnem inštitutu v Ma-irasu so ugotovili, da raste mimoza mnogo hitreje, če igrajo v njeni bližini vsak d&n 25 minut na violino kako mirno skladbo. Mimoza požene 35% več vejic, ie "posluša"' glasbo, kakor dru-j^e mimoze, ki jih z glasbo ne zabavajo.
Oglašajte v Enakopravnosti
Jeklarji se
posvetujejo
PITTSBURGH, 14. maja—Posebni odbor delavske unije jeklarjev, ki ima 170 članov in ki pripravlja potrebno gradivo, ko gre za nove mezdne zahteve delavcev, ki se pripravljajo na boj za novo mezdno pogodbo, se je sestal v Pittsburghu. Konferenca bo trajala par dni. Unija jeklarjev ima 650,000 članov. Sedanja delovna pogodba preneha veljati dne 30. junija. Unija je obvestila 172 glavnih tovarn, da se pripravlja na novo mezdno pogodbo.
Predsednik unije McDonald bo osebno imel razgovore s predstavniki glavnih ameriških je-klarn, U. S. Steel Corp., Jones & Laughlin, Republic, Bethlehem, Youngstown Sheet & Tube in Inland Steel. Jeklarne še vedno izrabljajo produkcijsko kapaciteto do 100 odstotkov.
Čast—pa ne oblast
čiščenje stalinistov se je začelo tudi v angleški komunistični stranki. V vseh komunističnih strankah je najvažnejše mesto glavnega tajnika stranke. Položaj načelnika stranke je le čast.
Glavni tajnik angleške komunistične stranke Harry Pollitt je vršil to službo polnih 27 let, sedaj pa so ga odstranili in mu iali mesto načelnika stranke. Pollitt je bil pravi organizator angleške komunistične stranke in znan kot pristaš pokojnega Josipa Stalina. Na zunaj je bilo rečeno, da je Harry Pollitt odstopil kot glavni tajnik stranke radi rahlega zdravja in pa ker je že "star," namreč 65 let.
Ko sta bila v Londonu ruska prvaka Nikita Hruščev in Nikolaj Bulganin, se je Harry Pollitt do njih prav hladno zadržal.
italijani so HVALEŽNI ...
Namreč Ameriki, ki jim je po vojni pomagala na gospodarske noge. Clevelandčan Robert Morris je bil načelnik oddelka Mar-shallovega plana za Italijo. Italija je dobila ameriške pomoči nad štiri milijarde dolarjev. S tem denarjem je Morris pomagal, da je začelo znova obratovati veliko italijansko avtomobilsko podjetje Fiat v Torinu, da se ie postavila v Genovi velika je-klarna, postavile nove elektrarne, zgradile nove železniške proge, da so v Italiji postavili čez en milijon družiiiskih hiš. Clever landčan Robert Morris je.dobil uradno zahvalo in italijansko od-Hkovanje, izročil ga je italijanski konzul Folco Zugaro.
DOSLEDNOST . . .
V Craigu, Colorado, je prišla k domačemu živino—zdravniku ljubiteljica mačk. Zdravniku za živali se je izpovedala, da ima sicer rada mačko, ki pa je povrgla pet mačic. Teh ne mara. Bila pa je usmiljena, mlade mačice je sicer utopila, vendarle v vroči vodi.—V Oklahomi so začeli z agitacijo zoper federalno pomoč lavnim šolam. To da pomeni socializem. V Oklahomi pa pojejo hvalo federalni vladi, ker je znala napeljati povsod elektriko, elektrarne pa so zadružne, po-stavljene s federalno podporo.
SINJE BOGASTVO
že od davnih dni pridobiva človek iz morja določene snovi, na primer kuhinjsko sol, ki je v litru vode nekako 28 gramov. Sploh se človeški rod že tisočletja radovedno ozira po morju, ki zavzema 2.5-krat večjo površino našega planeta kot pa kopna zemlja. Ali ste žs kdaj pomislili, oziroma skušali izračunati, koliko vode je v morjih po vsem svetu? Strokovnjaki so izračunali približno številko: 1,-425,000 bilijonov ton.
Soli je v morski vodi dovolj, razen tega pa še cela vrsta drugih snovi, ki jih ljudje skušajo koristno uporabiti zlasti v našem stoletju tehničnega napredka. V morju živi največji sesalec, z njim množica rib in mehkužcev, hkrati pa morje skriva še drugo industrijsko in energetsko bogastvo.
Po dolgoletnih poskusih je kemikom uspel način za pridobivanje joda iz morskih alg, po približnih ocenah pa je v morju osem milijard ton zlata, dve milijardi ton urana ter naravnost velikanske množine železa, bakra, cinka, svinca in drugih prvin. Seveda tu ne more biti govora o kakem izkoriščanju podmorskih rudnih ležišč, marveč 3o te prvine razsejane po morskih valovih v najrazličnejših spojinah.
Tehnika je dosegla pri pridobivanju nekaterih izmed omenjenih prvin iz morske vode upoštevanja vredne rezultate. Američani na primer že nekaj let pridobivajo iz morja magnezij, ki ga vsebuje vsaka tona morske vode pet četrtin kilograma. To prvino nujno potrebujejo v letalski industriji, ker daje kovinskim sestavnim delom modernih letal znatno večjo odpornost.
Kot gorivo v vodikovih atomskih reaktorjih uporabljajo dev-terij, tega pa je po izjavi admirala Straussa, predsednika Ameriške komisije za atomsko energijo, prav v morju toliko, da\z njim človeštvo lahko tisočkratno pomnoži svoje sedanje energetske vire. Tudi sovjetski znanstvenik Miširjakov jc dejal, da si nihče ne more predstavljati, kolikšno bogastvo bodo dali v bližnji bodočnosti človeškemu rodu prav brezbrežni oceani.
Da bi imeli po možnosti
sti od tega morskega bogas ^
že sedanji človeški rodovi, so п
davno sklicali v Tokiu
mednarodno znanih pomors
strokovnjakov, na podobnem
Stanku v Parizu pa so znanstv^
niki proučevali rečne tokove,
zanašajo s celine v morje
različnejše potrebne surov
kajti v blatnih in kamenitih л)
plavinah je pravcata mnoz
indu-
snovi, ki bi jih sodobna strija s pridom uporabila.
Strokovnjaki po svetu si rej prizadevajo, da bi na ^ način morju spet odvzeli tis '
i to-
kar so reke milijone let po^
.biral®
na kopnem in odlagale na
tistei«
delu morskega dna, kjer s® ^ nehal njihov tok. Angleži soj^ primer začeli na veliko 1°^ morske školjke, ne toliko sočnega mesa, kolikor zar magnezija, ki ga vsebujejo nove lupine.
Nekateri prebivalci nio^^ globin potrebujejo za svoj ^ stoj prav tiste snovi, ki jih . tudi človek koristno upor^^* ^'
pridobivajo pa jih iz morske de. Tako vsebujejo na
od"' tu-
grebeni tropskih koral—'P' kod so dolgi do 2,000 km ^ di po 500 m visoki—pravo stvo srebra. Posebne vrste Ш ska zvezda v Kitajskem je tako rekoč vsa polna rdeče alge so mojstri v ° j,, vanju amoniaka, mnogi Kužd pa proizvajajo Kislino, ki jo zaradi lastne nosti brizgajo proti preveč ra vednim obiskovalcem. Znaii® ^
ofl"
morsko žival, ki proizvaja čene, človeškim potrebam zne snovi.
Ce k temu prištejemo še to, ki so jo začeli izkoriščat'
niki razmišljajo o tem, kak® ue dalo umetno gojiti to ali
morskem dnu v Mehiškeio Perzijskem zalivu ter v K* skem morju, in povemo, da ®
• pv
dni"
ci napovedujejo izkoriščanje gatih slojev železne rude na" Baltiškega morja, šele dob' drobno predstavo o vsem, skrivajo morske globine i" ^ bo tehnika v bližnji bodoćn^^ postopno začela dajati Člo^e® mu rodu.	^
SAMO BRIDGE SMETA IGRATI
Poveljnik' čet NATO general Alfred Gruenther ni posebno trdnega zdravja. Baje namerava iz zdravstvenih razlogov odstopiti. Zdravnik mu je namreč med lanskimi počitnicami, ki jih je preživel v Washingtonu oziroma v Gettysburgu v Eisen-howerjevi bližini, prepovedal igrati tenis. Obema, njemu in predsedniku Eisenhovverju, je pa dovolil, da lahko "stara gospoda" skupaj igrata bridge. Gruenther je pozneje izjavil, da je ta nasvet dober, izraz "stara gospoda" pa mu ni bil po volji.
Drugi kroji—
drugi običaji
če pridete v Združene države in vas zasebni ali poslovni znanci povabijo na večerjo, ki naj bil bila ob pol osmih, morate vedeti, da bo gostiteljica takrat ponudila v okviru tako imenovane "cocktail party" najrazličnejše žgane pijače naravnega ali tovarniškega izvora in se bo prava večerja začela šele kake pol ure kasneje. To je dobro vedeti, če upoštevamo, da postrežejo na takih pomenkih z izredno močnimi pijačami. Kdor tega ne ve, se ga bo v teh tridesetih minutah kramljanja že tako na-lezel, da sploh ne bo več sposoben sesti za mizo.
\ Na Danskem je pitje piva kar nekakšna kulturna zadeva. V Kjobenhavnu sta na primer dve veliki privovarni, ki naravnost tekmujeta, katera bo prispevala večje zneske v sklad za razvoj kulture in za pospeševanje znanosti. Druga pivovarna se je "specializirala" kot podmornica muzejev in podobnih starino-slovnih ustanov. Vsak Danec, ki popije pri kosilu ali pri večerji steklenico piva, dobro ve, da s tem ne gasi samo svoje žeje, marveč hkrati pri prodajni ceni piva prispeva določen odstotek za razvoj znanosti in umetnosti.
Dve ali tri angleške navade pri mizi: Če se nočete zameriti gostitelju ali izpasti v javnem gostišču kot neotesanec, ne jemljite nikoU kokošje kosti v roke, prav tako pa tudi ne mečkajte
krompirja na krožniku, je omaka, še tako okusna, in vilice smete dati iz rok s®' za tistih nekaj trenutkov, pijete.
NOŽ
K"
V nekaterih afriških dežc

ne sme poročena ženska s® : s tujim moškim na isti medtem ko imajo dekleta ^ ; pravico, da storijo to in še ^ več.
DESET VRST ATOMSKIH REAKTORJEV
V prihodnjih petih l^tih ravajo zgraditi v Sovjetski do 10 vrst atomskih reaktorJ® z zmogljivostjo po 50,000 \ 200,000 kWh. Zgradili bođo^^ aktorje s hitrim in počasnej^^ gibanjem nevtronov, reaktorj® ^ nevtroni medvalovne energij®'.^ napravami za zmanjševanja trosti nevtronov iz grafita,
lija, težke in običajne vode, plinskim vodnim in kovinski, ohlajanjem. Zgradili bodo poseben reaktor, ki bo upoi"®®' Ijal torij.
PTIČJI GNOJ—
IZVOZNO BLAGO
Med izvoznimi artikli Peru v Južni Ameriki zavze'^'^ važno mesto ptičji gnoj. To ^ izločki milijonov in milijonov likanov, pingvinov in koriw®'^* nov, ki grade svoja gnezda majhnih otokih ob peruanS^J obali. Te ptice se hranijo z mij ki jih v ogromnih količin* zanaša k tem otokom hledP* struja s Tihega oceana.
ENAKOPRAVNOST
STBAN
edina samo moška družabna organizacija
zveza v Ameriki
Ustanovljena 3. junija 1938 v Barbertonu, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio
Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO
Nova moderna organizacija na družabnem, športnem in kulturnem polju
Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave.
Pristop od 16. do 55. leta.
Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije pfgjj	GLAVNI. ODBOR:
Prvi nrvf^ MATT P. INTIHAR. 21491 Naumann Ave., Euclid 23, O. Dm , predsednik: IVAN GERMAN. 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O. ^predsednik: JOHN SEVER, 18023 HUlgrove Road, Cleveland 19, o,
Gl	JOHN F. JADRICH, 948 E. 207th St., Euclid 19, O.
M. PERKO, 1092 E. 174th St., Cleveland 19, O. iKar: DAMJAN TOMAZIN, 1128 E. 66th St., Cleveland 3, O.
Pygjg .	nadzorni ODBOR;
eanik in prvi nadzornik; ANTON KRAMPEL, 6907 St. Clair Ave., Dru ^^^^Gland 3, O.
Tretll	ANTON TEKAVEC. 20303 GoUer Ave., Euclid 19, O.
nadzornik; FRANK SMOLE, 117—16th St., S.W., Barberton, O.
^^AUS. 1071 E. 61st St.. Cleveland 3, O.
Damia	15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O.
Lojjjg TOMAZIN, 1128 E. 66th St., Cleveland 3, O.
^radn	Direktor atletike, ,21701 Fuller Ave., Euclid 23, O.
^ o glasilo; "Enakopravnost," 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, O
Pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, John P. Jadrich, 948 E. 207th St.. Euclid 19, O.
IV 1-3345
PROSVETNI IN KULTURNI ODBOR;
2
Spr,
Pravila. Člen 7.
članstva: V to orga-^ sprejemajo v odrasli torn	med 16. in 55. le-
p	Člen 8.
in dolžnosti članstva: 2)	ki pristopi k tej Zve-
in 45. letom ^iese^ P^^čuje 25 centov na 45 . i^ član, ki pristopi med Ha 1 letom, plača 35 "centov ^salc Naknadno gornjemu plačuje 15 centov na ^atn^ ^ upravni sklad Zveze.
med 16. in 45. le-јђ ^ ^čujejo 40 centov mesečno Cent	in 55. letom pa 50
ItOV Ti«	,	v, . .
Slav •' svote se pošljejo na u^&d mesečno.
^fot^ ®®rti člana plača Zveza ^eče'	stroškom sle-
V
ejio ° ^il član ob času smrti P®ino leto $25.00.
2
^ ^ve polni leti $50.00. ^ tri polna leta $75.00. $lQQOQ^i polna leta in dalje
njei^ P^^teku 25 let (nepreki-članstva v odraslem glgjj nadaljnih $25.00 ne ^ katerem razredu.
^^DINSKI ODDELEK Ig J mladenič med enim in ga 2 lahko postane član te-
Oddelka.
16. leto starosti av-deigj^ prestopi v odrasli od-je j , plačuje kot redni član in '^'^delk vseh pravic odraslega
Žla^i^^^dinski oddelek plačujejo eentov mesečno.
smrti, Zveza plača vici.^ stroške po sledeči lest-
Ч Polne lot? ^}^"stva..........$ 10.00
И Polna Č" članstva__________ 15.00
C Polna lot^ ^lanstva__________________20.00
1	Polnih w :—	25.00
2	Polnih W #H"=tva--------------------30.00
I polnih let ----------------35.00
8 Polnih let ----------------40.00
Članstva__________ 45.00
50.00 55.00 60.00 65.00 70.00 80.00 90.00 100.00
^^Remembe in dodatki k ustavi in pravilom slovenske moške zveze v ameriki
na šestem glavnem 1955	dne 4. septembra
^ Clevelandu, Ohio.
USTAVA Člen 1.
edež in glavni urad te or-iji ^ J je v Clevelandu, Ohio,
nih J °v iste je širom Združe-
g ameriških.
eneg.. Slovan v starosti od starin v, 55tega leta lahko po-da ig ^ S.M.Z., ako je zdrav in ђа ni dobrem glasu, ne glede J^govo prepričanje.
9 polnih let članstva_________
10	polnili let članstva......
11	polnili let članstva________
12	polnih let članstva_______
13	polnih let članstva_______
14	polnih let članstva . .
15	polnih let članstva______-
16	polnih let članstva_______
član Mladinskega oddelka se lahko udeleži seje podružnice, ampak ne more glasovati.
Te spremembe so bile potrjene in odobrene na konvenciji dne 4. septembra leta 1955 in stopila v veljavo s 1. janparjem 1956.
Kampanja za pridobitev novih članov je v polnem teku.
Ali ste že vpisali vašega novega člana? Ako ne, ne odlašajte, čas je kratek.
Pripravljalni odbor za piknik bo imel ta mesec sejo, da bo uredil program za ta naš prvi izlet
v	Clevelandu.
Torej, tajniki, odborniki in zastopniki podi'užnic, ko prejmete od tajnika federacije vabilo na sejo ta mesec, ne izgovarjajte se nimam časa ali saj jih bo dovolj bodo že uredili, da bo vse v redu. Ni res tako, dolžnost je vaša in
vi	ste potrebni zato ste prejeli povabilo. Torej, ako hočemo, da bo ta prireditev uspeh in v splošno zadovoljstvo in razvedrilo vsega članstva, odzovite se. Ženske so vse bolj pogumne in marljivo delajo naprej, zato imajo mogočno organizacijo. Torej, fantje, zavihajte rokave in pojdimo na delo.
Z bratskim pozdravom
John F. Jadrich,
glavni tajnik.
starejša ženska
dobi delo v gostilni od 5. do 10. zvečer. Plača po dogovoru. Vpraša se v gostilni FRANK & JULIA MARZLIKAR 1657 St. Clair Ave., vogal E. 17 St.
Povest licenčnih
I v v
plosc
Vsi avtomobili registrirani v Zedinjenih državah morajo biti opremljeni z licenčnimi ploščami, ki so dokaz, da je lastnik vozila plačal določeno pristojbino državi.
Te plošče so navadno veljavne za eno leto, nakar jih je treba ob določenih datumih nadomestiti z novimi. Navadno jih je treba zamenjati v pričetku novega leta, toda nekatere države imajo za to določene druge datume. V državi Ohio, na primer, velja licenčna plošča od 1. aprila letos do konca marca prihodnjega leta.
Licenčne plošče izdaja vsaka država naše Unije, teritoriji in District of Columbia, ki predstavlja naše glavno mesto Washington in ne spada v okvir nobene posamezne države. Barva plošč ter številke in besedilo na njih se izpremeni vsako leto, da je lahko ugotoviti kršilca postave, ki vozi avtomobil s staro licenco.
Na licenčni plošči je najbolj vidna serialna številka z dodatkom kombinacij črk. Nekatere plošče imajo samo številko, nekatere samo črko ali črke. Velika večina pa ima razne kombinacije črk in številk. Ime države in letnica sta označeni z manjšimi črkami oziroma številkami. Nekatere države imajo na ploščah tudi razna gesla ali poudarke kakšne posebne resnične ali namišljene odličnosti.
Nizke številke navadno dobijo višji državni uradniki; na primer, governer države lahko dobi za svoj avtomobil številko eno, če jo hoče. Avtomobili v porabi Bele hiše v Washingtonu pa imajo številke nad 2000, da za primere morebitnih atentatov niso tako vidni.
Avtomobilsti, ki želijo obdržati isto licenčno številko leto za letom, lahko to dosežejo po posredovanju avtomobilskih Mu-bov, ako se priglasijo pravočasno.
V nekaterih državah morejo avtomobilisti proti posebni pristojbini dobiti zaželjene številke, na primer, številke njihovih rojstnih let ,hišnih številk in tako dalje. Ustreže se jim tudi s kombinacijo črk, na primer, da odgovarjajo začetnim črkam njihovih imen ali označbam njihovih profesij. Za to pa morajo plačati posebno ali dodatno pristojbino in mnogi avtomobilisti to radi plačajo. V državi New York ,na primer, so preteklo leto plačali državni blagajni $360,-000 za take posebne usluge.
Licenčne plošče, izdane v kateri koli zvezni državi, teritoriju ali Columbijskem distriktu, so veljavne na vsem področju Zedin-jenih držav in do neke mere tudi v nekaterih inozemskih deželah. Poleti, ko ljudje dosti potujejo, je v vsakem večjem ameriškem mestu in tudi na deželi videti pestro mešanico barv na licenčnih ploščah avtomobilov, .ki so privozili iz raznih držav. In na njih je na svoj način rekordirana povest o raznolič-nosti in prostranosti te dežele.
—NEW ERA. glasilo ABZ
potovanje
NAROČILA DENARNIH NAKAZIL IN PAKETOV
Vsled množičnega potovanja v evropske države so parniki v poletni sezoni prenapolnjeni.
Ako imate namen za letos obiskati svojce J domovini, imamo se priložnost dobiti za vas prostor na avijomh (letalih), ako se pravočasno priglasile za potovarije.
DENARNA NAROČILA, pošljamo v vse evropske države po dnevnih cenah, ter za Jugoslavijo plačamo P® 600 Dinarjev za vsaki dolar.
, Darilne PAKETE^ z živill, kot tehnične Predmete, pošiljamo potom najsolidnejše družbe (slovenske) "ClTRUs'v Trstu, katera nudi najboljšo kvaliteto, ter naročila dospejo na prejemnike v teku 14 do 21 dni.
Za nadaljna pojasnila se zglasite, kličite вИ Pišite na zanesljivo potniško pisarno.
STEVE P. PIRNAT CO.
6516 ST. CLAIR AVENUE	HE 1-3500
CLEVELAND 3, OHIO
To je naša

je tudi vaša
Je
a.
prav tam na napisu.

Je to garancija, ki vam zagotavlja, da dobite originalni ... pristni... tisti Pristni 51 Okus, ki ga imate tako radi v P.O.C. Pilsener pivu.
Mi vam jamčimo, da:
"Ta steklenica vsebuje pristno P.O.C. Pilsener pivo
najboljše kakovosti. Izdelano po našem originalnem
procesu, z hmeljem izbrane kakovosti in najboljših žit sveta."
Samo P.O.C. Pilsener pivo vam da odličen, razveseljiv Pristni 51 Okus. Poseduje dediščino pristne kakovosti, katera je zaslovela širom sveta v prvotnem Pilsener pivu leta 1843.
P'l Da boste gotovo ... dobili garancijo pravega zadovoljstva vsakokrat ko pijete pivo ... zahtevajte pivo s Pristnim 51 Okusom .. . P.O.C. Pilsener!
Veselite se... pijte P.O.C.
THE PILSENER BREWING COMPANY, CLEVELAND, OHIO
NIČESAR ni boljše kot P.O.C. Pilsener pivo ... ne glede na ime izdelka ali na ceno

STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
"1
Gustave le Rouge:
MISTERIJA
ROMAN
Nadaljevanje
Ono jutro, ko je Brady tako srečno pristal na bregu svetegg, jezera, čegar voda je pljuskala ob stopnice velikega svetišča, se je kacik Yappan dolgo pogovarjal z velikim svečenikom Magi-scatzinom v eni izmed dvoran vsekanih v živo skalo. Dvorane so tvorile pod svetiščem pravo podzemsko mesto.
Zadnji potomec azteških kraljev je ohranil vso čistost in tip svojega rodu. Imel je lep, orlovski nos, ozko in visoko čelo in majhne ustnice. Njegovo obličje je žarelo ponosa in energije. Nebrzdana samoglavost se je kazala v tej asketični fizijognomi-ji. Bil je oblečen v škrlatno in oranžas^o barvan plašč in okoli vrata je imel okras iz smaragdov.
Veliki svečenik Magiscatzin, dobrovoljen in brezpomemben starček, ga je poslušal s spoštovanjem.
—Večkrat sem ti ponavljal, je dejal kacik silno žalosten, naši bogovi so nas zapustili. Barbari napredujejo dan za dnem; naš narod se pa manjša ob vsaki vrnitvi solnca. Pride čas, ko nas preostane samo še nekaj in bo-
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
ROOMING HOUSE — 3 year lease. 25 rccns. Income $9360.00. Rent $185.00. Oil heat. Terms. By owner.
SUnn:';,ide 4-9873
DELICATESSEN, Grocery, Meat Market — Must sell immediately due to emergency. Very cheap.
Lincoln 9-8531
RESTAURANT AND PIZZERIA — Good established business. Owner will sacrifice for quick sale.
ALbany 2-9403 or SAcramento 2-5082
RESTAURANT — Specializing in Pizza, Chicken and Shrimp. Also take out orders. Selling due to illness. $2,500.
A Venue 3-9018
HARDWARE — Paint — Ultra modern. Living quarters. N.— 6000 W. Average $3,000 month. Great potential. $25,000.
TUxedo 9-9522
RESTAURANT — Good business; terminal truck stop; small down payment.
3235 S. Ashland Virginia 7-9880
GROCERY . DELICATESSEN -BAKERY — Long established in South Shore. Self-service.
BUtterfield 8-9045
ječe se bomo skrivali v podzemskem delu svojih palač, kot rdeči škorpion pod kamnom.
—Kaj nam je storiti? je obupano zamrmral starec.
—Jutri je veliki dan, ki se vrača samo vsakih dvainpetdeset solne. Odločil sem se, da se jutri vrši veliko darovanje, da se potolaži jeza bogov. Premalo jim žrtvujemo suženjske krvi in zato so se odvrnili od nas.
—In kdo je izbrana žrtev?
—Moja hčer Naola jo določi in daruje. Hočem, da dobi prvič v roke sveti nož.
Jek tega pogovora v podzemskih dvoranah je bil glas, ki ga je bil začul Lionel Brady, ko se je skril za t rs je.
Ker je postalo spet vse tiho, je sklenil Lionel stopiti iz svojega skrivališča, toda tu je začul lahne korake na monumentalnih stopnicah. Mladi mož se znova ni ganil in je zadrževal sapo.
Prihajala je mlada Indijanka, počasi je stopal po stopnich navzdol, pogled ji je bil uprt v nebo, kot ti bila zamaknjena.
Bila je krasno oblečena po az-teški modi. Ogrnjena je bila s plaščem iz kolibrijevega perja in nosila je stare, masivne dragulje, ki so kazali, da je sestra ali hči poglavarja. Imela je ovratnik iz dragih kamnov. Tako čudna in privlačna lepota je idiajala Iz njene osebe, da je bil Lionel Brady naravnost začuden.
Koža na obrazu je bila otem-nelo date barve in njen izraz je bil neskončno mil in živahno ponižen. Imela je velike, hrepeneče, mehko rjave oči in majhna temno škrlatasta usta.
PriSedSi do zadnje stopnice, je dekle dvignilo roke k solncu, ki
Chicago, П1<
HELP WANTED MALE
LIGHT FACTORY WORK
Good starting rates.
Liberal benefits.
2nd shift 3:30 to Midnight.
New factory.
Excellent working conditions.
Call MISS FERRARA CLiffside 4-0700
BUSINESS OPPORTUNITY
APARTMENT FOR SALE — 4 - 4's and 2 - 5's. Steam heat. Near 58th and Marshfield. — $39,000 or offer.
Hilltop 5-6557
PRINTING SHOP — Complete business. Gordon, Kelly and offset with building. Owner to retire.
IRving 8-4674
TAVERN — Good going business. Cold draft refrigerated.
3500 N. Damon Ave. Lincoln 9-8617
je vzhajalo izza sneženih vrhov Kordiljerskega pogorja in blesteče pobožnega obličja že govorilo neke vrste himno ali invoka-cijo. Brady je bil mnenja, da je to ena svečenic templja in radovedno jo je opazoval. V veliko začudenje yachtmana je pustila pasti z ram pernati plašč, ki jo je pokrival in prikazala se je skoraj naga, opasana samo s kosom platna. Brady je občudoval vitkost in čistost oblik tega mla-deniškega telesa.
Dekle je stopilo do kolen v vodo. Vsako jutro se je tako sve-čenica Solnca, hčerka kacika Yappana, kopala v svetem jezeru. Bila je mnenja, da je sama in smehljala se je, ko je lahno drgetala v sveži, čisti vodi.
Brady se ni ganil, tako se je divil prikazni. Toda nenadoma je deklie strašno kriknilo od groze. Pogled, ki se je tu nudil Brady-ju, ga je vkljub njegovemu pogumu tako preplašil, da mu je kar kri zastajala po žilah.
Med tem, ko je svečenica govorila Solncu molitev, je kača največje vrste, boa konstriktor, pokazala svojo plosko glavo iz luknje v stopnišču, ki ji je služila kot bivališče. Ob drugi priliki bi bil Brady občudoval to krasno žival iz vrste plazilcev: merila je več metrov, na trebuhu je bila rumena, na hrbtu pa modro in zeleno pikasta. Počasi je plezala doli po kamnu, s čudovito vit-kostjo in lepoto. Žrelo je imela odprto, oči so se ji žarele od požel jenja in tako se je bližala svoji žrtvi. Okamenela od groze sc mladenka ni ganila, toda strah se je kazal v njenih velikih očeh, ki so se kar krčile od groze.
V trenutku je Brady spoznal, kakšna usoda čaka dekle.
Boa konstriktor ni strupena, toda ovije se svoje žrtve, jo s svojimi silnimi mišicami stisne, ji zlomi kosti ter jo tako čisto zmelje. Potem jo požre. Včasih pogoltne dvakrat večji plen kot je sama, nato nekako odreveni in prebavlja ves mes^c. To odre-venenje trrja toliko časa, dokler plen ni poptlnoma prebavljen.
Sedaj boa ni bila več kot par metrov od svoje žrtve.
Svečenica Solnca je bila izgubljena.
Tu pa je bil v velikih skokih Lionel na mestu z browningom v roki.
Chicago, m.
FEMALE HELP WANTED
GENERAL HOUSEWORK — Age to 45. in Skokie. Modern, conventional. Twin girls 11 years old. Own room, board, top salary. References.
Apply 3376 N. Central PAlisade 5-8836
DOMESTIC HELP
CHILD CARE — Light housework. Stay. References. 5Vi days.
Edgewater 4-4843
REAL ESTATE
Owner Transferred — LOMBARD — 6 room brick Georgian, 3 bedrooms, dining room, full basement, garage, large lot. Near schools. Price $18,000.
Lombard 1850-R
MALE HELP WANTED
ENGINEERS
★	REFRIGERATION	★
★	AIR-CONDITIONING *
★	SERVICE	★
WELDING PLANT LAYOUT LAISON
Apply
EMPLOYMENT DEPARTMENT READ & MORGAN STREETS EVANSVILLE, INDIANA
RELOCATION EXPENSE SALARY PLUS BONUS* COMPANY PAID INSURANCE AND RETIREMENT PLAN
WHIRLPOOL^EEGER CORPORATION
Evansville, Indiana Division
Več strelov je počilo: pošast se je s preluknjano črepinjo in od krogel zlomljeno hrbtenico zvijala v smrtnih krčih sredi mlakuže krvi.
Z zadnjim strelom jo je iLionel končal. Napeti je moral vso svojo moč, ko je vlekel nestvor po stopnicah dol in ga vrgel v vodo. Nato je stopil k mladenki, ki je bila napol onesveščena in ki je, ne misleč na to, da je skoraj čisto naga, položila svojo glavo na Bradyjevo ramo, med tem ko so njene hrepeneče oči izražale brezmejno hvaležnost.
Brady, ki ga je ta drama globoko ganila, čeprav je trajala samo par trenutkov je tedaj grenko obžaloval, da ne zna jezika Aztekov. Slučajno mu je prišlo na misel, da nagovori dekle v španščini:
—Kako ti je ime? jo je vprašal z najmilejšim in najodločnej-šim glasom.
—Naola, je odvrnila in se nasmejala.
m. DEL Podzemsko svetišče.
Prvo poglavje.
Votlo drevo.
Lionel Brady je bil ves zadiv-Ijen, ko je držal v naročju lepo Naolo, ki ga je gledala s hvaležnimi očmi. Dekle se je prvo oglasilo in dejalo:
—Rešil si mi življenje! Kdorkoli si, tvoja sužnja sem; pri tem se je globoko priklonila.
—Storil sem, kar sem bil storiti dolžan, je skromno odvrnil Brady.
Oba sta se gledala molče, roko v roki, oko v očesu; občutila sta nepopisen, sladek nemir.
—Kje si se naučila španščine? je naenkrat vprašal Lionel, samo da izpregovori nekaj, ne da bi se zanimal toliko za odgovor.
—Nekdaj sem prebivala v mestih belokožcev, je dejala in ga pri tem žalostno pogledala.
—Kako je to mogoče? je začudeno vprašal Brady.
—Bolje je, da ti ne govorim o tem, je dejala in vzdihnila. Ne vprašuj me o tej stvari; govori-ra rajši o tebi. Kaj si prišel iskat sem, nesrečnež?
Potujem, je dejal Brady in lahno zardel, ker je bil prisiljen lagati; potujem po svetu in si ogledujem pokrajine. Le slučaj, srečen slučaj me je privedel k tebi.
Naola pa je žalostno odkimala z glavo.
—Tu ne moreš ostati, je vzkliknila; bodi pameten in zbeži, izgini! Noben tujec še ni prišel živ iz te doline.
—In če bi ostal?
—Bi poginil, nič te ne bi moglo rešiti.
Vkljub prigovarjanju in prošnjam ni mogel od dekleta prav ničesar zvedeti. Imela je fiksno idejo, da se mora Brady čira najhitreje odpraviti.
—Saj ne veš, je vzkliknila skoraj razdražena, da so trenutki dragoceni, da lahko kdo pride. Če bi naju presenetili, je po tebi in morda tudi po meni. Preveč hvaležnosti ti dolgu jem, da bi hotela tvojo pogubo. Pridi, sledi mi! Pokažem ti, kje se lahko pride iz te doline.
Bradyjevega ugov a r j a n j a sploh ni poslušala, temveč ga je prijela za roko in vedla v mal gozd, kjer so ciprese, palme in draga tropska drevesa rastla na razvalinah.
—Tu ostaneš skrit, dokler ne pride noč, mu je razlagala. Potem pa odidi proti vzhodu po tejle stezi in prideš do dežele belokožcev. Natančno mu je razložila, po kakšni poti mora hoditi in kako mora biti oprezen, da pride iz svetega mesta.
Lionel jo je pač poslušal, toda na tihem je sklenil, da nadaljuje podjetje, ki se je tako lepo začelo.
-T-In kdaj se spet vidiva? je vprašal Naolo v trenutku, ko se je pripravljala, da odide,
—Nikoli, je dejala s tihim, žalostnim glasom. In v njenih očeh so se zasvetile solze.
• Lionel je bil globoko ganjen in jo je hotel zadržati, toda ona
je že bila izginila. Mladi mož je sedel na tla poleg posušenega debla stare sekvoje in začel premišljevati. Odkar je pristal v dolini Ink, so si sledili dogodki s tako naglico, da jih je pustil, da so se vrstili sami od sebe, mesto da bi jih on vodil.
Komaj je bila Naola izginila, je že obžaloval, da je ni zadržal. Pri dekletovem ugodnem razpoloženju bi bil pač lahko zvedel, kaj se je zgodilo s profesorjem Parkerjem, kje tiči ujet, iu pa morda celo tajnost bajnega zaklada, o katerem je govorilo profesorjevo poročilo. Zelo je obžaloval svojo neodločnost: ljubka prikazen Naole ga je vsega prevzela.
—Zakaj je nisem odnesel, si je dejal, ko sem jo držal v naročju, še vso drhtečo od nevarnosti, iz katere sem jo iztrgal! Moram jo najti, ker sem jo tako bedasto izpustil iz rok.
Ko je Brady napravil ta sklep, je začel hladno premišljati o položaju. Ostane skrit v gozdiču do noči, potem pa pojde pogledat, če bo mogoče, v notranjost svetišča. Zaenkrat pač potrpežljivo počaka. S svojo vsakdanjo previdnostjo je vtaknil nov naboj v browning in se prepričal, da so Misteriji odvzeti papirji še vedno v notranjem žepu njegove suknje. Zajtrkoval je s tekom, kar mu je dal Mr. Swann, predno je zapustil balon. Lahko bi torej izhajal ves dan brez hrane. Razen tega je bilo v gozdiču, ki je bil menda nekdaj sadni vrt, dovolj sadja, da mu več dni ne bi bilo treba trpeti lakote. Poleg tega je še imel polno steklenico whiskyja.
Skrit za gostim grmom je
ALI KAŠLJATE?
Pri ПШШ Imamo Isborno sdraviU la vam uRtavi kaiel] in prehlad.
Lodl Mandel. Ph O.. Ph. C
MANDEL DRtrG CO. 15703 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
POSESTVO V EVROPI NAPRODAJ
Proda se posestvo v vasi Val-burg št. 29, p. Smlednik blizu Kranja na Gorenjskem. Hiša, njive, travniki, vrt in gozd.'
Za pojasnila se obrnite na ali pišite na naslov
MR. & MRS. LOUIS VIDMAR SR. R. D. 1, Box 276, Coraopolis, Pa.
HIŠE NAPRODAJ
AKO KUPUJETE HIŠO— TU JE PRILIKA!
Zidana hiša v Wickliffe, Ohio— Za 2 družini. Zelo udobno za priletne zakonce. 3 sobe in uti-litetna soba in fornez spodaj;. 4 sobe zgoraj. Dobra investicija.—Cena $21,500.
Od E. 185 St.—5 sob spodaj, 4 sobe zgoraj. Lahko živite notri sami in daste sobe zgoraj v najem. Fornez na plin, 2 garaži, vse v dobrem stanju. Lota 50x100.—Cena $21,900.
Nove zidane hiše "ranch" tipa. 6 sob. 3 in 4 spalnice, moderna kuhinja, vdelane peči na plin. Vrata v garaži se avtomatično odprejo. Lota 80x200.
Vzamemo tudi vašo hišo v zameno.
Za podrobnosti pokličite
STREKAL REALTY 405 EAST 200th STREET IV 1-1100
LEPOTIČJE
Trajno kod(anje, umivanje_lh barvanje las ter vsa v lepotičjo stroko spadajoča dela. TIVOLI BEAUTY SHOP 6407 St. Clair Ave., HE 1-5296
Kadar nameravate
kupiti ali prodati
HIŠO . . . TRGOVINO
poMičite za
ZANESLJIVO in TOČNO POSTREŽBO:
JOHN ROŽANCE
LAKELAND REALTY CO. 15604, Waterloo Rd. KE 1-6681
yachtman nevoljno štel ure: bil je dela vajen človek in težko je prenašal pasivno brezdelje, h kateremu so ga silile okolnosti. Da si preganja dolgčas, se je zabaval s tem, da je trgal sadje in ga razsekljaval s svojim velikim nožem. Nato je zapazil maha-gonsko drevo, polno orehov, čegar veje so visele preko sekvoje s posušenim deblom, za katero se je bil najprej skril, če bi splezal na staro drevo, bi lahko trgal orehe. Brady je začel takoj plezati po sekvoji. Ko je prišel na vrh, je bil zelo presenečen, ker je opazil, da je deblo znotraj votlo in da vodi po njem navzdol lestvica, napravljena iz dveh vrvi, spletenih iz vlaken aloe, in iz
palic palmovega lesa. Brezdvo® je bil to skriven Izhod, ki л
da se
no
dovoljeval svečenikom, - ^ slučaju napada umaknejo- ^ pa da hodijo v svetišče, ne d& jih kdo opazil.
—Tu ni dvoma, si je dej^i ^ ta način morda dosežem cilji sem si ga stavil.	.
Ko se je prepričal, da je vica dobro pritrjena in da s" vi dovolj močne, je začel po njej navzdol. Čez par i'"® je opazil, da se je odprtina širila in da so granitne sten^ domestile suhi les sekvoje- » dy je postal silno radove Čez deset minut je dospe konca lestvice.
(Dalje prmoflnjif
Naznanilo in zalivala
iaie-
Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in P*4 Ijem, da je preminila
Rose Zalaznik
rojena RUDOLPH
Pokoj niča je preminila v bolnišnici po daljšem bolehanju 18. aprila 1956. Pogreb se je vršil dne 21. aprila iz poaje®" zavoda Joseph Žele in sinovi na Highland Park pokopališče.
Doma le bila iz vasi Ravna pri Št. Vidu nad Cerknico, članica društva Napredne Slovenke št. 137 S.N.P.J. in podr. st. Slov. ženske zveze.	_
V dolžnost si štejemo, da se iskreno .zahvalimo vsem, položili krasne vence in cvetje h krsti pokojnice in ji tako izka* zadnjo čast.
Hvala lepa vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpo'®yj pri pogrebu; vsem, ki so prišli pokoj nico pokropit; pogrebcein-so nosili krsto, in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji P"" pokopališče.
Hvala tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi 28 pomoč in lepo urejen pogreb. Iskrena hvala vsem, ki so na en drugi način pomagali v času bolezni pokojnice kot tudi v o® njene smrti.
Počivaj v miru v svobodni ameriški zemlji. Prestala si nje na tem svetu in truplo Tvoje sedaj počiva v hladnem Sledila si Tvojemu življenjskemu drugu, s katerim sta se e®" združila na vekomaj.
Žalujoči:
JANEZ, brat	м
in več sorodnikov v stari domo'
Cleveland, Ohio, dne 16. maja 1956.
Udobnost doma
Mi se prizadevamo, da ima naš pogrebni dom tiho dostojanstvo, a obenem vse udobnosti vašega lastnega doma.
Naš pogrebni zavod ni komercijaina stavba ali inštitučija. Opremljen je tako skrbno z opremo in v dekoracijskih barvah kot bi mogli pričakovati v vašem lastnem domu.
Naš namen je nuditi vam in vašim udobnost in mir ko se pojavi potreba po naši poslugi.
MARY A. SVETEK
POGREBNI ZAVOD
478 EAST lS2nd STREET
KE 1-3177 aki ni odgovora, pokličite KE 1-5202 AmbulanCna posluga na razpolago podnevi in ponoči
VSAKOVRSTNE TAJERJE
NAJBOLJŠIH IZDELKOV DOBITE PO ZMERNI CENI. ^ NOVE IN OBNOVLJENE. — Za dobro poslugo pridite *•
PAUL CARROLL — 17568 Lake Shore Blvd. — KE 1-4500
Odprto v ponedeljek - sredo - petek od 2. do 8.30;
v torek - četrtek - soboto 12. do 7. zv.	_
A. GRDINA & SONS.
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVO#
1053 EAST 62nd STREET	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU;
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-589®
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore l-l***
PERUTMI NA
17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS
V xalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrit perutnina« Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite.
Prodajamo tudi na kose zrezane kokoši (cut-up poultry)
ANDY HOČEVAR in SINOVI
TEL., T trgovini: Montrose 2-2330—na domu: Montrose 2-291®
VSE ZA STARI KRAJ! PAKETI... OBISKI
100 Ibs. GOLD MEDAL............................$9.50
Paket št. 6 ■ $12.00
15 lbs. bele moke 10 Ibi. sladkorja 10 lbs. rii Carolina S lbs. kava Santos
Paket št. 18 - $21.50
100 lbs. GOLD MEDAL 22 Ibs. sladkorja 11 lbs. rlž Carolina В lbs. kava Santos
Paket Št. 19 ■ $15.50
15 lbs, sladkorja 10 lbs. bele moke 6 lbs. kava Santos 4 kg. olivnega olja __
DENARNA NAKAZILA: Dostava v 20 dneh po din 600 za dolsf-
POTNIKI: Potujte preko nas. Rezerviramo mesta na ladjah, letalih ter uredimo vse v vezi z Vasim potovanjem, da je udobno ter v Vaše zadovoljstvo.
RADIO aparate. KOLESA, MOTORJE ter ostale potrebščin^ pošiljamo iz Nemčije v zadovoljstvo vseh. Naše cene so nizi'®* kvaliteta blaga je res dobra.
BLED TRAVEL SERVICE^^eiM«"
TeL EX 1-8787	Tel. EX 1-87в7