GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK KAMNIŠKI OBČAN ŠT. 3 LETO 16 MAREC 1977 CENA 3 DIN Prvi Titov obisk v Kamniku po osvoboditvi ŠOPEK ZA TITA Ko letos praznujemo 85-let-*>ico našega predsednika Tita, te prav, da se spomnimo tudi Titovih srečanj s Kamnikom, kjer je leta 1911 v Titanu za-čel svojo pot delavca — kovinarja. Letos poteka torej 66 'et od Titovega prvega srečanja s kamniškimi delavci in s Kamnikom, srečanja, katerega se tovariš Tito vedno zno-Va rad spominja. Po osvoboditvi je predsed-nik Tito večkrat obiskal Kamnik, poznan je njegov obisk v Tiianu leta 1952, večkrat je °t> srečanju z državniki dru-&>h dežel ali sam ob redkih 'fenuikih oddiha obiskal Kamniško Bistrico in na lovu Preživel nekaj prijetnih ur. Doslej ni bilo dosti znanega o njegovem prvem obisku v Kamniku po osvoboditvi. To je bilo v začetku junija 1946. O tem dogodku nam je več povedala udeleženka takratnega srečanja Tita s Kamni-čani Marta Aparnik. Maršal Tito se je tistega junijskega popoldneva vračal s svojim spremstvom iz Kamniške Bistrice. Bil je lep sončen dan. Na današnjem Titovem trgu se je zbrala velika množica ljudi. Pred zgradbo tedanjega okrajnega ljudskega odbora (današnje občinske skupščine) so kamniški mladinci in mladinke napravili špalir z zastavicami, ki je segal prek ceste. Kolona avtomobilov, ki 50 spremljali maršala, se je usta- vila. Maršal je ves nasmejan stopil iz svojega avtomobila in se peš podal ob navdušenem vzklikanju množice skozi Kamnik. Bil je v modri mar-šalski uniformi. Veselo je od-zdravljal Kamničanom. Kako je bilo na šutni pred cerkvijo v današnji Kidričevi ulici, nam je opisala Marta Aparnik: »Ko je maršal Tito prišel do naše hiše, sem hitro vzela iz vaze na mizi šopek cvetja in ga z okna prvega nadstropja vrgla maršalu. Ta ga je spretno ujel z desno roko in mi prijazno pomahal v zahvalo. Moj pokojni mož je hitro zagrabil fotoaparat in in stekel na cesto. Kolono na čelu s Titom je ujel šele pri gostilni Krištof. Tu je slikal Slavnostni zbor komunistov Stane Dolanc v Kamniku y okviru praznovan ia 40-retnice ustanovitve KPS, 40-letnice prihoda tovariša Tita "a čelo partije in njegovega 85- rojstnega dne, so se v "eliki dvorani kina Dom *°rali kamniški komunisti. zboru, ki so se ga ude-rezili sekretar IK CK ZKJ ^tane Dolanc, Vlado Janžič *** Marjan Jelen, so v član-stvo zveze komunistov spre J6'i tudi 57 novih članov. Potem, ko je moški pev-zbor Solidarnost zapel irjternacionalo, je zbrane popravil Tone Pišer, sekretar komiteja občinske konference ZKS Kamnik in zaprosil «tai neta Dolanca, da sprego- prevzeli vaši tovariši prea 30 in več leti. Generacija pred vami je osvobodila domovino, jo izgradila in se tu di uprla pritiskom, ki so jih vršili na našo domovino leta 1948. Toda kdo je bil v tej generaciji? Bili so mladi ljudje, mladi kot vi, ki ste danes stopili v naše vrste. Naša partija je iz vseh bitk in preizkušenj izšla kot zmagovalka, izšla je mnogo močnejša in sposobnejša za naslednje nove spopade.« Nadalje je dejal, da ni nič pomembnejšega kot so interesi delavskega razreda, ki je sestavni del ZK. Danes šteje naša partija milijon 400.000 članov, od tega je pol milijona mladih do 27 leta. Očrnil je pojav grupuštva v ZK, kjer posamezniki skušajo uveljavljati svoje osebne interese, ki niso enaki interesom delavskega razreda. Vsa stališča mimo organizacije ZK so nesprejemljiva in prav pred volitvami moramo onemogočiti take skupinice in posameznike. Tudi v Kamniku so posamezniki in skupine, ki želijo pod krinko samoupravljanja in ZK uveljavljati svoje osebne interese. Nato je Tone Pišer razdelil članske izkaznice 57 no-vosprejetim članom. V njihovem imenu se je za zaupanje zahvalila Danica Desnica in bodo vsi sledili zgledu velikega voditelja jugoslovanskih komunistov tovariša Tita. V kulturnem programu so sodelovali še pevci mladinskega zbora gimnazije Rudolfa Maistra ter pevci in pevke kamniške Solidarnosti. Ob koncu je Iztok Povše, predsednik občinske konference ZSMS Kamnik, preči-tal pozdravno pismo, ki so ga tovarišu Titu naslovili kamniški komunisti. -tj predsednika Tita, ki je imel še vedno v roki moje rože. Tako je nastala fotografija o prvem obisku predsednika Tita v Kamniku. Tovariš Tito je šel peš skozi ves Kamnik do gimnazije, kjer se je spet vse-del v avto in se odpeljal naprej.« Tovarišica Aparnikova nam je prijazno odstopila Titovo fotografijo, delo njenega pokojnega moža fotografa Staneta Aparnika, za objavo. Fotografija doslej še ni bila objavljena. Sama pravi, da jo bo ob letošnjem 85-rojstnem dnevu poslala tudi predsedniku Titu. Res lep spomin na Tita in Kamnik pred 31 leti. Fotografija pomeni tudi pomemben prispevek k razstavi »Tito v Kamniku«, ki jo bo v počastitev življenjskega in delovnega jubileja predsednika Tita letos maja pripravil Kamniški muzej. Zato prosimo vse imetnike fotografij, ki so povezane s Titovimi obiski v Kamniku, da jih posodijo muzeju za to razstavo. F. Svetel j Maršal Tito lela 1946 v Kamniku Višja produktivnost zagotovilo napredka Ocena zaključnih računov, oživitev odborov za stabilizacijo in temeljita analiza poslovanja, ter brzdanje splošne in skupne porabe so glavne letošnje naloge kamniškega gospodarstva. Letošnje gospodarjenje v kamniški občini in ukrepi za njegovo izboljšanje so bili tema razgovorov na posvetovanju s sekretarji osnovnih organizacij ZK, direktorji vseh temeljnih organizacij združenega dela in delovnih organizacij ter predstavnikov skupnščine in družbenopolitičnih organizacij 9. marca v sejni dvorani Skupščine občine. Na posvetovanju smo se dogovorili, da morajo osnovne organizacije zveze komunistov do 25. marca oceniti za- ključne račune za leto 1976 in pri razpravah sodelovati z osnovno organizacijo sindikata, samoupravnimi organi in vodstvenimi delavci ter pri tem upoštevati stališča izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ. Razprava v osnovnih organizacijah ne sme odbiti produktivnosti, odsotnosti z dela in nagrajevanja. Prav tako bodo po kamniških delovnih kolektivih spet morali zaživeti odbori za stabilizacijo gospodarstva. Skupščina, izvršni svet in družbenopolitične organziaci-je so sprejele konkretne zadolžitve. Izvršni svet občinske skupščine bo še posebno pozoren na delovne kolektive, kjer lanski zaključni račun ni pozitiven ali pa je bilo poslo- vanje na meji rentabilnosti. Delegatski zbori občinske skupščine bodo aprila ocenili zaključne račune in analizirali obremenjenost gospodarstva. Tu sta še posebej izpostavljeni splošna in skupna poraba. Ne kaže jih poviševati in zato je treba oceniti programe samoupravnih interesnih skupnosti. Za uresničitev naloge bo razen samoupravnih interesnih skupnosti najbolj odgovorna občinska konferenca SZDL. Letošnja dejavnost sindikata pa bo bolj usmerjena k dvigu produktivnosti, racionalnemu zaposlovanju in zmanjševanju neopravičenih izostankov z dela ter k zmanjševanju bolniškega staleža. T. Fišer April v znamenju praznovanja Sta»e Dolanc stane DOLANC je sprego-r'l novo sprejetim članom: v^elel bi vam reči, da je vaš top v ZK izredno pomemb- ija in odgovorna odločitev, ki rJ'a veliko več dela in zna- tucij stg sti. vztrajnosti ter pogosto odrekanja. Le tako bo-Postali resnični komuni- jR Lahko rečem, da naloge odgovornosti, ki ste jih s Jr^jemom prevzeli niso nič mrijše od tistih, ki so jih To pa je moč, ki zagotavlja, da bo naša družba sledila Titovi poti, to je poti samoupravljanja in neuvrščenosti. Pred našo družbo sta sedaj dve poglavitni nalogi: boj za stabilizacijo gospodarstva, večjo produktivnost in boljše delovne dosežke ter uresničevanje zakona o združenem delu v slehernem okolju. V zadnji številki našega časopisa smo vas seznanili s programom praznovanj, kijih je ob štirideseti obletnici ustanovitve komunistične partije Slovenije, štirideseti obletnici prihoda tovariša Tita na čelo jugoslovanskih komunistov in njegovem 85. rojstnem dnevu pripravila posebna delovna skupina pri občinski konferenci zveze komunistov Kamnik. Prav v mesecu aprilu se bodo vrstile številne proslave in slovesnosti, ki bodo posvečene tem pomembnim jubilejem. Praznovanje bo zlasti v osnovnih organizacijah zveze komunistov, kjer bodo te dni slavnostne seje organizacij. Na njih bodo sekretarji spregovorili o pomenu ustanovnega kongresa KPS v času' pred drugo vojno, ko je v Jugoslaviji bil na oblasti profašistič-ni in diktatorski kapitalistični režim. Po skoraj dveh desetletjih hudih bojev, uspehov in udarcev, ki jih je preživljalo delavsko gibanje v Sloveniji, je kongres ugotovil, da je delavski razred sposoben prevzeti vajeti v svoje roke in s tem tudi usodo slovenskega naroda. Na slavnostnih sestankih pa ne bo govora le o zgodo- vini, temveč bodo sekretarji v svojih govorih orisali tudi oblikovanje socialistične samoupravne zavesti in prakse v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. V tem času bodo mladi pripravili razgovore z znanimi revolucionarji, ki bodo obujali spomine na delo v organizaciji KPS in med delavci. Osrednja slovesnost na Kamniškem bo otvoritev razstave, ki bo ponazarjala 40. obletnico prihoda tovariša Tita na čelo partije, delovanje in razvojno pot kamniške partijske organizacije in Titovo življenje v Kamniku. Razstava bo v dvorani nad kavarno Ve- ronika in jo bo pripravil kamniški muzej. Slovesno,odprtje razstave bo na predvečer dneva OF, ko bo tudi v veliki dvorani kina Dom slovesna proslava OF. Na proslavi bodo sodelovale pihalne godbe iz Domžal, Mengša, Moravč in Kamnika. Istega dne bodo podelili tudi odlikovanja borcem NOB, Seveda bodo kamniške organizacije organizirale tudi skupinski obisk osrednje slovenske proslave na Cebinah nad Trbovljami, ki bo dne 16. aprila. T. J. ■Vi 'í •[UI3I10 A AOUI .qojd qnquunmoii ajuBAasaa «z f^sp-us afuBAaznapz p;ao}o3bz «lriu!Aafup3dzi ouafu a ¡,faf»í"fWA »s n 'qnsn qasA jsou j0.io3po (»i!i->A faaoj (uauiod ¿¡,61 ',31 a aujaqo nunid BSauaqziup nfimfKAZi o afpnrosaa uiaráadcj •fofa* mi™""I aufnu opoq maupijdsüu \ ¿ajs rapoAziojd A sainan (uzaj|sn [cías ¡íoraj ofiMoni C|ap rnnmzaj U| ¡>pp qiJajejj 'nsouABfap auaqgiup 0, o% «ri3A faqasod a§ 'nfsaui gjaUAopp luaqesA bu 'qauABJ qasA jo 'mfioHO qasA A if«f|At!f|aAn ou .pojsop ouieaora Bpp q|fcj|nzaj u[ upp od arueAafBj3B>i -npp od «fu ,,!a.>("k.<3™ opanu !i«ri.Ml.'.; onpais ,op »i(zai oao-ioS ABJd oq Ifptmjjs flisi A 'lIABado uiojiAajs iuiiqt:iu iiiiiu z i;d \\v BuapasEz ouzaa^snau Bisara BUAopp os Bp '|aauipd H •paa osj\ 'apasaq nuaraod raaAB-id a ifUOAoS n^oui ¡q au pj||dps|p (UAOpp o ipnx ■afupoAzjoJd ofp •vziiuaponi a uiasApaad qjfUBSBp qn[s!'k>ns.>\ii[ ijd (ísoiiiOAoSpo au -aajsoBZ auzajjsn zaaq jpnt Bd ouxs '{uaoipo ifsopsz orasiu «p ';wv>i -auB.iqa.id auaqznjp «t«aqo 'as-pi aiiAoSviq arupruSq 'aAsadBU auuvsja BftmauoMop *ajsa» auzoAqo 'caraaa BSaiisfos ofupBjSzi z izaAz a aSonra aupj3rao}| ipn> os «d uui;u paaj *03[|lBuia|qojd oj i[«a -BUABjqo omoq oq 'saasui ppoiod líliup A pjBAoiinqo opoq outaoSj] ui mqo nfoAzBa a ifjp tuauoi|oa qnSzi zajq 9¿6l ojaj ou •Aoisod auanfi^Bz 'bpbi^s saauAiaz ■31 z¡ oqn3z| aip>I0d a.i.)jmpu os «p 'iiinj) qnfiii 'if(3BZ|il ■B[BA.)¡'|npi!u ¡pnj 'ouafiqoiSod fioq as 'BsijBJd ui¡ii) oq as Bp corafBdf| *»azBq« afoAs ¡as{[B)s s »(uazoa ■oqo« HW os 'onífaBd af ujf aoim. •oji 'piBfiAEJdzBa 'tiBAopp oii.vmi •ajan 'oiqasdiots oqsuiaqo bz fpB8 •app au.u,)juo>i "I fpBSapp jrpoA z auiasdnjis a^suiaqo OAjspaspaad oiBJizrasSjo af q¡f ]y¡ 'ipAsod os Bp 'BiBZBflod apspuaA af aujasdinis vrHMuaqo Bfas BqsaBnaqai 'BfupBZ qniui«M «fP^I ÜIIIIHIIIIlIllMllllltfIIIIIIIIIIIlllIlllllilllllHflIlllllllllllllllIllllllllllIlllllllllllllIIIIIIIMIIIItllttIIim! i 'Vi -X I § •fU'BAOUBiS ui 5iq m^sCUBAOU 9 | -b;s nsoupaiA saou A9íiAOío3n bz niiwaui o BSiorpo = I lA^iuiodop u; iquisuiaids o b^otpo Soipaid — ¡¡ !3iruxuir>i auoo s S au^iqo njJOBu uiauiBpjzBz o b^otpo Sorpaad — S ¡JIIuujBa auip s g -qo nfgouiqo bu nsouABfap au^jqo auaooiop bz bssj ¡¡ S -a^ur BSauaqznap iA^iAo?o3n o Exorno Sotpajd — S í^uxurejí auioqo nfjouiqo bu i 8 ¡qsouA'Bfop au^aqo SKU^Huoofi ui aagnefilt) 'a^EW^soS S S '3>isao3j^ ub^cnia qiUAOisod a bsbj BSauAOisod lA^ipai 3 ■ -ocIzbj o b>ioipo jAjiuiodop o b^oipo Soipaad — :as «[af,mis u%x Bd ¡¡ = !jsouilni¡s n¡uv,)¡i:j5j joqz u{ cjap Báauaziupz ioq2 = •»n3oJO« P|s e^sunqo ( WiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiittiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiittitiiiitiitiiitiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiWi ¿oqejod o>¡sfi3i)S9Aui ou||AB4d ouieuij üü fia^BAS OUBJá ¡Aoqadsn tjiuaoi -ap oifiiaA ut afioui oudojs ou» -tía? iiiaurB.'a afpBt iítobsoj •afpnft pxAoiap isbu ofaf -niapzt qif p{ 'Ao^iapzt o^aiBd ouBstd Bd faqasod a§ 'nso} -ruauiBuz ut outAopo3z o^BSoq ofOAS ofazBHud i^nqo TUJ9UI -jid a b^saui BSasBu uiouauij z afpBt qtioisoid a Bp 'isou -zoiud iiauit lAi^aiosi juaoi •ap TAoSafu ui ^iuxubji opoq ^BJ3[BX "so^ai Biquiaidos tp? b^sriSAB euiopiApaid weoaxs o^pBSod ouafu uj ofu z ouioq as Bd nidoH a prriT. juoiibui a -BÍ3AS hoüio ;od OAld OfOAS BU BinidBZ lUIBftOBIBlSUI UI ouiaido ofuBUou o3njp ut ou •fons osa z nfuBfiuiaido uiau •Bouojf od oq ^raunra BfpBi •ao -lUjapsfpBI 33JSU0dBf 3fp3AfBU psui Bpeds Bd preso a bdju -iapafpBT -ajisuodBf ootujo^s •aid o^sfiflsnpur bz sauBp Bfj. -aA B5fBso 'aosipajs ojisaoSh A T4BrTAZB.I OjapUd o^sbui 3f 9S 'pBi3 JHI3A nP'BiSz mafu a pis -oaíapiH tanB^oXcM, xbdbia af 031 'wsi b^ai PO A0IBUB31 OOIZ -outu z af ouafTABjdaj,! -aireso riAiiBZ a opoA aiiai riAuz! qo jzsi -AaoiBAmaid uofinui s'e s 0)saui onsuodBf oSmp ijs ■oJtnaA od af bjibso ■sfí'JWiBji afpBt nCBiij uiauisfoi 'fubso O p3S3q CB313U 3§ BpiOIAI •OIBflSA 8U 3fUBSIA0d O^ '^JUUl ■VX iprn ipos 3fU psui '3UT1 -BO nfUBSIAOd O BUOJJBZ UIOUI -3f3ldS P3ld 3U3001BU 31jq os in 'afpBj bz tq Bp 'jjoao3 -od os roía} a 'Aoinoispo \z BU 9 PO BUB03A0d 3fpBl BZ BJ -iq af fBS 'ABidzBi oaAfBU nsBO uiafupBz a af Bd aiars^ 3oi3io 'ouubo a? íiBOBjd utuzoAn b.i0ui Bd BP3A3S '{13ui }u'(s31 -qo ruiBuuou od mapas bo -raiapafpBi Binipsiii Bd oSrup '3u33 3% aojoo^spo fj€ tliUiaZA -3id qo B?Btd BqAOld Busojds •AafiBuip qtiB}S spiBfnrai g'gg fie AafiBuip Aonof'tiiui ggg af afpBi Buao Buaqpo3oj •pBiiftj UO} 08 JB3[ 8u3{Ap ifOSAÍBU IUIJ1 -3}B3i p3ui 'ijbStap niipinaA z oaiurau af Buafruiaido 'qiriau -faiuoit a aioAo1} rpri? bibzba -3id OJiqBi oq JftuxuBH BÍpBT •BflOUI BÍU3ZBUS -3uo afuBA303id3id bz ruiaido r§r3tuapouil'bu fXIu&taBU afpBi jfupBiS tid os qms ouqasoj •ofizjAaia; ouAiBq m oopu -zifrai 'uazBq jujBABid 'ooiupBA -oia^ rptv) ofioA bu naun op -oq iUBgsiouioj •tUBitzriBurn;3[ ui mpiBpwns qpisdoiAa od raspciS OS OXPBSOd 03JSUBlp-¿E BZ TlOlSOld I3ISfUBA0UB}g •0fj0B3 -ÍABIt OJtSÍ!l»í«S BZ rUIBABldBU z ouprifiMA 'ouiaido ojjsfpBS -iabu osfaujapouifBU z af bu -sfiuiaado 'BAU03 ucn gg 3I3ld 0UA3UP BiiqBiod BfpBi oq Bd U030d fOAS BZ 'IUI0OU1 IUXI31S -fuosi OOK z io^oui BfUBSod OfpBl 'Ul £1 83IOSIA uj Ul gg B1J01JS 'ui ¿i>i af B3jop 'BlOAOi BSa^nszBi uoí 000'8t 9f ísou -Ijsou tsuaffj -81 aaHOONOO ■mSXIIM «Cln BfpBI BUJOAO^ BJJSfjUJJ 3f 3ÍJUUIBH BfpBI uj fuB.13 loqjiBiv 'sfuajaA a? auaosnds afioui a ajjq os uioji -JUUIBH p3j¿[ •UI33JSU0dBf BU 0JJ0O1BU 'BUBJJJ zj BqAOjd BU? -OjdS 'SflSÍpOd OlJSlBfpBI 3§BU af qjf j3j 'jurefpBi juijiad psui BfupBZ af HJUUIBa BfpBT «¡afioui ouoais uijjaz j^ qjia^BJj nu -auij a 'jpnfj iijuAojap uj aou -Bgqo qjAo3afu uasA juiBfjaz jrajgfioqfBU z B^saui bSssbu auij í3as a jsauod uj aoubsoo a/.Bfij§ a jAoidBz 'inuurBst •qtflOUI UTUAOÍ3AS od jjBfjadod opoq ai jij 'uion -Bosiouiod uijjjsuaAois utjs -bu uiop uspfjid jpoq uj afjA -BisoSrif uj afruoAojs ^qoaqop a ousadsn u; oupsis jAoja ■JUIBUJUBjd JUIJliSJUUIBa pod B?SaUI b33u13j-0qí UIOU3UIJ z 'JJJUUlBa UI0U3UIJ Z 3} UI3f -nusuij 'Bstireaoooijaid BfpBj BU3foiOAo>i« :ap3S3q suafu ajauaAzzj os afpBi jaijaoi¿s qo paiqo jajsad a poAn 103 •BijABiap Buaqzrup buajiub tc lazs souaiaruojt ajjsujpqo ba^spaspaid bojubip 'f-re^íS zj Botfiajjpn Bupuipaid 'fBjq -aiS BpfBjM ofpei oaou bijísijj BafuBduiBS ooiuajijais s amo -qo uj Bjsaui b3bsbu uiouauij z af nfspjqo uibuabooibis o¿ •yfíaaixiyi uiouauij z BfpBj B3JSUB30OO3[3ld ub330 J3fSilJIJD -bj iinu-imid a Bjasipz uiai(s -UOdBf BU J1JBSO a 3f nSBp UI3SBU od jpoujod qo jjb ns -BO uiansuodBf od fBxjnfz un aui3sdn>js a^suioqo afas $ •fuiq ^ SH a urefjOBzju«3io tuju ^ouui uj uijuprjnodouqztup ¿¿sa ouiafnffBAUBZ as aA^r(s ^0d A03JS01ÍS oijpBjd B¿ 'UIOp BU IJBISOd BII1BP CS 'jíjzaiapn jjSoui osju oa? .[jsoSod aoSojzbj qjuaA^sABipz $1 as jij 'sd uijisjx -juuiods Op3l Prtí as "p 'ji3s3a uj ju .fjoAopBz ojaz os jjjq 'ajuijubz 0¡az jjq af jAijiso3od qo juijfu f ioao3oJ •qjfBlJj qa? a BjBAazipBz jpni af as jjj 'af afjoui a e|n|dez wm)í cJiUBaooo^jj -UBjg Aaoioq qjiaAjzaid ojiji -8A jpn; ojjq 3f Bd juijfu pam 'AOire2JlOJJO UJ AOUJOBUIOP OJJA -ai5 o^jjaA onzajapn af as aA -bisoij -03AoijjjBa isba n3j?od uj jqioq juabjs ouapsAsod ojjq 3f 3fABJS •riOAOlJJfBa BU AOU -BzjpBd uijpBd nijjuauiods jid OABISOld Bljpsijld 'B01BUI '¿g 'Ofjapau A B^S BOJAOUfB§¿[-DaAOlJJJBa ISOUdniJS BUA3fB13J jai aujpBjui uj 'A3oioq -jzjajp -aix uj apBSjiq 3Aoip azaAz afjoszjuBSio auAsfBia •Búa? riAaup qo OABjsoid •[ -yi BjjABidjid fujquj, Bofaig bui -ox aios aupjugmpod jouapn z oudrnis af fujijnx bzjjji «335 -3ph BfjOBZJUB3lO buaousq •aojABid airjsoupoi ¡leuiausod i|if BÍ|afl T •niioao A jujpqo a 33JJlJIOd aiJSfjiaUXJl BftIB§BldA BUTBniJTV — auBiq -aid ausqznip BrjBiqo 3fupBi3zj ojjjiBuiaiqoid — Bfuafos uj Buo3aid 'BfUBAjurpo aoub3io iai aABidn sijsujpqo niap o oijooioj — cjIBABUAeiqo jBi5|oj opoq amásanos iioqz 'sfeui *x£ op 'gg po opoq jpj 'Aoioqz afas auaaoi OA^spaspaid «AopjApaid nfeui naasaui a •jujpqo a tiAisiBpodsoS uiaijsfuBAouBis a pouiod ouaqzmp uj ofjoijriiisuoji -ai 'ofupBiSzj 03jsfuBA0UBis bz Aa^spais nfuBfjauisn uj nfuBpojzj o umzBJods juABidnouiBS jpni npai uiauAsup bu oq jzbaz a uiai s "aoiijbu qjupuBujj uj AourexSoid qjiafaids nfuBfBAzj o jisouABfap qjuaq -znip Bfpoipod s SIS -raí jisoudmjs ausaiaiuj sujbu -nUIOlJ UJ 33JSfUBAOUBlS SUABldnOUIBS 0JJ0010J — '9¿6I isquia^das — iBnuBf afqopqo bz azox "I azo Btjedsn BSauAojsod azrrBuiB nfucABU -ABiqo jid jiafaids jjjq os jij 'g¿61 BiquiaAou gg sup z Biap BSauaznipz Bioqz Aodajiis uj jujpqo a Aodsujn UIJIsrjOBZJIjqBIS SfUBfBAZJ jpnl BJBABUABiqO BUJpg -dnus oq uiai qo '9¿6i opi bz sujpqo eunpBioid uj SIS 'aZO 'azOX AounpBi qjupnfiJjBz ozjjbuv — :e3Bjpaid ofas bz -BijidB -c¡g auiasdrujs Bfas Bfupajseu oq Bp 'BAapiApaid aujpstirujs ajjsujaqo OAispaspaij duiosdn)|s a>fsisi3qo Aojoqz qefas eu 3A}ioo¡po auquiauiod ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦ -bu bz jqioq jupjABid jAoqjfu A JlB3BUI0d JUZJOp UIOJJBfOJ OUIS 01BZ AB1J 'AOSjdBU uju -AafBJ3t qjJjsusAojs oq 3U jpirj poi 'jsjsuaAois Jfjzaf juzoui •od jjq jq lafij 'ujpqo nijsjds A JU UBfDOJJS Bujpqo apBjA aijsfBunp nSojpaid uiasfaAou -fBU a Bp 'OUIBIOUI jijuauio •j1«3bui -od jibstojs 'juiBiog juijuaou -so uj BpaApapi Buoiuv uiaa -11a uij3js0110 z nfuBAOiapos a 'jUBpjuurBa opoq oibz 'JU qOjdS A3011A T4J3JSU3AOJS fBS 'jf -JOBJJUIJSB JUJJSJld JUBfjABlSOd -z; fjoqfBU fBpas os jjj 'jjoiio qj5JSU3AO[s BCUB0318 JIBJJZJU -BSlO os BUBfOOlJg ZJ ptBfOH '33juztfux osispnf'i pomod ofafnnBpjid uaureu «) a "litios -odsn ouaojjoiis ojbui Cbsa as jq Bp 'BfiBpjuzjfinj BSapopoq jpni jjjqBAOd nrwxzsyi a opoq 'ruispoA uiauAOJjoiis uiaiq -op qo aj BjaAjzBZ BajuzjfuH oq 13h -33jfmt a^Koijo rpni 3U3ia?BZ 3jjq jq juijfu psra 'a3 -jfUlJ 3U13UIJld JlBljqZ JJ3PBZ opoq oibz -ofafnqaiiod jousfo -03J5 of j3j 'oojuzjfujj opofniod ogfuBui jpru jisaujid ibiijbi opoq Bp 'jjjqnfiqo os juBpjuui -Bji -BfuBAojapos 33iJiqo as'rup bz jpni jjBfiBAoSop as os ji -BXSTH "1130U031 JUAOUOd BJJP31 -jjd soiej BfBui 'k ruisad ajjs -U3A0JS uiafiaijqnfi uj uioijBf -OI UTlfOAS B3JJUUIBX ZJ ijsou -iBpjiog Bioqz b>(SA3d Ejsoq ep 'jijioaoSop as os nfuBpais lU33lSfl31Bfjld UI3fUpBZ BJst -aiiaauo3{ dijsAad ofafnfu -suizj uj afnjapos bsbo afip az tuijiaiBij s '«oautifjod o>juja« BAigrup B3aui3ASOid jubip f nfUBAOJSpOS o JJBflBA030d 98 os nuBfaojjs a "uiansoiox bu afjajBfjid uj aüjBfoi jjBijsjqo JUp 31 OS B3JJUUIBX zj b'jsou -1BPJJ0S« BAigmp B333J5JUJ3UI -n ouinijnsj oijsabisp Bioqz BSaJJSOUI UJ B333JSU3Z JUBIO ui3)|sojo)| eu !3jep;|o$ •••••••••••••«••••••••••••••••••••••••^ , rqap tuaAoqjfu jid oiodpod uj pouiod ouzaxjsn pjpnu uijf 131 misoudniis qjuAsfBuj qasA a jijAouBisn ouqaxjod oq ai3As a^sjugoiioj -apopoq a jptvj aSoiBu auviou -so nfpoipod uiai bu opoq '-pu aoibas qjjjsjugoiiod Bjsp afuBAasadsod iai afuafiAEtreisn 'bsbp bSbuaojs -Od A31Jp310dZBl 'jlSOAjflSolUZ 33JSA0311 3UJBUOJ0B1 ftoq u? 3aou a arjaitjisoAttj 'j»i«fBiAzjou|s a^suioqo afas s feui •afuBiig ajog 3uaouso zj jjjuqea eqjpi jafaid 3f ojap ouiajisd ion paA bz AdS JI^uz juiqaig •jjjuuieji OS eA -Bidn 'paiSaid zauef uj ubijx 'jjjuiaqjá uaui3j3i 'Biqsiqjv 'd BJO§ BUAOUSO 'pJOUBAnf 3Z0f 'HjuuiBíi Bfjiisnpuj BJJSfjUI -3a '3JJ8A0 aZOf 'jJJUUIBa 3f -jiisnpuj 32f.sfiuj.3a zj Bfina a? -of :ji3f3id os ojap ouianasap 103J paA bz AdS >l8«z IWIZ •nfpoipod uiai eu ojap ouiajoájop bz niauioid uiauisao a oCoSza uj OAjiuaAaid bz bibas BSaijgjiq -ndai efuBuzjid ojafaid aoubp -qo isas af afjsjuKHj jfss bn •jjjqBzod os Bd ofOAS bu 'ofaui 0A0P3S -os bu ofjzaf as uj jijjuzoa jui -bs jprvj jiaiBijausid os ABidsp '3f3UI 8JJB1 a OfBAJllJS 33JBUZ auiauioid oiso Bd faui uia -jz jjjjuisbj jiaiBsjaN 'lauioid juisao bz isouiba3u ousai ofBfjABispaid 'os afjjauod i03j 'aijosjA uj aiauajazo faid ni -3j uiafugoiaj a os j3j 'faui qjA -jz aijjuisBi bu uiasApaid bjjjs -jui af nx •qjpsjisao qo ijbjjao o bijioaoS ou 'njsp uiaisji a rujui uj npai uiauABf o jjoi -po uj niauioid uiauisao a jis -ou1ba o u03jbz JIBfBAZJ JIBpJld aj oupuoij niaj uiafugoisi a jq feu 'jpm BjeSipaid af Bfjsjui -oa 'eiaj jpais 3jag jjBjfBioit -bz sogsd bz qipoqsid qjAou od ouis 05( 'jubj ojjq 3f 105j 'au uj 'njjide noasara a psjis -ao AaijpBuzo bz jqisjsod 'Aais -país nfUBjjfuBuiod qnfjJi 'niaj uiafugoiaj a íbu 'ouapoiBU af ureqznjs uijuroisTij -pu aosad bz Aopoqaid 'pgjisaa asijpbu -zo BfjABispaid uiajqoid uaq ■sso¿ •BAjfjjjfuBuiod faoaid af Bp 'BfjSJUIOlJ BfjABioSn OiaiBJJ bz 'afjoBzjiBuSjs suiaiuoid-ou -isaa uiajqoid jpni bjbabuabi -qo uijSnip para noiBUi noas -ara a jfas bu af ^juunra OS jid niauioid uiauisao a ofo3zA uj OAjiuaAaid bz Bfjsjuioa niauiojd iuau}saa a efoSzA ui eA^uaAajd NV990 IMSjNIMVM lL6^ oauvw nvuis z 7303 sosvet vodij delegacij zbora združenega dela SO Za še boljšo obveščenost Predsedstvo občinske skupščine je 16. februarja 1977 sklicalo posvet vodij delegacij in konferenc delegacij za zbor združenega dela občinske skupščine. Pred tem je bil podoben Posvet tudi z vodji delegacij za zbor krajevnih skupnosti. Vodje delegacij, v razpravi je sodelovala večina navzočih, so kritično ocenili svoje dosedanje delo v delegacijah, pri čemer so poudarili, da so bili doseženi določeni uspehi v delegatskem sistemu in da so precejšnja ovira za delo delegacij še vedno marsikdaj Premajhna osveščenost in informiranost delegatov. Po obsežni razpravi so se dogovorili za naslednje naloge, ki jih bo treba v praktičnem delu delegacij tudi uresničiti. 1. Delegacije za zbor združenega 2e'a se morajo tesneje povezati z lelovnimi ljudmi, s Samoupravnimi 0rgani ter družbenopolitičnimi organizacijami v TOZD. Samoupravni ° imeli so zdravstvena pre-jjr^nja v Komendi in Mo-j^n. zbirali so oblačila, krpe j, Papr, organizirali zbiranje j^moči za Posočje, samo v ^ so zbrali 132.713 din; od- zvale so se vse KO RK, razen Podgorja in Tunjic, vključevali so tudi mladino v dejavnost RK. K. P. lagi ustreznih zakonskih predpisov, spremljanju dela servisov, obrtnih delavnic, ki opravljajo usluge za občane. Nalog, ki naj bi jih opravil svet potrošnikov, je izredno veliko. Cilj celotne dejavnosti je boljša preskrba krajanov. Krajevna skupnost mora poskrbeti organizacijsko tehnično in gmotno za delo svetov potrošnikov; novo ustanavljanje svetov v tistih krajevnih skupnostih, kjer še niso ustanovljeni, pa je naloga krajevnih organizacij SZDL. Iz izkušenj pa vemo, da je vsak začetek težak, prav tako tudi pri svetih potrošnikov, ki bodo le s sodelovanjem z vsemi občani-potrošniki lahko uveljavili svojo družbeno vlogo. K. P. Priprave za mesec mladosti Sekretariat OK ZSMS Kamnik je že na svoji seji v februarju imenoval delovno skupino, ki je pripravila program prireditev in proslav v mesecu aprilu in maju. Kamničani smo letos sklenili, da bomo dali jubileju ob 40-letnici ustanovitve KPS in Titovega prihoda na čelo KPJ še poseben poudarek, hkrati pa delovno in manijestativno obeležili njegov 85. rojstni dan. 17. aprila bomo sprejeli zvezno štafeto, ki se ji bodo priključile 4 lokalne štafete iz Komende, Vranje peči, Tuhinja in štafeta planincev. Ze v aprilu bodo potekala kviz tekmovanja med mladinci iz delovnih organizacij, osnovnih šol, gimnazije in študenti o življenjski poti tovariša Tita in o NOB na Kamniškem; zmagovalne ekipe se bodo v znanju pomerile na občinskem tekmovanju. Pripravili bomo osrednjo proslavo na predvečer dneva mladosti, istega dne pa bo izšla tudi posebna literarna številka Viharnika, glasila OK ZSMS Kamnik. Prinašala bo odgovore učencev vseh osnovnih šol iz naše občine, ki so odgovarjali na vprašanja: kaj je domovina, kaj je svoboda, kaj je mir, kaj je vojna in kaj mi pomeni beseda Tito? V maju bo tudi tradicionalni shod mladih Kamničanov, kjer bodo podeljena priznanja in pokal OK najboljšim športnikom in ekipam iz osnovnih organizacij ZSMS in pa svečan sprejem mladincev v enote teritorialne obrambe. To so le najpomembnejše točke iz programa prireditev v okviru meseca mladosti, in če bo vsak mladinec odgovorno sprejel nalogo, ki mu je bila zaupana, bo s tem pripomogel k čim uspešnejši organizaciji in uresničitvi programa. ZDENKA POVSE Seminar o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti Na pobudo koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri OK SZDL je bil organiziran s pomočjo sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine Kamnik dvodnevni seminar za predsednike krajevnih organizacij SZDL, svetov KS, odborov za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Udeleženci so bili seznanjeni z vlogo in nalogami družbenopolitičnih organizacij, značilnostih zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in varnosti ter nalogami, ki so predvidene na tem področju. V vseh krajevnih skupnostih bodo ustanovljeni odbori za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, štabi teritorialne obrambe, enote civilne zaščite ter enote narodne zaščite. K. P. Koliko stanovanj bomo zgradili? Potrebe večje od možnosti V srednjeročnem programu smo si zastavili plan, da bomo do leta 1980 zgradili okoli 1200 stanovaj, od tega kar 922 družbenih stanovanj. Vse pa kaže, da tej nalogi ne bomo kos, saj s sedanjim načinom združevanja potrebnega denarja ne moremo zagotoviti. Po sedanjih tržnih cenah stanovanj hi za izgradnjo 1200 stanovanj potrebovali kar 314 milijonov dinarjev, s sedanjim stanovanjskim združevanjem pa bomo zagotovili dobro polovico. Delavci v združenem delu združujejo po 6 odstotkov od svojih kosmatih osebnih dohodkov za stanovanjsko gradnjo. Številni TOZD se zavzemajo, da bi stopnjo povečali vsaj na 7 odstotkov, kar bo prav gotovo zagotovilo še več denarja. Kljub temu pa nam bo v Kamniku primanjkovalo še 140 milijonov dinarjev, ki pa jih tudi z dodatnimi viri ne bo moč zbrati. Torej moramo program uskladiti z našimi zmožnostmi, ki so manjše kot trenutne potrebe. V okviru samoupravne stanovanjske skupnosti deluje samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki ima na voljo 41,7 odstotka denarja, ki se združuje po samoupravnem sporazumu. Upravlja tudi s sredstvi bivšega občinskega stanovanjskega sklada in posojili. Denar potrošijo za gradnjo in nakup najemnih družbenih stanovanj, za premiranje namenskega varčevanja in subvencioniranje stanarin. Iz tega denarja kupujejo stanovanja za mlade družine, borce in tiste, ki imajo nizke osebne dohodke ter upokojence. V zadnjih štirih letih so kupili 129 stanovanj, od tega pretežno za mlade družine. V skupnosti ugotavljajo, da številne mlade družine po vselitvi v solidarnostno stanovanje opustijo namensko varčevanje, čeprav so se zanj pred vselitvijo odločile. To pa seveda nikakor ni solidarno. Stanovanjska skupnost do sedaj še ni nastopala kot investitor, kjer bi za gradnjo stanovanj izbrala najboljšega ponudnika. Sedaj nastopa kot trgovska organizacija, ki kupuje zgrajena stanovanja po ceni, ki je pač na trgu. V samoupravni stanovanjski skupnosti bomo morali z uveljavitvijo delegatskih odnosov zagotoviti odločanje tudi v tej smeri, torej odločanje o vseh problemih stanovanjske izgradnje. Za potrebe stanovanjske izgradnje imamo zagotovljen dotok denarja, ki bo v bodoče še večji. Potrebno bo določiti tudi cenzus, s katerim bomo ugotavljali, koga štejemo za družinb z nizkimi osebnimi dohodki. Spodbuditi bomo morali tudi namensko varčevanje in podpirati tiste, ki bodo kupili nova stanovanja ali izpraznili družbena. Posebno poglavje naše pozornosti mora biti usmerjeno v delovanje hišnih svetov, ki so ponekod le na papirju. Hišni sveti morajo biti aktivni člen v gospodarjenju in upravljanju z družbenimi stanovanji. Tu bo morala SZDL odigrati pomembno vlogo. O stanovanjski politiki in delovanju samoupravne stanovanjske skupnosti bo govora tudi na seji občinske skupščine. :,2; Na Duplici gradijo nov blok Kdaj bo asfaltirana cesta v Tunjice? Za lastnike traktorjev in motorjev Lastniki kmetijskih traktorjev in motornih koles že nekaj časa niso mogli pripeljati svojih vozil na tehnični pregled pred mehanične delavnice VIATORJA v Kamniku, ker komisija zaradi slabih delovnih pogojev ni opravljala tehničnih pregledov. Komisija bo pričela s tehničnimi pregledi za kmetijske traktorje in motorna kolesa ponovno v torek, 5. aprila, in potem vsak prvi torek v mesecu. Iz pisarne za promet oddelka za notranje zadeve priporočajo lastnikom kmetijskih traktorjev vseh velikosti in konjskih moči, naj čimprej uredijo evidentiranje teh vozil, ker organi milice ne bodo mogli v nedogled odlašati s kontrolo in ukrepi zaradi voženj s traktorji brez tablic, če lahko rečemo, da je velika večina večjih kmetijskih traktorjev že evidentiranih, pa so le redki manjši zadevni stroji opremljeni z registrskimi tablicami. Zato, kaže, da bi se izognili težavam, evidentiranjem tudi manjših traktorjev, ki so prav tako vozila v prometu. Lastniki motornih koles so večkrat v dvomih, katera motorna kolesa morajo biti registrirana in katera ne, zato naj velja naslednje pojasnilo: — motorna kolesa, ki morajo biti registrirana, voznik pa mora imeti vozniško dovoljenje »A« kategorije: TOMOS 14TLC, 14TLS, 15 SL, 15 Sprint in CROSS 50 JUNIOR, — motorna kolesa, ki jih ne registriramo, voznik pa mora imeti potrdilo o znanju cest-no-prometnih predpisov: TOMOS avtomatic NT, avtoma-tic 3, avtomatic 3 K, APN4, APN 4 H, — prav tako morajo imeti potrdilo o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa tudi vozniki koles z motorjem. maj Na letošnjem zboru občanov v krajevni skupnosti Tunjice je bila odločno postavljena potreba ureditve in asfaltiranja ceste Tunjice—Kamnik. Sedanje stanje te obremenjene ceste postaja nevzdržno. Občani so izrazili bojazen, da bo Viator prenehal z avtobusnim prevozom šoloobveznih otrok v kamniške šole, namesto da bi uvedli še prepotrebno delavsko progo. Zaradi tega so občani sprejeli sklep, da bodo namenili vsa sredstva, ki jih bo imela na voljo krajevna skupnost in začeli akcijo za posebne prispevke občanov za asfaltiranje ceste. Pri tem pa bo morala tudi krajevna skupnost Kamnik urediti svoj odsek ceste od vrha Tunjiškega klanca do meje KS. Občani so na zboru obravnavali tudi poročilo sveta KS o delu v letu 1976. Krajevna skupnost je v preteklem letu imela skupno 466.609 din do- hodkov. Od tega so med drugim zbrali s samoprispevkom 138.355 din, delovne organizacije so po sporazumu prispevale 30.317 din, proračun občine je prispeval 65.662 din, prihranek iz leta 1975 pa je znašal 166.316 din. V preteklem letu je krajevna skupnost porabila za vzdrževanje cest 29.800 din, za vodovodne napeljave 15.931 din, načrt za rekonstrukcijo ceste Tunjice—Kamnik je veljala 20.000 din, gasilskemu društvu so prispevali 5.000 din, drugi stroški poslovanja KS so znašali 3.805 din. Ostanek neporabljenih sredstev bo krajevna skupnost porabila za izvedbo letošnjega načrta. Zbor občanov je soglasno sprejel in potrdil zaključni račun za leto 1976 in naložil svetu KS, naj pospešeno nadaljuje prizadevanje za asfaltiranje Tunjiške ceste. mL Da jih ne bi pozabili... S tovarišico Slavko Dolgano-vo sva bila dolga leta usodno povezani. Pred vojno v Primorskem društvu TABOR, kjer je deloval njen mož Viktor, med okupacijo v delu za NOB, v aretacijah in zaporih. Ta krhka, a pogumna žena se je rodila 16. 9. 1912 v Zagrebu in zaradi težkih razmer v družini doraščala skupaj s sestro pri starem očetu, šolskem upravitelju, in tetah učiteljicah. Z 18 leti se je poročila s tovarišem Viktorjem Dolganom, ki je bil kot pri- Slavka Dolganova s sinom in hčerko Uspešna predstava V dvorani kulturnega doma Laze je dne 19. in 20. februarja dramska sekcija PD Tuhinj uspešno predstavila veseloigro »Zanikrna trojica«. Člani PD so se v zelo kratkem času pripravili na to igro in dvakrat odlično zaigrali pred polno dvorano. Velja omeniti, da so igralci od skupno 21 vaj Nova cesta Volčji potok - Rudnik odprta Krajevna skupnost Volčji potok, hI sodi med manjše krajevne skupnosti v naši občini, je bila v preteklem letu zelo delavna, kar je bilo ugotovljeno na nedavnem zboru občanov. Predsednik sveta KS Je navzočim občanom sporočil, da Je cesta Volčji potok—-Rudnik, ki i so jo začeli graditi že leta 1975, dograjena In odprta za promet. Tako je naselje Rudnik po najkrajši smeri povezano z Volčjim potokom in Kamnikom. Za dograditev ceste so v lanskem letu porabili 131.727 din. Za vzdrževanje vaških poti so porabili 8<;iK din. nabavili pa so tudi traktorski plug za oranje snega ln druge odrive. Krajevna skupnost je imela v lanskem letu skupno 184.544 din dohodka. S samoprispevkom so zbrali 69.177 din, delovne organizacije so prispevale 15.158 din, skupščina občine Kamnik 34.318 din, iz leta 1975 pa Je imela KS 63.196 din. Občani, zlasti mladina, so opravili 943 ur prostovoljnega dela. Občani so bili zadovoljni z doseženimi uspehi krajevne skupnosti v preteklem letu ln so potrdili letno bilanco ter sprejeli plan za leto 1977. ml. samo trikrat vadili skupno, vzrok je izmenično delo. Prav zaradi tega je na vasi, čeprav je izredno zanimanje za dramska dela, težko pripraviti dobro delo z večjim številom igralcev. Želimo, da bi prosvetno kulturno delo na vasi povsod bolj zaživelo, ker bomo le na tak način ohranili izročilo starih običajev in navad. I. HRIBAR morski emigrant že politično zrel mož. Tako se je Slavka z družino selila 1931 iz Ljubljane v Domžale in 1937 v Šmarco pri Kamniku. Tu sta se rodila hčerka Magda (profesorica v Zenici) in sin Ilija. V sicer skromnem domu je vladala ljubezen. Bili so srečna družina, dokler ni v družinsko srečo udarila vojna z vsemi posledicami za vse. Na njenem domu je bila javka. Tu so se zbirali borci iz Nožic, s Homca, iz Smarce in Radomelj. Na njenem domu je bila leta 1942 ustanovljena partijska celica, v katero sta bila vključena oba z možem. Delala sta predano, kot malokdo, vse do izdajstva v Nožicah, ko ju je 25. aprila 1943 aretiral gestapo. Po mučnem zasliševanju in pretepanju v Kamniku smo kmalu dognali, da ne vedo vsega v zvezi z našim udej-stvovanjem. Ko je bilo vse to za nami, sva se znašli skupaj v Begunjah v 16. sobi ob večnem strahu, da se bo izdajstvo nadaljevalo. Kljub vsemu sva bili veseli, da sva skupaj, vendar naju je pestila skrb za svojce in Slavko še posebej za nedoletna otroka. Poleg vsega sva imeli tudi nekaj sreče. Med vojno je veljalo pravilo — kdor je vzdržal ob njem — da ne ve nič in da •govori čimmanj. Mogoče nas je prav to rešilo. 2e prvi mesec po vrnitvi domov je bil v šmarci ustanovljen odbor OF, za sekretarko SPZŽ pa postavljena Slavka z ilegalnim imenom Marija in z nalogo, da organizira odbor SPZ2 v Komendi ter ga zastopa v odboru OF. Leta 1944 sta na povratku iz partijske šole, vračajoč se na Gorenjsko, ob prehodu čez Savo padli obe takratni predstavnici naše organizacije Minka Benedik-Sava in Min-ka Peternel-Marta. Tako je Slavka ostala na terenu in po tej tragediji postala sekretarka Okrožnega odbora AFŽ, katerega članice so bile Mara Bešter, Martina, ki živi ne- | Pionirji ob 8. marcu v Titanu • Ob letošnjem dnevu žena, 8. marcu, smo pionir-0 ji osnovne šole Toma Brejca skupno z učenci Glas- • bene šole pripravili ženam delavkam v Titanu eno- • urni kulturni program. V lepi in praznični dvorani • se je zbralo polno žena, ki so nas prišle poslušat J takoj po končanem delavniku, v delovnih oblekah. Z Proslava se jep ričela z nagovorom predsednika • sindikata tovariša Upovška, ki je nato podelil šopek • delavki, ki najdlje dela v tovarni. Ob prelepi ike- • bani so se na odru vrstile pesmi, deklamacije, glas-2 bene točke in dramatizirani odlomek Klopčičeve eno- • dejanke Mati, za konec pa še vedri prikaz šolskega J življenja z igrico Novinec. Gledalke so nas pozorno • spremljale, zaživele z nami, se sprostile in že po ne-J kaj trenutkih smo se z njimi zlili v celoto. Vsako m našo točko so nagradile z iskrenim ploskanjem in • imeli smo občutek, da ta ura zanje ni bil izgub-2 -jen čas, čeprav so nato spet tekle po svojih oprav- • kih in jih je še doma marsikje čakala lačna družina. S Delovnemu kolektivu v Titanu smo kot našemu • dolgoletnemu pokrovitelju še večkrat pripravljeni 8 pokazati našo kulturno dejavnost. Bojan Rotar kje na Viru, podpisana in še nekatere. Spomladi 1944 se je ponovno zataknilo. V Komendi je padel v zasedo terenec tovariš Urh. Gestapo je našel pri njem spisek Okrožnega odbora in poleg ilegalnih imen tudi prave naslove vseh članic. Aretacija je bila bliskovita, v jutranjih urah, po tovarnah, službah in domovih. Ponovno sva se znašli skupaj v kamniških zaporih in pozneje v Begunjah. 2e po surovem ravnanju gestapa sva vedeli, da ni več vrnitve. 5. avgusta 1944 nas je z mnogimi drugimi posebno vojaško sodišče obsodilo na 20 let zapora, Slavko Dolgan-Ma-rijo pa na smrt. Srce mi je zastalo ob sodnikovih besedah — Slavka Dolgan zum Tode —. Kaj bo z otrokoma? — Takoj po obsodbi so jo odpeljali v bunker, kamor so zapirali na smrt obsojene in kjer je ostala 29 dni. Celo nam, ki smo to doživljali, si je bilo težko predstavljati njeno telesno trpljenje ter duševne muke in negotovost dolgih dni in noči. Nisva se več videli. 15. avgusta 1944 je šel prvi transport sojenih Slovenk v Nemčijo — v kaznilnico Aichach — brez Slavke, kar je še poglabljalo bojazen, da so jo morda že usmrtili. Po mnogih prošnjah njenih otrok pa tudi posameznikov, ki so to v tistem času zmogli, je bila pomiloščena in 5. 8. 1944 poslana za nami v Aichach še z nekaterimi drugimi tovarišicami. Nepopisno smo je bile vesele, kljub vsem okoliščinam. Samo, da je ostala živa in da smo ponovno skupaj. Po vojni sta se z možem zaposlila v Kranju. Slavka kot sekretarka AF2 mesta Kranj, pozneje kot referentka za borce in invalide pri občini Kranj. Po moževi smrti je ostala sama s svojimi grenkimi spo mini v prepričanju, da bi ji bilo na stara leta manj samotam, če bi bila ostala na področju svojega udejstvova-nja in med nekdanjimi sodelavci. Marica Brejc-Darinka Miro Šimenc: Umivanje zob. Pionirji razstavljamo v Šoštanju V soboto, 26. februarja, je bila pod pokroviteljstvom Pioriirskega lista v Šoštanju odprta 9. razstava Likovni svet otrok, na kateri razstavlja štiriinsedemdeset šol. V šolski dvorani, kjer so podelili priznanja najboljšinit je bilo premalo prostora za vse, toliko nas je bilo. P" izbranem prisrčnem programu so prireditelji nagradili tri šole z enakovrednimi nagradami, likovne pedagoge in mlade likovnike pa z zlatimi, srebrnimi in bronastimi Kajuho-vimi glavicami. Med nagrajenimi je bila tudi naša šola. Tudi naslovna slika na vabilu in katalogu, ki so ga izdali prireditelji, bila izdelek našega učenca Mira Šimenca, na kar smo pi' onirji še posebno ponosni. Našo nagrado so pri podelitvi in v katalogu utemeljili takole: »Osnovna šola Stranje, likovni pedagog Majda Steblaj: šola sodeluje na razstavi v Šoštanju že 9. leto-V vseh letih sodelovanja vedno nastopa z različno likovno in predvsem barvno problematiko. Letos se odlikuje predvsem s čistimi grafikami in slikarskimi deli, kjer na pre-finjen način obravnava barvno problematiko.« Jana Sušnik Zarja - sedaj in v bodoče Delovni ljudje podjetij Elektro in Plesk ter obrata Instalacije so se že leta 1962 odločili, da se združijo v enovito delovno organizacijo ZARJA. V preteklih štirinajstih letih skupnega dela so v ZARJI ustvarjali ugodne rezultate. ZARJA je v tem času tudi primerno rastla. Število zaposlenih se je vsako leto v poprečju povečalo za 5 «/o, tako da je že konec leta 1976 v ZARJI delalo 153 zaposlenih. Celotni dohodek je tudi primerno naraščal in je bil lani 51 milijonov din. V svoji osnovni dejavnosti — notranje instalacije in zaključna grad- 8. marec v Volčjem potoku V počastitev praznika žena smo v Volčjem potoku pripravili za vse delovne žene kulturno prireditev. Spored je obsegal govor predsednika SZDL, tovariša Žiberta, v katerem je poudaril vlogo ženske v samoupravni družbi. Govoril je tudi o tovarišu Titu, o njegovem delu na čelu KPJ, ki jo uspešno vodi že 40 let, in o njegovem visokem življenjskem ljubileju. Sledila je recitacija. Največ pozornosti je pritegnila kratka igrica, v kateri so nastopili otroci, kako tudi ne, saj je prisrčnost otroškega izražanja največji pogoj za uspeh pri materah. Proslavo so zaključili mladinci z recitacijo, v kateri so poskušali prikazati trpljenje mater in žena. Celotno proslavo je s pomočjo večine mladincev pripravila komisija za kulturo, ki je tudi tokrat žela priznanje poslušalcev. Po proslavi so bili vsi prisotni pogoščeni, glasba in ples pa sta ženam vsaj enkrat v letu pomagala »pozabiti na vsakdanje skrbi. MAJDA VIDMAR Pita žena v Volčjem potoku bena dela — ZARJA pretežno dela po naročilih gradbenih podjetij. Delovni ljudje ZARJE se posebno sedaj zavedajo, da je uspeh njihovega dela odvisen od več dejavnikov, toda največ od preudarnega in smotrnega dela. Načrtujejo, da bodo leta 1980 zaposlovali okoli 220 delavcev, pri čemer bodo zaposlovali zlasti kvalificirane delavce, ki jih bodo tudi sami izšolali. Ne smemo namreč pozabiti, da bodo samo letos zaposlili 21 vajencev, kar zagotavlja, da jim dobrih delavcev ne bo primanjkovalo Značaj obrtnih montažnih del je pač tak, da delavci zvečine ne delajo v proizvodnih prostorih, temveč so njihova delovišča raztresena po vsod tam, kjer so gradbišča. Zarja tudi v bodoče predvideva, da se bo še tesneje pove zala z gradbenimi organizacijami združenega del, pri čemer že sedaj tesno sodeluje z Obnovo, Graditeljem, Projektom, Gradisom in drugimi. Delavci v Zarji so že večkrat razmišljali o preselitvi svojih proizvodnih prostorov na drugo lokacijo, vendar so ugotovili, da selitev tudi v naslednjem obdobju ni potrebna. Taka preselitev bi bila tudi zelo draga in pričakujejo, da bo vedno več dela zunaj Kamnika. Zato jih tudi ne moti, da imajo svoje proizvodne prostore v varnostnem prostoru Kemijske industri- je Kamnik. Vendar so tudi tU možne preureditve. V Zarji želijo osvojiti pr°" izvodnjo in montiranje vaf nostnih naprav, za kar so P0-oblaščeni že sedaj. Skupno 2 Inštitutom za elektroniko vakumsko tehniko iz Ljublj9' ne razvijajo sistem varnos'' nih naprav, ki bodo varoval* družbeno premoženje pr"*1 vlomi in požari. Za tovrstn" proizvodnjo je pri nas veli-40 zanimanje. Vso skrb so posvetili tu* delovnemu človeku, saj imaj0 več počitniških prikolic, 9 •tanovanjskimi posojili P°/ spešuejo stanovanjsko g-'a* njo, žal pa delavcem ne m"' rejo urediti družbene prehr*' ne, saj zvečine delajo po gra" biščih zunaj Kamnika. Let°s so začeli izdajati tudi sv0' informativni bilten, ki sezn-5; nja zaposlene z najvažnejši"11 problemi delovne organi"*' cije. Čeprav je Zarja enovita m ganizacija, pa pričakujejo, bodo v tem srednjeročne''1 obdobju ustanovili tri TOZP' in to Elektro, Plesk in lnst»' lacije. Letošnje praznovanje bo P/j tekalo v delovnem vzdušja saj želijo povečati dohodek večjo produktivnostjo, z boU šim in kvalitetnejšim delo^ in z boljšim izkoriščanjem <*? lovnega časa. Nosilci teh W zadevanj bodo poleg sam upravnih organov tudi vS. družbenopolitične organiz8" je v Zarji. ^ Občni zbor pevskega društva Lira Pevci I. pevskega društva Lira so 4. marca spet zborovali - Letošnji redni občni zbor, ki je Pil po skoraj enajstih letih, je potekal v znamenju 95-letnice društva, W je prvo med slovenskimi pevskimi društvi začelo z organiziranim delom in je oblikovalo svoja pravila. . V vmesnem času so sicer imeli dva izredna občna zbora, na prvem so posmrtno izvolili dolgoletnega zborovodja Cirila Vremšaka za častnega člana, na drugem, 1971. leta, pa so sprejeli nova društvena pravila. Kljub temu pa je vsa ta leta Lira uspešno delovala. Zato, kot je poudaril v svojem poročilu dolgoletni predsednik dr. Albert čebulj, ker vsi pevci spontano odločajo o vsem, kar zadeva zbor ln njegovo delo. Tako samoupravno prakso imajo že dvajset let. Na vajah odločajo vsi pevci, vsakdo je poslušan in vsako dobro mnenje je upoštevano. Po skupnem sklepu zbora, he samo odbora, razdelijo zadolžitve članom, za katere so prepričani, da jih bodo najbolje izpolnili. To je delo velike, složne družine, je Poudaril predsednik. Takšno obliko dela so zajeli tudi v nova društvena pravila, o katerih so govorili in jih sprejeli na zboru. ' Predsednik je razgrnil pred Člani skopo poročilo o zelo obsežnem in uspešnem delu v zadnjem desetletju: Pevski zbor je vsako leto nastopil s celovečernim koncertom s povsem novim programom; v zadnjih letih pa ima še posebne skupne koncerte z najboljšimi slovenskimi vokalnimi ansambli. Med samostojnimi koncerti so prevladovali stilni koncerti, na katerih so predstavili slovensko glasbeno romantiko, skladatelje Cirila Vremšaka, Franceta Marolta, Emila Adamiča, slovensko partizansko pesem, slovensko vojaško pesem skozi stoletja, letos pa je na programu skladatelj Žarko Prclovec. Na skupnih koncertih pa je Lira nastopila z Akademskim pevskim zborom Tone Tomšič, s Slovenskim oktetom ob 25-letnici okteta in z oktetom Gallus ob njihovi 10-Iet-niči. Tako moremo Kamničani v zadnjih letih doživljati na domačem odru glasbene večere, ki sodijo v sam vrh slovenskega amaterskega petja. Posebno pozornost pa zaslužijo gostovanja zbora. Na Koroškem, v Trstu ln Gorici ime Lira ni neznano. Prvikrat je Lira nastopila na Koroškem že 1894. leta. V zadnjih letih pa so bili tam petkrat. Večkrat so peli v Celovcu, na številnih podeželskih odrih ln v Radiu Celovec. V gosteh so imeli tudi koroški zbor France Pasterk-Lenart iz Železne Kaple. Za tako tesno in dolgoletno sodelovanje je slovenska prosvetna zveza v Celovcu podelila Liri ob njeni 90-letnici Drabosnja-kovo priznanje. Nikjer pa nI Lirina pesem tako globoko segla kot v srca naših go-rlšklh rojakov onstran državne meje v Gorici. Pesmi Le vkup, le vkup, uboga gmajna ln Doberdob sta oživljali slovensko bolečino in mnogim privabili solze v oči. Recital mladih Hteratov Ob 8. marcu je bil v dvorani nad kavarno recital mladih kamniških pesnikov. Sodelovali so štiri pesnice in trije Pesniki, od katerih so štirje %e sodelovali na I. srečanju mladih kamniških Hteratov v Komendi lani ob dnevu mladosti. Kljub mladosti so pokazali dobršno mero izvirnosti in kvalitete. Recitalu so dale posebno vzdušje slike študenta likovne akademije v Ljubljani, Kamničana Lipovca, ki je tu razstavljal ob Gnevu iena. vendar pa se je kljub izdatnemu obveščanju pokaza-nezainteresiranost kamni- ške publike za podobne kulturne prireditve. Očitno je, da kamniški dvorani napolnijo samo še komedije (z obvezno udeležbo Rifleta, škofa, šugmana ...) Lira ter simfonični orkester Dom-žale-Kamnik. To je namreč že druga prireditev komisije za kulturo pri OK ZSMS, ki ni privabila več kot 30 obiskovalcev. To je seveda kaj slaba motivacija za nadaljnje delo mladih kulturnikov, in jim ne daje pretiranega upanja v uspeh II. srečanja mladih kamniških Hteratov, ki bo maja v Kamniku. I. K. Od daljnih evropskih dežel so Urini pevci obiskali Holandljo, Zvezno republiko Nemčijo, Švico ln Poljsko. Te turjieje so dale vrsto izrednih koncertov, ki so jih strokovne kritike močno pohvalno ocenile. Na turnejah je zbor posvetil vso pozornost tudi zdomcem in jim pripravil posebne koncertne programe; tako v Stuttgartu, Reutlln-genu in Amristvilu. Šli so po sledeh naših prednikov ln trpinov. S slovensko pesmijo so se poklonili spominu Primoža Trubarja na njegovem grobu v Deren-dingenu, zapeli na grobovih naših lnternlrancev v Arczzu in se poklonili spominu nesrečnikov, ki so padli pred steno smrti v Auschvrit-zu. Poročila naših predstavništev t tujini ter časopisna poročila posebej poudarjajo disciplino, str umnost in sproščenost zbora, ki zgledno zastopa svojo domovino. »To so samo kamenčki«, je dejal predsednik, ko je zaključeval poročilo o Urinem delovanju, »ki pa so se v dolgih letih Izoblikovali v mogočen mozaik.« Omeniti velja tudi Llrino sodelovanje na pevskih tekmovanjih. Mednarodni uspeh na tekmovanju v Arezzu sodi skoraj že v zgodovino zbora. V zadnjih letih pa so pevci dvakrat dobili srebrno plaketo na tekmovanjih Naša pesem v Mariboru, trikrat zapored pa so bili prvi na anonimnih tekmovanjih na Radiu Ljubljana. Takšni uspehi uvrščajo zbor med najboljše današnje slovenske amaterske zbore. , Na zboru so govorili tudi o problemu prostora za vaje. S pomočjo krajevne skupnosti ln s prostovoljnim delom bodo obnovili sedanjo pevsko sobo, ki sicer ni akustična, bo pa prav gotovo taka, da se bodo v njej dobro počutili in jo bodo lahko pokazali gostom, ki bodo mogli v njej spoznati bogato tradicijo zbora. Na zboru so se zahvalili skupščini občine Kamnik, njenemu predsedniku Francetu Svetelju in kulturni skupnosti Kamnik za razumevanje in sodelovanje. Na lastno željo, predvsem zaradi bolezni, Je prosil za razrešnlco dolcroletnl predsednik dr. Albert Čebul}. Dcvetlntrideset let poje pri zboru, 26 let je njen predsednik, kakršnega bi si vsak zbor le mogel želeti. S svojo razgledanostjo, sposobnostjo, pa obenem preprostostjo nI prispeval le k zunanji, objektivni podobi zbora, pač pa tudi osebnosti slehernega posameznika. Njegove priprave turnej so že v naprej zagotavljale uspeh ter dobro počutje pevcev, kamorkoli so prišli. Razlage o kulturnih in zgodovinskih znamenitostih na poteh ter še posebno na tistem »zadnjem dnevu«, ki so ga pevci imeli zase, so odpirale obzorja ln kulturno oblikovale slehernega člana zbora. Besede zahvale, ki so mu jih Izrekli pevci, ne morejo obseči prizadevnega večdesetletnega dela, pomenijo pa največ, kar za veliko delo človek človeku lahko da. Za novega predsednika so Izvolili Ing. Eda Perneta. Vodilo novemu odboru naj bi bile besede ing. Cebulja: »Novi odbor naj bi skrbel za čim številnejše koncerte, da bi z vsakoletnim programom nastopili v čimveč krajih, tako v mestih kot na podeželju.« T, V V V Šmarci ni bilo ščuke SCUKE PA NI V soboto, 22. januarja, smo v Šmarci uprizorili Partljičema komedijo »ŠČUKE PA NI«. Kolikor je ta tekst zabaven, prav toliko je tudi težak. Zgodba sama je precej znana, saj smo imeli že pred leti možnost tudi na ljubljanski televiziji spremljati spletke okrog nagrade za najboljšega posameznika v kolektivu. Komedija se loteva čisto vsakdanje, malo pretirane problematike. Prav v tem pogledu smo imeli mladi šmar-ski amaterji še toliko težav-nejšo delo, vendar smo ga pod vodstvom tov. Ravnikarja kar dobro opravili. Naši napori so bili poplačam z uspehom, z zadovoljstvom gledal- cev. Na prvi predstavi je bila dvorana (oprostite obrabljenemu izrazu) nabito polna in marsikdo je ostal brez vstopnice. Važnejše, pa je zadovoljstvo publike, ki je že med predstavo dala izraz svojemu navdušenju s ploskanjem in smehom. Igra je bila kulturni dogodek v našem kraju, saj je ob njej malokdo ostal ravnodušen. Tako je KD šmarca s Part-Ijtčevo komedijo poudarilo uspehe, ki jih je že doseglo v letošnji sezoni, šmarske Novice so se o celotnem delu društva razpisale, zato bom pristavil le povzetek. V lanskem letu (1976) je društvo znova zaživelo (občni Večna lovišča Konec februarja so člani Dramske skupine z Duplice imeli premiersko uprizoritev Večnih lovišč, ki jih je napisal Mire štefanec. Gledalci, ki jih v dupliški kino dvorani ni bilo malo, so delo mladih a-materskih igralcev sprejeli z burnim ploskanjem. S tem sta bila tudi poplačana nekajmesečno delo in trud, ki so ga igralci vložili v to igro, komedijo. Večna lovišča so namreč naštudirali brez tuje strokovne pomoči, saj je le na eno od vaj prišel član Zveze kulturnoprosvetnih organizacij iz Ljubljane. V nekaj mesecih do poletja bo dramska skupina z Duplice gostovala z Večnimi lovišči tudi v bližnji in daljnji okolici Kamnika. SONJA HRIBOVŠEK zbor, zamenjava večine članstva v izvršnem odboru, nov predsednik). Med gospodarskimi deli naj najprej naštejem: krpanje strehe, zavese in razsvetljava na odru, traj-nožareča peč, ureditev prostora za vaje — garderoba, nakup pianina ... Med našimi osnovnimi dejavnostmi — kulturnimi prireditvami pa smo pripravili: proslavo ob dnevu republike, koncert gimnazijskega pevskega zbora, premiera v šmarci in gostovanje v Šentvidu pri Lukovici ter na Veg-radu in Prešernovo proslavo. Prešernova proslava je v šmarci tradicionalna. Vedno je dobro pripravljena in dobro obiskana. Tudi v letih, ko je bilo društvo v krizi in ni bilo nobene druge dejavnosti, smo se ob slovenskem kulturnem prazniku vedno spomnili na Prešerna. V posebno veselje pa nam je, ker smo ustanovili mešani pevski zbor. Čeprav mladi pevci še nimamo izkušenj, pa upamo, da jih bomo z vestnimi vajami hitro pridobivali. Računamo, da bomo pod vodstvom tov. Ropasove prvič stopili pred poslušalce že ob letošnjem dnevu iena. Sib 61 Naslednje leto pa z zadovoljstvom ugotavlja, da mu ob Pomanjkanju duhovnikov pomaga Matija Mercina, ki je sicer ljubljanski kanonik, pa noče prebivati v Ljubljani, keta 1698 je prestopil v katoliško vero Lovrenc Benkovič, naslednje leto pa Jurij Peterle s Perovega. Trebuhan je tudi predlagal patriarhu, da podeli beneficija Janeza Krst-nika in Marije Magdalene, ki jo je ustanovil plemeniti Herič, od njega pa kupil pokojni Krištof škofic, kaplano-•Ba kamniške fare. Vendar pa vemo iz nekega kasnejšega Poročila, da je benefioij Janeza Krstnika prejel sam žup nft Trebuhan. Trije kandidati mašništva leta 1600 niso ^Oigli potovati v Videm, ker je bila zaradi kuge zaprta Dot. Med njimi je bil tudi Ivan Sušan iz Kamnika. Kam-lišlu župnik Trebuhan je bil tudi naddijakon Gorenjske. Oglejski patriarh mu je 9. septembra ponovno izročil naslednje fare: Kamnik s podružnima farama Nevlje in Šmartno v Tuhinjski dolini, Mengeš s podmžnirni farami cernšenik, Zagorje, Vače in Dol, dalje fare Ihan, Moravče, Komenda, Cerklje, Velesovo in Šenčur, Kranj s pudruž-nirni farami Preddvor, Križi in Podbrezje, fare Kovor, Tržič, Zasip, Skofja Loka, Poljane, 2iri, Selca in Cerkno jj6? samostane v Mekinjah, Velesovem in Loki. Naddijakon je moral vsako leto vsaj enkrat obiskati vse faire in Poročati patriarhu. Zadnje poročilo o Trebuhan« imamo na listini z dne 8- decembra 1608 v zvezi z neko zadevo kamniškega mestnega notarja Ivana Namora. Trebuhan je v Kamniku zatrl Protestantàzem, vendar pa ima pri tem veliko zaslugo škof Tomaž Hren, o katerem bomo kaj več povedali v naslednjem sestavku. Za Kamnik je 16. stoletje izredno bogat vir po*latkov 111 dokumentiranih listin. Omenili smo že privilegijsko litino mesta Kamnika, ki jo je 9. marca 1528 na Dunaju te*al in potrdil nadvojvoda Ferdinand. V njej je od besede ^o besede točno v časovnem redu navedel 23 listin, ki so Sto izdali njegovi predniki o sodnih pravicah, o davčnih dohodkih, gozdovih, tržnih pravicah in drugih svoboščinah. Ferdinandovo potrditveno listino je 19. septembra 1SS7 znova potrdil nadvojvoda Karel. Original Ferdinando-y? listine hrani Državni arhiv Slovenije (DAS) v Ljubljani, Karlovo listino pa v prepisu iz 17. stoletja, ker se je orl-&n»l, iti ga je hranil kamniški mestni arhiv, izgubil. Leta :^6, torej pred sto leti, je zgodovinar Janez Parapat, ko ^ župnikoval na Vranji peči, objavil v Letopisu Matice . l°ven,ske svoje Doneske k zgodovini Kamnika, v katerih le navedel tudi kratke povzetke vseh listin iz Ferdinando- Privilegijske knjige. Parapatovi zapisi so torej prvi Poizkus prikaza kamniške zgodovine in temelj za kasnejšo knjigo o Kamniku, ki jo je leta 18i94 izdal kamniški učitelj Ljudevit Stiasnv, naši sestavki v KAMNIŠKEM OBČANU pa potemtakem sodijo v stoletnico prvega obravnavanja kamniške preteklosti. (O privilegijski knjigi gflej tudi sestavek, ki ga je objavil Božo Otorepec v IV. Kamniškem zborniku 1968). Mnogo kupoprodajnih listin dz tega časa govori o živahnem prehajanju posestev iz rok enega lastnika v druge roke. Ponovno pa obžalujemo, da ne vemo, kdo so bili v šestnajstem stoletju lastniki posameznih hiš na trgu in v glavnih ulicah. Hiše niso bile oštevilčene in v kupoprodajnih listinah so prodano hišo ali zemljišče označili tako, fJT * ***** ******** fuW » >Le A6. U^cjuji^. ' | Faksimlie rokopisa prog. Ivana Zike: 750 let Kamnika da so imenovali oba soseda ali pa vsaj enega. Po znanih listinah bi lahko določili zaporedoma vse lastnike hiš, tako pa nam ostane samo ugibanje. Vzemimo na primer listino, ki ima datum 25. januarja 1586, iz katere izvemo, da so Toman, Simon, Andrej in Marjeta, žena mlinarja De-bevca, prodali Juriju Wolfu in njegovi ženi Marjeti hišo in dvor na trgu med hišama Luke An/niča in Lorenca zleb-nika, zraven pa še vrt na produ pred mestom. Ta vrt je ležal med vrtoma grofa in barona Ahaca Thurna in vdove Marjete Merjasec, dajal pa je vsako leto farni cerkvi naše ljube Gospe po 21 krajcarjev in 1 vinar dače. Premožni Kamničani niso mogli vseh otrok obdržati doma in drobiti svojo posest in obrt na več dedičev. Zato so nekateri radi omogočili svojim sinovom študije na univerzah ali semeniščih. Študirani Kamničani so potem našli službe v raznih pokrajinah širne Avstrije. Lovrenc Trebelšek je kot kaplan služboval v špitalu na Koroškem. Njegova sestra Magdalena, vdova po Lovrencu Merjascu, je nekdaj 2aistaivila kamniškemu meščanu Andreju Proseku vrt pod zalaini, ležeč med Prosekc-vam vrtam in Laimbergovirna vrti. Lovrenc Trebelšek je, kot vidimo na listnim z dne 14. oktobra 1697 ta vrt, ki ga je deloma podedoval po statiših, deloma rešil iz zastave od Andreja Proseka, prodal Mihaelu Koželju (pisano Ko-scbel), kamniškemu meščanu in njegovi ženi Jerl. (Ta vrt je utegnili biti nekje na območju današnje Streliške ulice. Laimbergovi vrtovi so pač vrtovi, ki so sodili k za-prištoi graščini vse do druge svetovne vojne). Kamniški špital, mekinjski dn velesovski samostan, nekatere cerkve in njihove bratovščine so imele na deželi številne podložnike, od katerih so prejemale stalne dohodke. Med bratovščinami je bila posebno premožna bratovščina naše ljube Gospe pri farni cerkvi na Suitni. Leta 1589 je dovolili Marko Sobanit, meščan kamniški in ključar (probst) bratovščine naše ljube Gospe v Kamniku, da sme Lovrenc Stržin v Buču v Tuhinjski dolini, podložnik omenjene braitovšfiine prodati pol zemljišča Blažu, sinu Tomaža Zupana v Buču. Listino o tem dovoljenju sta 5. julija 1989 pečatila v Kamniku Marko Sobant in Simon Unger, kaplan v špitalu in varuh omenjene bratovščine. Domače ime Stržin je še sedaj poznano v Buču, torej domala 400 let! Motnik je pošta! trg leta 141213, že prej pa je bil zastavna posest deželnih knezov. Vojvoda Emest železni je zastavil Matnik Frideriku Ptujskemu, kasneje pa so gospodje Ptujski prevzela tudi motniišfci grad. Sredi petnajstega stoletja se imenujejo kot motmiski fevdniki plemeniti Galli, ki so leta 1511 postali tudi imetniki zastavljenega trga. Verjetno so sodelovali v turških bojih kot njihovi nasledniki Lambergi, ki so do leta 1564 gospodarili v Motaiku. Iz srede 16. stoletja izvira tudi zakopani zaklad kakih 1500 srebrnih in nekaj nad 100 zlatih novcev, ki jih je v Kapsovi hiši v tuhinjskih Cešnjioah pod Menino izkopal domača sin spomladi leta 1S66. Po najmlajših novcih sodeč jih je nekdo skril v lončeni posodi po letu 1554, morda kak bogat ljubljanski meščan, ki se je sem zatekel pred kugo. Ne smemo pa pozabiti, da je bil v času, ko je v Ljubljani razsajala kuga in so se sodišče in drugi uradi preselili v Kamnik, ves promet med Štajersko in Primorsko usmerjen skozi Tuhinjsko dolino. Cesta pa ni vodila čez Kozjak ampak skozi Cešmjice in čez Kozji hrbet (.danes Spodnji Okrog) v Spitalič. (Konec) 9999539 iHIHIHHlHIIHH»lHMIHIIIIIIHIIIHMIIHt!»HHIItllHIIIHHHIIMHHHHIIHHHIIIIIHIIIIIllllllllllllini 1 OB PODELITVI I I BRALNIH ZNAČK I Učenci osnovne šole Toma Brejca iz Kamnika so gostili v svoji sredi znanega mladinskega pisatelja Leopolda Suhodolčana in pantomimika Andresa Valdesa. Gostovanje teh umetnikov je bilo ob podelitvi bralnih značk, ki jih je letos dobilo 380 učencev. Med njimi je bilo tudi 40 takih, ki so že drugič tekmovali za zlato bralno značko in so ob tej priložnosti prejeli tudi knjigo Leopolda Suhodolčana Večerja s krokodilom, ki jih je podelil ravnatelj Vinko Dobnikar. Učenci se bodo podelitve še dolgo spominjali, = = saj jim je pisatelj Suhodolčan predstavil še nekaj e e zgodb iz svoje najnovejše knjige »7 nagajivih«. Panto- s e mimik Andres Valdes pa se je predstavil s svojim s = programom, kjer ni pisane besede. Gostom so učenci e s podarili šopke cvetja. 3 | M. J. | rrtllll!lllllMllllllflllllll!lllll!!lllllllllll!lll!lll!llllilllllll!lllllllllill!l!llllllUlilll!lllllllllllllllinill licenci 2. a razreda OŠ TOMO BREJC so ob dnevu žena obiskali Brejčevo Marico, sestro revolucionarja, po katerem se njihova šola imenuje. Premog je cenejši Trgovsko podjetje Kočna TOZD Maloprodaja se je uspelo dogovoriti s premogovniki v Bosni in Hercegovini za cenejšo oskrbo s premogom. V aprilu in maju bodo prodajali v svoji poslovalnici KURIVO premog iz Bano-vičev, Zenice in Djurdjevikn, ki bo pri toni za 8 dinarjev cenejši. Na izbiro bodo imeli vse tri kvalitete: kosi, kocke in oreh. Za potrošnike je spomladanski nakup ugoden, ker je cenejši in je moč dobiti več vrst, jeseni pa premoga vedno primanjkuje. S V invalidnem domu so žene .slavile Dan žena v invalidnem domu V zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, kjer je zaposlenih veliko žena, so letos posebno slovesno proslavili dan žena. Letošnje praznovanje dneva žena se namreč združuje tudi s 30-let-nico ustanovitve te edinstvene ustanove v Sloveniji, ki je znana tudi zunaj naših meja. Učenke osnovne in poklicne šole so nastopile z recitalom, ki ga je napisala nekdanja učenka zavoda Marjetka Stražar. Pevke kamniške Solidarnosti pa so pod vodstvom Viktorja Mihelčiča zapele ven-ček narodnih in umetnih pesmi. Okrog 100 delovnih žena, ki so zaposlene v zavodu, je bilo s takim načinom praznovanja zelo zadovoljnih. Zato so vse nastopajoče pozdravile z dolgotrajnim ploskanjem. M. J. Likovna razstava v dvorani nad kavarno V počastitev letošnjega .V. marca, dneva žena, sta kamniška kulturna skupnost in občinska konferenca SZDL priredila slikarsko razstavo Kamničana Dušana Lipovca, absolventa likovne akademije v Ljubljani. Zbranim je spregovorila predsednica občinske konference SZDL Kamnik prof. Ana Kastelic, ki je orisala boj naprednih žena skozi zgodovino. V kratkem kulturnem programu so sodelovali dijaki kamniške glasbene šole in re-citatorji gimnazije Rudolfa Maistra. O delu in ustvarjalnosti mladega umetnika je spregovoril dr. Juteršek, ki je poudaril, da imamo pred vrati mladega ustvarjalca, ki ga bomo prav gotovo še srečali v naših galerijah. ,:. M. J. Skrivalnice ali delovanje študentskega kluba v Kamniku 'V Kamniku šest let deluje študentski klub, ki ima po prehodu ZSMS v novo obliko organiziranja status OO ZSMS, povezan pa je tudi z zvezo študentskih pokrajinskih klubov. Namen kluba je združevati 300 študentov kamniške občine, jim omogočiti kulturno, športno in družabno udejstvovanje, dopolnilno družbeno in politično izobraževanje, sodelovanje v socialni politiki, predvsem pa jih aktivirati na področju družbenopolitičnega dela. Žalostno je, da je večina teh nalog le optimistično sanjarjenje, ki jih kamniški študentski klub _ še lep čas nc ho uresničil. Praktično delovanje kluba je večinoma omejeno na sodelovanje z OK ZSMS (na primer sodelovanje s športno komisijo in komisijo za kulturo ob mesecu mladosti in podobnih priložnostih). Študentski servis je preveč anonimen, da bi resno zaživel . .. Družbenopolitično delo in izobraževanje je najbolj živo v okviru aktiva ZK pri KS. Lc-ta preko idejnopolilične komisije organizira predavanja s področja marksizma in kadruje nove člane v ZK. Kljub temu pa je aktiv s 35 člani prešibek, da bi poživil delo kluba. Odmevnost dela kluba je premajhna. Čeprav je KS ena boljših OO ZSMS v Kamniku, bi moral svoje delo izvleči iz anonimnosti, ki je je tudi sam kriv. V občinskem glasilu se Članki o delu kluba ne pojavljajo, čeprav je kar precejšnji Število študentov bodočih družboslovcev. Temu bi torej lahko upravičeno rekli skrivalnica. Z najboljšim namenom, da bi k delu pritegnili čim večje število študentov, organizira klub tradicionalni spoznavni večer, brucovanje in študentski piknik. Kljub temu in poskusom organiziranja športnih (in drugih) izletov je v pravilniku o delovanju skupščine KS zapisali člen, ki pravi, da je skupščina sklepčna, Če je prisotnih 10 odstotkov kamniških študentov. To jasno priča o njih aktivnosti in zanimanju za delo kluba. Sicer pravi star pregovor, da se tudi počasi daleč pride, vendar glede na izobrazbo, ki jo študentje imajo in si jo Še pridobivajo, lahko trdimo, da je aktiviranje študentov le prepočasno. To lahko delno opravičimo s tem, da so kamniški študentje vozači, vendar to opravičilo ne zadostuje. Neki drugi rek pravi, da kdor išče, tudi najde. Toda klub kljub šestletnemu prizadevanju ni našel svojega članstva, predvsem pa študentje še niso našli svojega kluba. Dokler pa se to ne bo zgodilo, bosta klub ln njegovo 30-člansko predsedstvo jadrala po prijetnem, a majhnem jezeru anonimnosti irt indivitlualizma. -ik O J, TI PUST! Pust je letos pošteno zagodel našim cicibanom. Kljub temu pa je bilo pustno rajanje množično. Na zbirališču pred samopostrežno trgovino se je zbralo sto in sto cicibanov, maška-ric. Prostora je bilo kar premalo za vse mogoče muce, zajčke, lisičke, kavboje, kra-ljične, baletke, kuharice, di-mnikarčke. Godbeniki niso popustili. In tako je povorka kljub slabemu vremenu krenila skozi mesto. Prijetni zvoki, letos naše kamniške godbe, so še Mlado predsedstvo - nove moči Po neuspelem sklicu občnega zbora OO ZSMS Komenda decembra 1976, ko /bor nI bil niti približno sklepčen, je mladincem iz Komende in okolice v nedeljo, 1.1. marca 1977, vendarle uspelo sklicati zbor in izvoliti novo predsedstvo za prihodnje mandatno obdobje. Odziv tudi na drugem zboru nI bil kdove kako velik. Po prejemu priznanja za najboljšo OO ZSMS v KS kamniške občine je delo ko-menške mladine nekako zastalo. To je slišati paradoksno, vendar je po svoje razumljivo. Za priznanje smo se res zelo potrudili, vendar nam je po velikih prizadevanjih ostalo le Se malo moči in volje, saj smo v glavnem delali vedno eni in isti člani, pa tudi odziv OPO in KS na naše delovanje je bil dokaj slab, včasih kar ignorantski. Naše kulturne prireditve so bile sramotno slabo obiskane, predstavniki I)PO se z nekaterimi izjemami niso odzivali našim vabilom k sodelovanju ipd. Vse to seveda ne more hiti opravičilo za zmanjšano aktivnost, je pa gotovo dobro pojasnilo. Novo predsedstvo je v pravem smislu besede novo; od enajstih članov so samo trije sodelovali v prejšnjem predsedstvu. Vzroka sta predvsem dva: mnogi prejšnji člani so opravljali svoje funkcije že dve mandatni obdobji in predsed- stvo je bilo treba pomladiti, seveda bolj po močeh kot po letih, čeprav je tudi v tem pogledu dokaj mlado. Prejšnji člani predsedstva pa smo se obvezali, da bomo še naprej aktivno sodelovali pri delu naše OO ZSMS. Člani novega predsedstva so Slav-ko Poglajen (predsednik), Danica Kuhar, Marinka Remic, Bojan švi-gelj, Ivanka Kuhar, Saša Pcterlin, Cveto ftpruk, Mirko Rems, Beno Zniduršič ter .ludtta Kern in Darko Ifacln. V nadzornem odboru so Danica Grošelj, Miro llacc in Mojca Založnik. M. Z. in še privabljali na že tako polne pločnike nove gledalce, ki so veselo pozdravljali ma-škarice. Povorka je krenila prav do križišča. Vozniki so bili zaradi miličnika, ki je vestno skrbel za red na cesti, še kar obzirni in so počakali, da je vse potekalo v najlepšem redu. Kot že nekaj let je bil tudi letos zaključek kar na ploščadi pred kinom Dom, čeprav nam je podjetje Kamnik odstopilo malo dvorano, ki p* je zaradi tolikih našemljenih malčkom nismo uporabili-Vseeno podjetju Kamnik hvala za pozornost in razumevanje. Na vrsti so bili že težko č& kani krofi. Gimnazijci so res lepo poskrbeli, da so dobili krofe najmlajši, saj so zanje vsaj majhna nagrada, čeprav so jih imeli prav. gotovo tudi doma. Le-ti so boljši! še enkrat prav vsem sodelujočim za uspelo pustovanje hvala. Tudi Turističnemu društvu, ki je poskrbelo za godbo, in godbenikom, da so naši malčki doživeli tako lep dan. B.-M Problematika štipendiranja v občini Kamnik Področje štipendiranja v naši republiki in občini je bilo eno prvih področij, ki je bilo zaradi svoje pomembnosti urejeno z družbenim dogovorom žc leta 1.970, Družbeni dogovor lit samoupravni sporazum o štipendiranju sta bila sprejeta z željo, da bi spodbudili mladino za izobraževanje in v skladu s potrebami združenega dela zagotovili izenačitev materialnih možnosti za šolanje. .leseni leta 1974 je štipendiranje po družbenem dogovoru ln samoupravnih sporazumih nekako sleklo. V pivi polovici lcla je bilo še nekaj začetnih težav, letos pa je štipendiranje zašlo v veliko krizo. Novo polemiko v štipendiranju je sprožil pravzaprav hud finančni položaj skladov združenih sredstev za štipendiranje. Vsa sredstva za štipendiranje se zbirajo na posebnih žiro računih v vsaki od slovenskih občin. Ti račun) se z izplačilnimi ne ujemajo in s tako zbranimi sredstvi občinski samoupravni organi in njihove strokovne službe ne morejo razpolagati. Strokovne službe občin moramo mesečno sporočati republiški strokovni službi, koliko denarja za štipendije v tekočem mesecu potrebujemo. Republiška strokovna služba nato izdela razdelilnik sredstev, na podlagi katerega SDK prazni zbiralne račune ter mesečne presežke občinam, v katerih dotok presega porabo za Štipendiranje, pobere in jih preusmeri v občine, ki imajo lastnih sredstev premalo. Torej se za merila o načinu in pogojih združevanja sredstev in za zagotavljanje solidarnostnega preliva združenih sredstev ne upoštevajo s strani skupne komisije v republiki, ker skupna komisija v občini niti sama, čeprav bi morala, ne upravlja s solidarnostno združenimi sredstvi. Pogosto se celo zgodi, kar je razvidno šele iz razdelilnika, da so bila sredstva odvedena v solidarnost, ne pa na žiro račun za izplačilo štipendij In takrat je seveda zamuda pri izplačilu štipendij velika. Naš lO skupne komisije meni, da hi morali ludi pri štipendiranju izbrati pri solidarnosti tako pot, kot druge interesne skupnosti. Odvajanje In pomoč za solidarnost hi morala biti določena z odstotki od zbranega denarja. Samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov ter družbeni dogovor določata, da vsakemu učencu, ki zaključi osemletko In če Izpolnjuje pogoje za pridobitev štipendije, ta tudi pripada. Kriteriji za obravnavo prošenj niso niti v družbenem dogovoril, niti v samoupravnem sporazumu natančno določeni, razen materialnega stanja družine, iz katere prosilec za štipendijo Izhaja. Veliko štipendijsko porabo nam je do sedaj povzročal predvsem premoženjski cenzus, v okviru katerega je učencem in študentom pravica do štipendije še pripadala. Ta je znašal 3900 din na družinskega člana za učenec in 4200 din za študente. Prav tako pa se je število štipendistov v Sloveniji, ki bremenijo združenega sredstva, v dobri polovici leta povzpelo za 86 %, Torej predvsem iz teh razlogov, kot smo že omenili, je štipendiranje letos ponovno zašlo v. krizo. Menimo, da trenutno ni pričakovati izboljšav, kajti tu ne gre samo za finančno vprašanje, temveč tudi za številna vprašanja kadrovske narave, ker nam novi štipendijski sistem krepko podira sleherno načrtno kadrovsko politiko, štipendirati moramo na podlagi družbenih potreb in potreb po deficitarnih kadrih T OZD in SIS v občini, na podlagi samoupravnega sporazuma pa tudi vse tiste učence in Študente, za katere v občini, širši regiji ali republiki še ni neposrednega kadrovskega interesa. Vedno več mladine se odloča, da bo nadaljevalo šolanje, zato se je inočno povečal vpis v štiriletne srednje šole, višje in visoke šole, kar naj bi bilo pozitivno, vendar povečujejo vpis ravno tisti, ki so za nadaljnje šolanje s strani strokovne službe za poklicno usmerjanje odsvetovani in zato ob študiju tudi neuspešni. Družbeni dogovor ln samoupravni sporazum o štipendiranju sta resnično v samoupravnem pogledu izredno toga. Vse bolj se kaže to, da Ima skupna komisija In njen IO v občini omejeno samoupravo, prihajamo namreč do spoznanja, da so lahko samoupravni organi v občinah le glasovalni stroj, pogosto pa je celo glasovanje namesto njih opravila republiška skupna komisija, kot najvišji forum na področju štipendiranja (npr. predlogi za sklepe 5. seje republiške komisije — o tem ali naj bodo ti sklepi svojeni ali ne s strani skupne komisije za štipendiranje v občini ni bilo govora, ker je bila istočasno na nasprotni strani že sankcija, da pri razdelilniku sredstev za štipendiranje skupna komisija nc bo dobila ustreznega zneska za izplačilo štipendij, če se nc bo ravnala po sklepih skupne komisije v republiki). Skupna komisija oziroma njen izvršilni odbor občine imata dejansko premalo pravic. S strani našega IO je bilo v času, od kar je samoupravni sporazum o štipendiranju sprejet, danih več predlogov za spremembe oziroma dopolnitve samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike, ki pa jih skupna komisija v republiki ni upoštevala, temveč smo bili deležni celo negativne kritike. Zavedati se moramo, da je problematika po občinah različna, tako kadrovsko kot finančno in da je obstoječa togost sistema lahko zelo škodljiva. Omeniti pa moramo tudi to, da je bila januarja 1976 kljub majhnim sredstvom izpeljana valorizacija štipendij zaradi povečanja življenjskih stroškov ter da je tudi ta pripomogla k paralizi štipendijskih skladov. Primanjkljaj sredstev je že v maju dosegel ca. 17 milijonov din. Posledica takšnega finančnega stanja pa so hill administrativni ukrepi za omejitev denarja za štipendije, šlo je namreč za znižanje štipendij med počitnicami, za ukinitev določenega števila štipendij, ponovno pa je bila postavljena ludi zahteva, da se štipendije iz združenih sredstev nc podelujejo, dokler niso oddane vse kadrovske štipendije. Vemo pa, da kljub temu, da so se vseh ukrepov vse slovenske občine posluževale — trdimo lahko za našo občino, se situacija bistveno ni spremenila. (ilede na kritičen položaj na področju štipendiranja je v začetku decembra spet prišlo do renoviranih sklepov, ki jih je republiška komisija podpisnic družbenega dogovora sprejela z namenom zmanjšati maso sredstev za izplačilo štipendij (sklepi 6. seje republiške komisije). Med važnejšimi odločitvami oziroma sklepi so: — izločiti je štipendiste, ki se šolajo za deficitarne poklice, pa imajo dohodek na člana družine višjega od 2000 din (2) I (S); — izločiti je tudi štipendiste, ki se šolajo za poklice, za katere je kadrov dovolj, iu sicer je zanje novi cenzus 1000 din (21) I- (14); — ter vse srednješolce % zadostnim uspehom, ki ni objektivno pogojen (16). V občini Kamnik smo imeli pred sklepi C. seje 160 štipendistov; ln sicer 117 srednješolcev ter 43 višje in visokošolcev, ki so preje" mali socialno štipendijo, 977 štipendistom pa smo izplačevali razlik" med kadrovsko in socialno štipendijo. Po sklepih G. seje pa je odpadlo 39 štipendistov — srednješolce« ter 17 štipendistov študentov. 21 štipendistom pa smo ukinili razlik« med socialno In kadrovsko štipendijo. V letošnjem letu srno od 139 prosilcev — srednješulcem StipeP dijo odobrili 62 učencem ter od 27 prosilcev — študentov 17. OZD v občini Kamnik so za šolsko leto 19776/77 razpisale 5* kadrovskih štipendij. Vse kadrovske štipendije, razen na ekonomski fakulteti, fakulte" za arhitekturo ter na srednji metalurški, tekstilni ter upravno administrativni šoli so pri nas zasedene. Poudariti pa moramo, da t* te smeri, ki so še proste, nimamo štipendistov, ki prejemajo štipendijo iz združenih sredstev. Iz združenih sredstev smo v šolskem letu 1976/77 preusmerili 12 štipendistov na kadrovsko štipendiranje. V šolskem letu 1976/77 prejemata iz občine Kamnik 1 srednje-šolka ter l študent štipendijo iz »Titovega sklada«. Oba Štipendist« vestno opravljata svoje študijske kot tudi druge izvenšolske obveznosti. Samoupravni sporazum o Štipendiranju so v naši občini podp'* sale vse OZD in druge organizacije ter !e-te tudi redno plačujcj" svojo obveznost. Za Izplačilo socialnih štipendij in razlik v občini potrebujem0 mesečno 190.000 din. Predvidene 100 ">'„ obveznosti udeležencev ** leto 1976 pa znašajo mesečno 222.000 dinarjev, kar pomeni, da gibljemo v okviru lastnih sredstev. V letu 1976 smo prispevali za solidarnost .i«8.824,90 din. Iz solidarnosti pa smo prejeli 437.066 din. štipendistom je bila štipendija za mesec november v celoti V plačana, na izplačilo za mesec november čaka le 20 štipendistov, is solidarnostnih sredstev prejemajo razliko med kadrovsko In s*" eialno štipendijo. Štipendija pa še ni izplačana študentom, ki smo jim šele t» mesec odobrili štipendijo. Teb pa je 17. Samoupravni organi na področju štipendiranja, tj. skupna tCŠ misija in predvsem izvršilni odbor v občini, redno opravljajo svo.r družbeno funkcijo. V letu 1976 smo imeli 8 sej izvršilnega odbor* in eno sejo skupne komisije. Izvršilni odbor skupne komisije o štipendiranju učencev In ijffl dentov, ki je sestavljen iz predstavnikov OZD — podpisnikov sam0' upravnega sporazuma ter mladine, je na svojih sejah razpravljal naslednji problematiki: — o sodelovanju in delitvi dela s skupnostjo za zaposlovanje, " uspehih za dosego 100 °b podpisa samoupravnega sporazuma, usklajevanju kadrovskih štipendij v OZD s samoupravnim spol'*' zumom, o združevanju In prelivanju sredstev, o programu dela,.? finančnem načrtu in zaključnem računu, o določitvi življenjskih stroškov in novi vrednosti točke, o štipendistih drugih skladov ** štipendije, o stališčih In sklepih republiške skupne komisije l*r drugih tekočih zadevah. . h Ko smo odobravali nove prošnje za štipendijo, so na seja' sodelovali tudi predstavniki krajevnih skupnosti, za problematic štipendiste pa je podala pismeno mnenje tudi občinska s<"•iali" služba. -.. Na seje so bili vedno vabljeni tudi predstavniki nekaterih dru» henopolitičnih organizacij, toda le-li se sej v pretežni večini nl* udeleževali. RESOLUCIJA o izvajanju družbenega plana občine Kamnik v letu 1977 V skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije, dogovorom o osnovah družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976 do 1980, 176. členom statuta občine Kamnik in ob upoštevanju ugotovitev analize uresničevanja srednjeročnega družbenega plana občine v letu 1976 je skupščina občine Kamnik sprejela na sejah vseh zborov dne 28. februarja 1976 RESOLUCIJO O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KAMNIK V LETU 1977 Z navedeno resolucijo opredeljujejo vsi nosilci družbenoekonomskega razvoja naloge v letu 1977, ki izhajajo iz dogovora o temeljih družbenega plana občine in iz družbenega plana občine Kamnik 1976—1980, s tem da upoštevajo nove pogoje in možnosti gospodarjenja. Da bi v kar največji meri zagotovili uresničevanje družbenega plana občine, naj osnovni nosilci razvoja v letu 1977 izpolnjujejo naslednjo politiko, usmeritve in naloge: — intenzivneje uveljavljajo ustavna načela na vseh področjih gospodarskega in družbenega razvoja in dosledno izvajajo zakon o združenem delu; pri tem pa je potrebno razvijati združevanje dela in sredstev na osnovi dohodkovnih odnosov in svobodne menjave dela; — zagotavljajo skladne odnose v delitvi dohodka, da bi ustvarili pogoje za višjo reprodukcijsko sposobnost gospodarstva; —- povečujejo obseg proizvodnje, da bi dosegli planirano gospodarsko rast v družbenem planu občine za obdobje 1976-1980; *- uresničujejo sanacijske programe ter ukrepe za učinkovito odpravljanje negativnih rezultatov poslovanja v temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo; — uveljavljajo sistem nagrajevanja po delu za vse delavce, da bi vsi proizvodni dejavniki dosegli višjo storilnost dela in višjo produktivnost, pri tem je potrebno upoštevati sprejete samoupravne sporazume o dogovorjenih sredstvih za osebne dohodke; — izpolnjujejo sprejeto politiko zaposlovanja ob omejenostih; — izvajajo sprejete naloge na področju družbene samo-zaščite in ljudske obrambe, za katere je potrebno zagotoviti materialne pogoje; . — uresničujejo srednjeročne načrte razvoja družbenih' dejavnosti za obdobje 1976—1980 na osnovi sprejetih samoupravnih sporazumov; — dosledno upoštevajo načelo, da mora biti dinamika rasti sredstev za osebno, skupno in splošno porabo v občini počasnejša od rasti družbenega proizvoda; — zagotavljajo izpolnjevanje programa izgradnje objektov družbenega standarda iz programa samoprispevka in drugih združenih sredstev . Navedene usmeritve in naloge, ki jih bomo uresničevali v letu 1977, so integralni del ciljev in nalog, opredeljenih * temeljih plana in v družbenem planu občine ter so izhodišče za vse družbenogospodarske in politične aktivnosti občine v letu 1977. I . NALOGE , ki pa naj bi bil dosežen predvsem na osnovi ugodnejših izvoznih cen. V Tovarni kovinskih izdelkov in livarni »Titan« teče v letu 1977 prvo leto razvojno sanacijskega programa 1977 do 1980, ki predvideva že za leto 1977 polno izrabo zmogljivosti, kar pomeni, naj bi se proizvodnja povečala za 14 »/o glede na leto 1976. V tem letu bodo pričeli tudi z modernizacijo livarniške proizvodnje. Kemijska industrija »Kamnik« načrtuje v letu 1977 pri istem številu zaposlenih za 4 "/o povečanje proizvodnje glede na leto 1976. Večje povečanje proizvodnje pa je po planu delovne organizacije predvideno v naslednjih dveh letih planskega obdobja. Industrija pohištva »Stol« Kamnik bo povečala proizvodnjo v letu 1977 za 5 °/o, produktivnost za 3 «/o in zaposlenost za 2 °/o, kar je v skladu s srednjeročnim planom razvoja delovne organizacije. Povečana prodaja je predvidena predvsem na domačem trgu, medtem ko bo prodaja na tujem tržišču nekaj manjša kot v letu 1976 zaradi manjše konjunkture. Večjo prodajo na domačem trgu bodo omogočili interjeri v Beogradu, Skopju in v Sarajevu, ki bo odprt letos. Na povečanje prodaje pa bodo vplivale tudi spremembe v asortimentu proizvodnje. Tovarna pogrebne opreme »Menina« Kamnik ne predvideva v letu 1977 količinskega povečanja proizvodnje, pač pa so predvidene spremembe v asortimentu proizvodnje, saj načrtujejo proizvodnjo zahtevnejših proizvodov, kar naj bi povečalo realizacijo za 12°/o v primerjavi s preteklim letom. V delovni organizaciji predvidevajo tudi večji izvoz kot je bil lani. Tekstilna tovarna »Svilanit« Kamnik načrtuje v letu 1977 za okoli 5 odstotno povečanje proizvodnje. Delovna organizacija si prizadeva z novimi investicijami zmanjšati obseg nočnega dela ter povečati produktivnost dela in izboljšati asortiment proizvodnje. Spremembe v organizaciji dela pa bodo vplivale trdi na izboljšanje delovnih pogojev . Tovarna usnja Kamnik pa ima predvsem probleme s pomanjkanjem surovih svinjskih kož, tako na domačem kot na svetovnem tržišču. Zato potekajo v delovni organizaciji priprave za osvojitev proizvodnje usnja iz drugih vrst kož, in sicer goveje in konjske. Nadaljnji problem pa predstavlja tudi neusklajenost med rastjo cen surovin in reprodukcijskega materiala ob istočasnem zamrznjenju cen gotovih izdelkov, kar stalno slabša rentabilnost obstoječega proizvodnega programa. Nadaljnji rarzvoj organizacije združenega dela je odvisen od uresničitve sklepov, ki izhajajo iz sanacijskega programa. Delovna organizacija »Gorenje« Velenje načrtuje prevzeti v Kamniku TOZD IPOG, v katerem bi letos pričeli z proizvodnjo elektromotorjev in s pripravo proizvodnje kompresorjev za hladilnike. Za realizacijo tega iprograma, ki rešuje problem IPOG in sanacijo Tovarne usnja Kamnik, pa je potrebno zagotoviti sredstva . Živilska industrija načrtuje v letu 1977 12 odstotno povečanje proizvodnje, saj rarčuna z zanesljivo dobavo surovin. V tem letu pa bodo potekale tudi priprave za spremembo tehnologije v proizvodnji, da bi lahko realizirali pripravo toplih obrokov hrane za družbeno prehrano. Glede na realizirane investicije v letu 1976 predvideva gospodarstvo v Kamniku, posebno pa industrija, tudi v letu 1977 visoka investicijska vlaganja. Gospodarstvo predvideva investicije v višini 224,510.000 din, industrija pa 185,793.000 din. Predvidene investicije organizacij združenega dela so prikazane v tabeli. Poleg sklepov, ki jih je sprejela skupščina in družbenopolitične organizacije že v teku leta 1976, in ob analizi devetmesečnega poslovanja naj temeljne organizacije združenega dela in organizacije združenega dela v industriji proučijo naslednje: — kako realizirati izkoriščanje obstoječih zmogljivosti ob pogojih povečanega povpraševanja; — kako izpopolniti sedanje proizvodne programe ali jih prilagoditi novim možnostim in pogojem na tržišču; — analizirati notranje proizvodne in druge pogoje gospodarjenja, ki vplivajo na ekonomičnost in rentabilnost poslovanja (varčevanje in racionalno uporabo surovin in reprodukcijskega materiala, zmanjšanje izmeta, organizacijo proizvodnje, izkoriščanje delovnega časa, delovne discipline itd.); — analizirati učinkovitost naložb in možnosti razširitve proizvodnih programov predvsem na osnovi modernih avtomatiziranih tehnoloških postopkov; — pretehtati možnosti za združevanje dela in sredstev na osnovi sprejetega zakona o združenem delu. — Glavna naloga za nadaljnji razvoj trgovine v letu 1977 je izgradnja blagovne hiše v Kamniku. Zato je potrebno v tem letu določiti lokacijo za to poslovno stavbo, investitor TP »Kočna« Kamnik pa bo pričela s pripravljalnimi deli za izgradnjo. V Maistrovi ulici v Kamniku bo Trgovsko podjetje »Elita« Kranj uredilo svojo poslovalnico. V samem mestu so predvidene nadaljnje ureditve obstoječih trgovin in obnovitev lokala na Titovem trgu, v katerem bo organizirana prodaja drogerijskih proizvodov ter fotomateriala. Predvidena je tudi specializirana prodajalna rezervnih delov za motorna vozila. Predvidoma bo tudi letos organiziran »Kamniški sejem«, na katerem bodo s prodajo svojih izdelkov poleg organizatorja TP »Kočna« nastopale tudi nekatere druge organizacije združenega dela. — Predvideni razvoj obrtne ln gostinske dejavnosti mora v letu 1977 temeljiti na ugotovitvah sedanjega stanja teh gospodarskih dejavnosti ter tezah družbenega plana razvoja občine Kamnik 1976—1980. Na področju družbene in zasebne obrti je treba dosledno uresničevati sprejete sklepe za pospeševanje te dejavnosti in realizirati predvidene naloge, določene v resoluciji za leto 1976. Krajevne skupnosti morajo z večjim čutom odgovornosti skrbeti za razvoj vseh vrst obrti na svojem območju, s čimer bo mogoče zadostiti povpraševanju po teh storitvah. Nadaljnji pospešeni razvoj zasebne obrti je treba stimulirati z ustrezno politiko kreditiranja in izgradnje prostorov ter nabavo osnovnih sredstev, prav tako pa še naprej kreditirati obratna sredstva, s čimer smo v letu 1976 že pričeli in tudi dosegli določene pozitivne rezultate. Razvoj zasebne obrti je močno pogojen z ustanovitvijo obrtno-nabavno prodajne zadruge in ustanavljanjem pogodbenih organizacij združenega dela, kar naj bo glavna naloga za leto 1977. Občinska skupščina naj ponovno razpravlja o sprejetju zazidalnega načrta obrtne cone ob Podgorski cesti in Ko-renovi poti. V vseh novelacijah urbanističnih in zazidalnih načrtov pa je treba predvideti možnost gradnje poslovnih prostorov za proizvodne, posebno pa še za storitvene obrtne dejavnosti ter servise. — V gostinstvu in turizmu je treba izpolniti vsaj zastavljene naloge, določene z resolucijo v letu 1976, ki pa iz kakršnegakoli razloga niso bile realizirane. — Upoštevati je treba tudi razvoj zasebnega gostinstva, tako v strogem centiu mesta kot drugod v občini in s kreditno politiko omogočiti ustanavljanje novih gostinskih obratov, oziroma izboljšanje obstoječih. — Investicijska potrošnja se bo v letu 1977 v občini Kamnik predvidoma dvignila, kar bo lahko bistveno vplivalo na položaj gradbenih organizacij, kolikor se bodo uspele vključiti v.izvajanje teh del. Pričakujemo tudi oživljanje investicijske potrošnje zunaj Kamnika. Večjega povečanja lastnih zmogljivosti v gradbeništvu ne predvidevamo, pač pa le obnovo obstoječih kapacitet. — V letu 1977 bomo še več pozornosti posvetili varstvu kmetijskih zemljišč, sprejet bo prostorski plan in kategorizacija kmetijskih zemljišč občine. Kmetijska zemljiška skupnost bo kot nosilec razvoja kmetijstva v občini skrbela za izobraževanje kmetijskih proizvajalcev za sofinanciranje reprodukcije živine in izboljšanje pasemskega sestava živine, regresiranje obrestne mere za kredite v kmetijstvu, za sofinanciranje pospeševalne službe, za delovanje pašnih skupnosti in druge akcije. Predračunska vrednost investicij v zasebno kmetijstvo bo predvidoma znašala 9,200.000 din. Navedena sredstva bodo služila za posodobitev gospodarskih objektov in nabavo potrebne mehanizacije. Vzporedno s tem si bomo prizadevali za organiziranje skupne proizvodnje kmetov (strojne in druge skupnosti) in še posebej za uspešno povezovanje kmetov, predelovalne industrije in trgovine. Urejanje prostora V letu 1977 bodo sprejete novelacije vseh urbanističnih osnovnih dokumentov, in sicer urbanističnega programa z urbanističnim redom za območje občine Kamnik in urbanističnih načrtov za ureditveno območje Kamnika, Komende lin Most. Se pred noveliranjem, oziroma paralelno z novelacijo bodo določeni trasa obvozne ceste za Kamnik in vsi rezervati ter zaščitni pasovi vodovodov v občini. Predvidena je tudi izdelava in sprejem zazidalnega načrta za Mekinje in obrtno cono ter realizacija urbanistične rešitve trgovsko-poslovnega in športnega centra. Predvidena je tudi izdelava in sprejem zazidalnega načrta za Šmarco in vikendsko naselje na Brezjah ter del Stranj. — Na vodovodnem omrežju bodo v letu 1977 opravljana naslednja dela: — povezava rezervoarja Stari grad in cevovoda v di* zini 1 km, — izgradnja vodovoda Zg. Perovo v dolžini 2 km, — izgradnja vodovoda Duplica—Smarca v dolžini 1 km, — izgradnja vodovoda v Ogrinčevi ulici v dolžini 0,65 km. — Pri kanalizaciji bodo opravljena naslednja dela: — nadaljnja izgradnja čistilne naprave za Domžale in Kamnik, — izgradnja priključkov na kolektor z razbremenilni-kom, — izgradnja kanalizacije na Jeranovem v dolžini 0,55 km, — izgradnja kanalizacije za Neveljsko pot v dolžini 0,75 km, — izgradnja kanalizacije v Ogrinčevi ulici v doižini 0,2 km, — izgradnja meteorne kanalizacije za Pot na Poljane ▼ dolžini 0,30 km. — Asfaltirani bosta Ogrinčeva in Kebetova ulica v dolžini 280 m. — V letu 1977 so v planu Republiške skupnosti za ceste naslednja dela: — modernizacija ceste Stahovica—Cernivec v dolžini 2,8 km, vrednost 3,7 milj. din; — modernizacija ceste Kamnik—Ločnica v dolžini 4 km, vrednost 10,8 milj. din; — utrditev ceste Sp. Brnik—Moste v dolžini 3,7 km, vrednost 5,2 milj. din. Izdelujejo glavni načrt in vso potrebno dokumentacioo za obvoznico. Sklenjena je pogodba z Republiško skupnostjo za ceste, s katero je predvideno skupno financiranje obvoznic v razmerju 50 : 50, s tem da bi z deli pričeli maja 1977. — Pripravljajo študijo za ureditev prometa v starem delu mesta Kamnika, ki bo izdelana najkasneje do 1/4-1977. V zvezi s tem se bomo s podjetjem »Viator« poskušali dogovoriti za prestavitev avtobusne postaje s Titovega trga na prostor ob železnem mostu. — Redno vzdrževanje voda bo tudi v letu 1977 potekalo po planu družbenega razvoja občine Kamnik, oziroma Območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava. Nujno pa bo potrebno urediti v letu 1977 obrežne zidove na levi strani Nadaljevanje rta 8. sir** Nadaljevanje s 7. strani struge Kamniške Eistrice, in sicer v dolžini, kjer bo potekala nova obvoznica. V ta namen bodo uporabljena predvsem ta sredstva, le manjša sredstva bodo namenjena za redno vzdrževanje. — V letu 1977 bomo realizirali na področju ptt prometa naslednje naloge: — kabelsko povezavo v mestu Kamnik, — povečavo telefonske centrale za 1000 priključkov, — prenosni visokofrekvenčni sistem v mestu Kamniku. Razen tega pa je v programu razvoja predvidena nabava telefonske, telegrafske in poštne opreme. V pripravi je tudi dokumentacija za pridobitev prostora — prizidka za agregat v Kamniku. V izdelavi je tudi tehnična dokumentacija za pridobitev zemljišča za pošto in telefonsko centralo na Bakovniku, ravno tako pa tudi za Komendo—Moste. — V letu 1977 bo izgradnja električne mreže potekala po srednjeročnem planu. Zgrajeni bodo predvidoma naslednji objekti: — dokončanje objektov iz leta 1976, — TP Zg. Tuhinj, — TP Vrhpolje II., — TP Olševek, — TP Zg. Log, — TP Sovinja peč, — TP Mali vrh, — TP Srednja vas, — NNO Palovče, — TP Nasovče, — TP Kopišče. Tako obširni plan bomo izpolnili le ob pomoči vseh družbenih dejavnikov, razumevanju ljudi na področjih, kjer so gradnje predvidene, ter ob sodelovanju krajevnih skupnosti v taki meri, kot je bilo dogovorjeno. Stanovanjsko gospodarstvo V razpravi je nov samoupravni sporazum o združevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo in razširjeno reprodukcijo stanovanjskega gospodarstva, ki predvideva višjo stopnjo združevanja sredstev in novo prerazdelitev sredstev med organizacijami združenega dela in samoupravno stanovanjsko skupnostjo. Kolikor bo ta sporazum sprejet s predlaganim povišanjem stopnje od 6 na 8 odstotkov, bo glede na povišanje cene m2 stanovanjske površine od sedanje 6200 din za m» na 6775 din za m2 v letu 1977 in s prerazdelitvijo dela sredstev za komunalno dejavnost težko zgraditi 276 stanovanj, predvidenih po načrtu. II. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Oblikovanje in usklajevanje srednjeročnih t-iogramov družbenih dejavnosti še ni končano, niso pa znane tudi dokončne opredelitve združenega dela v zvezi z nadaljnjim razvojem teh prodočij. Roki za sklenitev samoupravnih sporazumov o temeljnih srednjeročnih planih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti so podaljšani. Do konca prvega polletja 1977 bo potekalo začasno financiranje za delovanje SIS družbenih dejavnosti. Po tem začasnem sistemu se bodo na področju družbenih dejavnosti, za katere velja letos kot osnova za združevanje sredstev osebni dohodek ali dohodek, uporabljale do 30. junija iste osnove in enake stopnje, kot bodo veljale na dan 31. decembra letos. — Skupnost otroškega varstva bo v letu 1977 v okviru finančnih zmožnosti zagotovila izvedbo minimalnega programa vzgojnovarstvene dejavnosti za predšolske otroke in izvedbo dogovorjenega programa, ki je načrtovan za srednjeročno obdobje. Minimalni program vzgojnovarstvene dejavnosti obsega predvsem vzgojno delo v otroškem vrtcu s celoletno malo šolo, ki ga je doslej financirala občinska izobraževalna skupnosti, s 1.1.1977 pa bo opravljen prenos sredstev za skupnost otroškega varstva. Prioritetna naloga dogovorjenega programa je izgradnja otroškega vrtca v Komendi za 100 otrok. To investicijo bo mogoče opraviti le s posojilom. Predračunska vrednost vrtca z zakloniščem je 4,169.000 din brez opreme. Druge naloge skupnosti so še: — letovanje otrok, — regresiranje oskrbnin, — sofinanciranje gradnje otroških igrišč, — po potrebi organiziranje varstva otrok v drugih družinah in —- organiziranje dejavnosti za otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene zavode. — Občinska izobraževalna skupnost bo zagotavljala osnovno izobraževanje, ki izhaja iz zakonskih obveznosti in dogovorjene dejavnosti, v obsegu, ki ga predpisujejo učni načrt in drugi za šolo obvezni predpisi. Osnovno izobraževanje je zajeto v minimalnih standardih, ki so hkrati osnova solidarnostnega prelivanja sredstev med občinskimi izobraževalnimi skupnostmi. Solidarnostni program naše izobraževalne skupnosti zajema: — vzgoja in izobraževanje 3110 otrok v osnovnih šolah v 119 oddelkih, — podaljšano bivanje učencev v dijaškem domu in osnovnih šolah, — mala šola v 23 oddelkih s skrčenim 120-uruim programom za otroke, ki niso stalni varovanci VVZ, -- osnovnošolsko izobraževanje odraslih, — amortizacija nepremičnin, opreme in učil, — prevozi učencev v šolo, — stroški bivanja osnovnošolskih učencev v domovih, — štipendije za pedagoške poklice, — stroški organov in strokovne službe ter — obvezna rezerva. Dogovorjeni program pa zajema: — sofinanciranje glasbene šole, — sofinanciranje Delavske univerze, — prehrano učencev v osnovnih šolah, — učbenike in šolske potrebščine, — šolske ekskurzije za učence od 4. do 8. razreda, — anuitete in druge obveznosti. Sredstva za izgradnjo šolskega prostora se zbirajo tudi v redni prispevni stopnji za izobraževanje. V smislu samoupravnega sporazuma m financiranje investicij, ki so ga organizacije združenega dela sprejele in podpisale, bodo delovni ljudje združevali sredstva po stopnji 0,8 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Glede na oceno bruto osebnih dohodkov v naslednjih letih bi znašal ta prispevek v letu 1977 5,157.960 din. S temi sredstvi, sredstvi krajevnega samoprispevka in prenesenimi sredstvi iz prejšnjih let, bomo v letu 1977 pričeli s prvo fazo izgradnje centra za usmerjeno izobraževanje. — Program kulturne skupnosti Kamnik predvideva za leto 1977 tako na področju knjižničarske dejavnosti, založniške dejavnosti in arhivske dejavnosti in spomeniškega varstva obseg aktivnosti v okviru srednjeročnih programov. Predvidoma bodo organizirali 6 stalnih in 3 občasne muzejske razstave, 6 gledaliških predstav, organizirali pa bodo tudi več glasbenih predstav. — Glavna naloga telesne kulture v letu 1977 bo zagotovitev množičnosti v telesnokulturni dejavnosti. Občane bodo poskušali vključiti v organizirano telesnokulturno aktivnost. Za te namene je v letu 1977 planiranih 300.000 din. Za klube in društva je planirano okoli 600.000 din, za vzdrževanje športnih objektov 300.000 din in za prispevek strokovnim službam 150.000 din. Pomembna naloga na področju telesne kulture bo tudi strokovno izpopolnjevanje kadrov. — Glede na velike potrebe po zobozdravstvenih storitvah načrtujemo v letu 1977 še dva tima. En tim naj bi bil še v splošni ambulanti ter drugi v preventivi. Poleg tega naj bi namestili še tri sestre za patronažo in nego na domu in pričeli z ortodontijo — dvakrat tedensko. Postavljen bo tudi UKV oddajnik na Rakitovcu za potrebe reševalne službe celotnega ZD Domžale. V letu 1977 bi morali zbrati tudi sredstva za načrt razširitve zdravstvenega doma. — Temeljni cilji socialnega skrbstva v občini Kamnik, ki jih delovni ljudje in občani uresničujejo v občinski skupnosti socialnega skrbstva, so zagotavljanje socialnega varstva sebi in drugim v primeru socialnih stisk in težav. Delovanje socialnega skrbstva posega v skrb za nemoteno življenje družin mladostnikov in starejših občanov in skrb za določene kategorije občanov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. V srednjeročnem programu smo posvetili pozornost vsem kategorijam dejavnosti, tako skrbi za odrasle in onemogle osebe kot družinam pri reševanju njihovih težav. S 1/1-1977 je stopil v veljavo nov zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zato bo potrebno prvenstveno opraviti vse naloge, ki jih ta zakonodaja na novo nalaga socialnemu skrbstvu; urejanje in odločanje o valoriziranih preživninah, odločanje o zakonskih zadržkih, priprave na predzakonsko posvetovalnico in na izvajanje spravnih poskusov pred razvezo zakonske zveze. Sorazmerno visok odstotek starejšega prebivalstva v občini in še neurejena služba za pomoč starejšim občanom narekuje tudi v letu 1977 prioritetne naloge na tem področju. Prav tako bo v letu 1977 potrebno zagotoviti razne oblike družbenih denarnih pomoči materialno ogroženim občanom po enotnih merilih, dogovorjenih v skupnosti socialnega skrbstva. — Pokojnine in drugi denarni prejemki bodo v letu 1977 usklajeni z zvišanjem poprečnega nominalnega osebnega dohodka na zaposlenega v letu 1976. Tako bo ohranjeno razmerje med pokojninami in osebnimi dohodki iz leta 1976. Povečanje izdatkov v tej osnovi z upoštevanjem čistega prirasta novih pokojnin bo pokrito z ustrezno večjimi dohodki skupnosti. Financiranje vseh potreb v letu 1977 bo potekalo po enakem sistemu kot v letu 1976. III. KRAJEVNE SKUPNOSTI Po oceni bodo imele krajevne skupnosti v letu 1977 na voljo enako višino sredstev kot v letu 1976. Največje investicije bodo opravile krajevna skupnost Kamnik, ki bo med drugim gradila kanalizacijo na Podgorski poti, Cesti treh talcev in Drnovški poti, rekonstruirala bo Ogrinčevo ulico, Podgorsko pot, Pot na Poljane, Aškerčevo in Kebetovo ulico ter Neveljsko pot. Začela bo urejati javno razsvetljavo v predelih Kamnika, kjer je še ni, sofinancirala bo gradnjo TP na Zg. Žalah, nekaj sredstev bo namenjenih za urejanje pločnikov, otroških igrišč, pomoč društvom in organizacijam ter spomeniškemu varstvvi. Krajevne skupnosti Vranja peč, Tuhinj, Nevlje, špitalič in Motnik bodo ob prispevku občanov sofinancirale gradnjo TP in daljnovoda. Krajevna skupnost Srednja vas bo nadaljevala z gradnjo vodovoda na Pirše vem in novega zajetja za vodovod, ki napaja Loke, Potok in Vaseno. Krajevna skupnost Nevlje bo napeljala vodovod v naseljih Tučna in Briše, krajevna skupnost Smarca bo sofinancirala gradnjo nove TP, nizkonapetostno električno omrežje v šmarci in povezavo obstoječega vodovoda s kamniškim vodovodnim omrežjem. Krajevna skupnost Šmartno bo ob sofinanciranju vašča-nov asfaltirala cesto skozi Šmartno, krajevna skupnost Tunjice bo pripravila vso tehnično dokumentacijo za rekonstrukcijo ceste Tunjice—Kamnik. Prav tako bodo tudi krajevne skupnosti Podgorje, Komenda, Moste in druge nadaljevale z urejanjem najbolj prometnih cest na svojih območjih. Krajevna skupnost Križ bo nadaljevala s pripravami za gradnjo kanalizacije. Krajevna skupnost Kamniška Bistrica bo ob sofinanciranju krajevnih skupnosti Godič in Črne pričela z deli na razširitvi pokopališča v Stranjah. Vse krajevne skupnosti so sestavile plan za leto 1977 v okviru sprejetega srednjeročnega plana razvoja krajevnih skupnosti za obdobje 1976—1980. IV. LJUDSKA OBRAMBA Na področju ljudske obrambe v letu 1977 je potrebno nadalje krepiti proces podružabljanja obrambnih priprav in družbene samozaščite, za kar sta podlaga novo sprejeta zakona: Zakon o ljudski obrambi SRS ter Zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah SRS. Nenehno, trajno in ažurno moramo skrbeti za načrtovanje obrambnih priprav vseh družbenih subjektov, saj je od tega odvisna pripravljenost družbe v vojni in v miru, v primeru hudih naravnih nesreč. Občinski upravni organi ter družbenopolitične organizacije morajo posvetiti več pozornosti uresničevanju in ma-terializaciji nalog in ciljev, začrtanih v lastnih obrambnih načrtih; načrte pa morajo stalno dopolnjevati in ažurirati. Na področju kmetijstva je potrebno izdelati analize obstoječih obdelovalnih površin in možnosti za intenzivnejšo obdelavo še za druge krajevne skupnosti; močno pa si je treba prizadevati za razvoj kmetijstva. Pri usposabljanju vseh struktur prebivalstva moramo dosledno upoštevati sprejete programe, v enote civilne zaščite in teritorialne obrambe pa še naprej vključevati občane, zlasti ženske in mladino. Nadaljevati moramo z materialnim opremljanjem enot civilne zaščite, teritorialne obrambe in občinskih zvez, vse napore pa moramo usmeriti zlasti na posodabljanju materialne opreme službe za opazovanje, obveščanje in alarmiranje. V. UKREPI ZA URESNIČITEV PLANIRANIH NALOG V LETU 1977 Osnovni nosilci družbenoekonomskega razvoja so s planskimi dokumenti v letih 1976—1980 sprejeli konkretne naloge in usmeritve, ki jih morajo izpolnjevati. Dolžni so tudi usklajevati in usmerjati celotni proces družbenega in gospodarskega razvoja ter sprejemati ukrepe za realizacijo dogovorjenih ciljev in nalog v letu 1977. Ukrepi na področju gospodarstva — Uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na osnovi ustave in zakona o združenem delu je odločilni pogoj za uspešno realizacijo planskih nalog v letu 1977. — Ustvariti je potrebno pogoje za hitrejšo gospodarsko rast, kar je tesno povezano z usklajenimi razmerji v delitvi dohodka in razporejanju čistega dohodka. Delavci v združenem delu naj zagotovijo hitrejšo rast sredstev za vlaganje v razširjeno reprodukcijo v primerjavi z rastjo sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb. — Za uveljavitev kvalitetnih dejavnikov rasti pa je potrebno pričeti s temeljitejšo preosnovo obstoječega sistema materialne in moralne stimulacije. Interni akti o delitvi osebnih dohodkov morajo zagotavljati dosledno uveljavljanje načela nagrajevanja po delu, da bi dosegli večje učinke pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Delitev osebnih dohodkov glede na dejanski uspeh pri delu mora po-, stati eden izmed najučinkovitejših motivov za stalno povečevanje proizvodnje in dohodka, produktivnosti dela, zniževanje materialnih stroškov in boljšo izrabo kapacitet. — Dosledno je potrebno uveljaviti sprejeta načela v zvezi s kadrovsko politiko. Uvajanje najsodobnejše tehnologije dela v proizvodnjo je pogojeno predvsem s strokovno usposobljenim kadrom, ki tako tehnologijo lahko uvaja in jo obvladuje. To pa je tudi odločilni dejavnik rasti produktivnosti dela. — Materialno in moralno je potrebno stimulirati dosežke na področju raziskovalne dejavnosti ter jih uveljaviti v praksi. — Uveljaviti moramo racionalna merila investiranja ter jih uporabiti pri realizaciji konkretnih investicijskih projektov. — Za izvoz je potrebno oblikovati celovitejše prozvodne programe ter doseči usklajen nastop organizacij združenega dela na mednarodnih trgih. Povečati je potrebno tudi delež uvoza in izvoza iz neuvrščenih držav na področju mednarodne trgovinske menjave. — Posodobiti moramo organizacije dela, tako v proizvodnih delovnih organizacijah kot v družbenih dejavnostih. — Poostriti moramo delovno disciplino, racionalizirati delovni čas in uvesti smotrno varčevanje. — Utrditi moramo povezovanje kmetijske proizvodnje a živilsko industrijo in trgovskimi podjetji. — Stanovanjska izgradnja mora biti pogojena z izgradnjo spremljajočih objektov družbenega standarda. — Izpolniti moramo planske obveznosti za preskrbo prebivalstva ter organizirati potrošniške svete, da bi izboljšali kakovost ponudbe v trgovini. Ukrepi na področju družbenih dejavnosti — Povečati je potrebno učinkovitost delegatskega sistema v samoupravnih interesnih skupnostih. Posebej je po; trebno uveljaviti neposreden vpliv združenega dela pri oblikovanju programov in kvalitete storitev interesnih skupnosti. — Neobhodno bo treiba uskladiti naloge na področju i* vesticijskih vlaganj, pri tem pa bo potrebno upoštevati usmeritve dogovora o temeljih družbenega plana in družbenega plana občine za obdobje 1976—1980. — Oblikovati ustrezne skupne strokovne službe zaradi učinkovitejšega poslovanja in delovanja ter znižanja stroškov samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti. — Zagotoviti pogoje za izvajanje nalog, ki izhajajo iz novega zakona o socialni varnosti. — Skleniti družbeni dogovor o skupni porabi za leto 1977. Ukrepi na področju skupnega pomena — V zvezi s politiko cen bo občina sklenila družbeni dogovor o politiki cen v letu 1977, s katerim bodo opredeljena osnovna načela politike cen. Republiška resolucija predvideva, da rast cen in življenjskih stroškov ne bo višja kot v letu 1976. — Stopnje rasti vseh oblik porabe, osebne, skupne in splošne naj bodo v letu 1977 za 10 odstotkov nižje od stopnje rasli družbenega proizvoda. — Zagotoviti bo potrebno preoblikovanje splošne porabe ter izločiti iz splošne porabe vse tiste oblike, ki ne sodijo vanjo, obenem pa je potrebno ustvariti pogoje za njihovo drugačno organiziranost in funkcioniranje. — Potrebno je razvijati medobčinsko sodelovanje, posebno glede razvijanja racionalnejših in učinkovitejših skupnih služb. — Ustvariti bo potrebno pogoje za zaposlovanje delavcev, ki se vračajo z začasnega dela v tujini. — Po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za financiranje programov razvoja KS v občini Kamnik v srednjeročnem planskem obdobju 1976—1980 zagotavljajo udeleženci tega sporazuma po 400,00 din na zaposlenega v letu 1977. Kamnik, februar 1977 OGLAŠUJTE V »KAMNIŠKEM OBČANU" Danilo Cerkvenik Ivanka železnik Jožica Šuštar, Boris Bolha in Jože Glazar France Klarinik Janez Gradišek Kamniška okrogla miza o preskrb občanov trgovini brez potrošnikov Naš časopis si je tokrat zastavil kar nekoliko zahtevno nalogo in organiziral razgovor za okroglo mizo, ki mu je bil osnovni namen seznaniti bralce s preskrbo v Kamniku. Na razgovor smo povabili predstavnike Kočne, Mesa. Žita kot preskrboval-cev ter potrošniške svete iz Kamnika, Šmarce, Volčjega potoka in Nevelj. Seveda so bih vabljeni tudi predstavniki občinske skupščine, ki je o trgovini razpravljala te dni. Našemu vabilu so se odzvali Jože Glazar iz Žita, Jožica Šuštar in Boris Bolka iz Mesa, Ivanka železnik, Danilo Cerkvenik in Janez Gradišek iz Kočne ter France Kladnik in Tomaž Jančar, ki sva zastopala barve Kamniškega občana. Zal predstavniki potrošniških svetov in občinske skupščine niso sedli z nami za okroglo mizo. KAMNIŠKI OBČAN: Ali je v mesnicah dovolj mesa? BOLKA: Mesa je več vrst. Lahko rečem, da je govedine dovolj, celo nekatere manj kvalitetne dele govedi težko prodamo, ker želijo naši potrošniki predvsem veliko mesa za zrezke. Na Zapricah smo nekaj časa prodajali le meso starejših govedi starih nad 36 mesecev, vendar zanj hi bilo zanimanja, čeprav je prav tako kvalitetno. Že večkrat smo predlagali, da bi bili kvalitetnejši deli mesa dražji, manj kvalitetni pa cenejši. Ne vem zakaj želijo Potrošniki za polnjeno papriko kar stegno mlade govedi. Mesa ne prodajamo le v Kamniku, temveč imamo mesnice ali pa meso prodajamo v sodelovanju s Kočno še v Stahovici, Mostah, šmarci in Komendi ter Smartnem in Lazah v Tuhinjski dolini. Seveda naše mesnice niso odprte vse dni V tednu, saj se to ne bi izplačalo. Oskrba s svinjskim mesom in teletino pa je slabša, živine ne uspemo dobiti po najvišjih dovoljenih cenah, zato imamo po 6 do 8 dinarjev pri kilogramu izgube. Zato prodaje teh dveh vrst mesa ne moremo pospeševati. ŽELEZNIK: Govedine in Perutnine je dovolj, teletine m svinjine pa ne in nekateri naši kupci hodijo po meso v Mengeš ali Ljubljano. Tam je izbira boljša. BOLKA: Drugje je meso dražje. To velja zlasti za mesnico Emone v Mengšu. To pri nas ne smemo delati, saj odgovorni tudi nekaj Vel.iajo. KAMNIŠKI OBČAN: Ali z dolgoročno kooperacijo ni mogoče dobiti zadosti živine, ki bi bila tudi kvalitetna? BOLKA: V kooperaciji iz-Ven občine imamo 4.000 svinj, 'etno pa jih bi potrebovali okoli 10.000. Tudi cena v taki reji je cenejša in znaša a* din, v Ihanu pa jih prodajajo po 28 dinarjev in še kupiti jih ne moremo. Več reJcev bi moralo biti v kam- niški občini, kjer svinj skoraj ne kupimo. Tu naj bi Emona odigrala pomembnejšo vlogo v organiziranju ko-operacijske proizvodnje. Omenil bi tudi črne zakole za zmrzovalne skrinje, ki jih ni malo. KAMNIŠKI OBČAN: Kako pa je z ostalo preskrbo z živili? CERKVENIK: Kamniški kupci so zelo zahtevni in moramo se zelo truditi, da jim ustrežemo. Želimo tudi objektivno oceno našega dela, ki pa jo bodo izrekli edino potrošniški sveti. Ti na žalost še niso zaživeli, čeprav nam bi bili v pomoč, saj bi naše delo lahko nenehno prilagajali večinskemu mnenju, svetov. V občini si prizadevamo, da imamo na policah istovrstne izdelke vsaj dveh izdelovalcev. Seveda pa vsem ne bomo mogli ustreči, ker to zelo podraži stroške. ŽELEZNIK: Veliko je kupcev, ki zahtevajo le eno vrsto blaga, nekaj pa je takin, ki zahtevajo kaj posebnega. Vendar tako široke izbire ne moremo imeti, saj bi imeli še večje zaloge. Zal nam sistem marž preširoko izbiro skoraj onemogoča. Ce nekdo želi kavo z oznako, ki pri nas ni običajna, je pač ne more dobiti. Povedati pa moram, da prodajamo vsaj 7 ali 8 vrst kav. CERKVENIK: Večkrat je slišati pripombe na račun prodajnega prostora, ki ga je bojda premalo. Poudariti moram, da smo po površini prodajnega prostora na občana nad slovenskim povprečjem. Tudi lokalov imamo veliko, zato pa so poslovni stroški zelo veliki. KAMNIŠKI OBČAN: Ko že govorimo o prodajnih prostorih, nas zanima gradnja kamniške blagovnice. CERKVENIK: Letos bomo dokončali samopostrežno tr govino na Bakovniku, ki bo začela poslovati te dni. Vsa naša prizadevanja pa so usmerjena v gradnjo blagovnice, ki jo Kamnik potrebuje. Zal lokacije za gradnjo večje blagovnice še ni in prav te dni poteka javna razprava o tem problemu. Kočna načrtuje še gradnjo samopostrežnih trgovin v Komendi in Stranjah v tem srednjeročnem obdobju. V starem delu mesta bomo obnovili le poslovalnici Hranila in lokal nasproti občine. Povedati pa moramo, da bi blagovnica že stala, če ne bi toliko denarja vlagali v starem delu mesta. GRADIŠEK: Kočna se bo povezovala z nekaterimi zanimivimi proizvajalci pri nas in v specializiranih trgovinah bomo prodajali njihovo blago. To bo zanimivo tudi za kupce izven Kamnika, saj bi tako lahko postregli tudi z dobro izbiro posebnih izdelkov. Tu zlasti mislim na konfekcijo in ostala oblačila. KAMNIŠKI OBČAN: Veliko Kamničanov kupuje v drugih mestih, čemu? CERKVENIK: O odlivu kupne moči iz Kamnika je bilo veliko govora. Zal točnih podatkov ni, vendar moramo omeniti, da kupujejo pri naš potrošniki iz vse Slovenije. To vidimo po čekih občanov. Tudi 42 odstotkov potrošniških posojil ni iz naše občine. To je tudi dokaz, da odliv le ni tako velik. KAMNIŠKI OBČAN: Ali v Kamniku res ni osnovnih vrst kruha? GLAZAR: Problem je v soboto, ker ob lepem vremenu prodaja kruha močno upade. Peki delajo po 10 ur na dan in v dveh izmenah, vendar trdim, da sledimo zahtevam. Spečemo po 5.000 kilogramov kruha dnevno, Kamnik pa ga potrebuje okoli 4.500 kilogramov. Zato ga lahko vozimo še v Domžale, Moravče in Cerklje. Do leta 1979 bomo naše zmogljivosti še povečali, tako da bomo spekli okoli 6.000 kilogramov kruha na dan. ŽELEZNIK: Kruh je vedno iskan. Tudi izbire imamo dovolj, zato je tudi od drugod veliko kupcev. Večkrat pa se zatakne pri črnem kruhu, ki ga pozno popoldne navadno zmanjka. GLAZAR: črnega kruha ne jemljemo nazaj, saj ga ne moremo zmleti v drobtine. Zato morajo v trgovinah tudi dobro premisliti, koliko kruha naročijo. Povedati pa moram, da se kupci ne odločajo za nakup zaradi cene. Saj velja kilogram kruha večkrat manj kot zavoj cigaret. Pravite, da kruha zmanjka. Ob novem letu ga je bilo pri nas do 17. ure, v Ljubljani pa ga je zmanjkalo že ob 13. uri. Ko ob sobotah kruha zmanjka, izpad, ki je posledica manjših zmogljivosti, kaj hitro nadoknadimo. Z razširitvijo pekarne bomo problem rešili in odpravili nočno delo pekov. Pekli naj bi tudi pecivo. Omeniti pa moram še neurejen sistem cen, ki nam ne zagotavlja povprečne družbene akumulacije. Pri osnovnih vrstah kruha zaslužka sploh ni. KAMNIŠKI OBČAN: Veliko pripomb leti na račun prodaje sadja in zelenjave. GRADIŠEK: Lani se je o-skrba izboljšala, saj smo upoštevali priporočila izvršnega sveta občinske skupščine. Lahko rečem, da smo imeli nekatere ozimniške pridelke najcenejše v Sloveniji. Toda srečujemo se s problemom grosiranja naših trgovin. Sadje in zelenjavo vozimo iz Kranja, saj v Kamniku še ni objektivnih pogo jev za specializirano prodajo na debelo prav teh izdelkov. Poleti bomo imeli več stojnic in povezali se bomo z neka terimi direktnimi prideloval- ci. Pri razvoju te dejavnosti nas ovirajo tudi zelo nizke maloprodajne marže, ki večkrat ne dovoljujejo kritje vseh stroškov, ki jih v tej prodaji ni malo. Podobno je tudi pri drugih živilskih izdelkih, kjer marže ne zadoščajo za pokritje prodajnih stroškov. Trgovina ni več tako akumulativna kot je bila nekdaj. To se vidi tudi pri novogradnjah živilskih in drugih trgovin, ki jih brez posojil bank ne bi mogli graditi. V našem kratkem pogovoru žal nismo omenili vseh problemov, na katere naletijo preskrbovale! kamniških potrošnikov. Naš pogovor za okroglo mizo morda ni dosegel vseh namenov, ki smo jih imeli. To je tudi posledica, ker z nami niso sedeli predstavniki potrošnikov, ki smo jih vabili. Pogovor je zapisal T. JANČAR PLANIRANE INVESTICIJE V GOSPODARSTVU (Nadaljevanje z 8. strani) od tega: Skupaj v lastna tuja 000 din sredstva sredstva 1 2 3 4 5 ' Gospodarstvo skupaj: 224.510 128.438 96.072 Industrija 185.793 107.281 78.512 Rudnik kaolina '..000 2.000 3.000 izgrad. dodat, linije pri pred. kalcita Svit 5.600 4.600 1.050 modernfe. orodj. v ker. in varst. ured. v keroič. obratu Titan 63.964 22.607 41.357 — TOZD Livarna I 41.528 9.205 32.323 moder, livarne in obdelave — TOZD Ključavnice II 16.616 9.970 6.646 oprema za proizvod, ključavnic, sklad, za surovine — DSS 5.820 3.432 2.388 oprema za orodj., oprema za vzdrž., družb, prehr. adpt. objekta III. Kemijska ind. Kamnik 26.600 18.000 8.600 nove invest. in rekonstr. star. zmog., invest. vzdrž. Stol 38.733 17.933 20.800 — TOZD tov. sedež. poh. 7.000 5.000 2.000 rekonstrukcija stolarne — TOZD tov. plosk. poh. — — — TOZD tov. masiv, polizd — — — — TOZD Sloga 6.400 2.400 4.000 kotlov., lopa za jarmenik, lakir., montaž, del. in sklad. got. izdel. — TOZD Interier 6.333 1.533 4.800 razstavno — prodajni prostor - DSS 19.000 9.000 10.000 razst. — prod. prost., jedil. — delav. restavracija Menina 15.000 15.000 — predsušil. za les in suš. napr., sklad, lakov, obdeloval, stroji, naprave in oprema Svilanit 31.000 31.000 —. , — TOZD Svila 11.000 11.000 izgrad. novih prost., obnova stroj, parka 1 2 3 4 5 — TOZD Frotir 18.000 18.000 _ moderniz. stroj, opreme, čistil, naprava — DSS 2.000 2.000 — izgrad. novih prostorov in oprema .... . Tovarna usnja 7.050 7.050 — TOZD Usnjarna 5.710 5.710 — nabava opreme, gradb. dela — TOZD Usnj. konfekcija 1.040 1.040 — nabava opreme, gradb. dela — DSS 300 300 — projekt za čiščenje odpadnih voda Eta — živil, ind. 19.396 7.091 12.305 nabava opreme, grad. prizidka, montaž, trgovina, grad. skladišča, čistil, napr. Kozorog 520 520 — razširit., rekonstrukc. in vzdržev. Gozdno gospodarstvo 747 747 — vzdrž. gozdnih cest . Graditelj 5.000 5.000 — obnova stroj, parka, izgrad. sklad, za gorivo in baz. za separac, adapt. uprav, prostorov. Alprem 20.000 4.000 16.000 novograd. objekta na novi lokaciji Projekt 850 850 — stroji in mehanizacija Kočna — ni podatkov Planinka 200 200 — nabava opreme Viator 3.300 3.300 — elektrif. počit, nas Vel. pl., nabava nove UKW telef. Lončarsko pod j. 180 180 — nabava nove opreme Usluga 200 40 160 vzdržev. in nabava nove opreme Podjetje Meso 400 400 — vzdrževanje opreme Zarja 3.120 3.120 — odkup zemlj., nab. stroj, opr., nab. pisar opreme Komunalno podjetje 4.200 2.800 1.400 grad. rezerv. Grad in obnova vodov, sistema Pod skalco, obnova kanaliz. Pot na Poljane, izgrad. javnih sanitarij, ureditev prostora za žarne grobove na Žalah, ureditev tržnice, nabava stroj, parka in orodja, odplačilo anuitet ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK potrebuje pri predelavi povrtnin s 1. julijem 1977 večje število delavk za določen čas s polnim delovnim časom Na delo sprejmemo tudi gospodinje in upokojenke s skrajšanim delovnim časom (4 ure) na delovna mesta — čiščenje povrbnin. Nudimo možnost solidnega zaslužka tudi učencem in dijakom na počitniški praiksi. Vse podrobne informacije daje kadrovska služba podjetja. KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZKS KAMNIK objavlja prosto delovno mesto TAJNICE KOMITEJA Kandidatke morajo imeti končano upravno-admind-strativno ali ekonomsko srednjo šolo. Imeti morajo tudi moralno-politične vrline. Razpis velja 15 dni po objavi. ŠIVALNI TEČAJ V KAMNIKU Delavska univerza Kamnik razpisuje v sodelovanju z Bagatom šivalni tečaj (začetni in nadaljevalni). Prijave sprejema Delavska univerza Kamnik, Maistrova 2, osebno, pismeno ali po telefonu 831-452. Razgovor za vse prijavljene in zainteresirane bo v petek, 14. aprila ob 17. url, v prostorih Delavske univerze, Maistrova 2 (nad Delikateso), kjer bodo določili datum prieetka tečaja in dali vse druge informacije. STOL industrija pohištva stol kamnik Jugoslavija vabd k sodelovanju večje število mizarjev Prosta delovna mesta imamo v: TOZD »Sloga« Moste, TOZD Tovarne ploskovnega pohištva Duplica in v TOZD Tovarne sedežnega pohištva Duplica Po dogovoru lahko kandidate zaposlimo pri montažnih ali strojnih delih v tovarni aH na montažah na terenu. Učence osmih razredov osnovnih šol obveščamo, da imamo prosta mesta za 12 učencev, ki jih bomo s praktičnim izobraževanjem usposobili za poklic pohištveni mizar. Prijave sprejema in daje informacije: Industrija pohištva »Stol« Kamnik, Kadrovska služba, Duplica. DOM UPOKOJENCE V KAMNIK V USTANOVITVI KAMNIK Svet doma upokojencev Kamnik v ustanovitvi vabi k sodelovanju delavke za delovno mesto strežnice — sobarice, ki imajo veselje za delo s starostniki ter snažilke — snažilca Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu. Kogar delo veseli, naj se oglasi v upravi Doma ali pošlje pismeno ponudbo na naslov: Dom upokojencev Kamnik, Neveljska pot 26. Alfonzu Skali v spomin 31. januarja 1.1. smo pokopali na ljubljanskih Žalah popularnega kamniškega turističnega delavca — Alfonza Skalo. Prek 50 let je uspešno deloval v kamniškem turizmu, več let kot predsednik društva, v zadnjih 25 letih pa kot njegov tajnik. Pred smrtjo je bil tudi upravni tajnik PD Kamnik. Za svoje neumorno delo je prejel najvišje republiško turistično odličje. Pred drugo vojno je bil agi-Ien odbornik kamniške Narodne čitalnice, član njene dramske skupine ter odličen violinist salonskega orkestra. Med okupacijo je v najtežjih anen okusil kar dvakrat gc- stapovske zapore v Begunjah. Narodno osvobodilni boj je podpiral materialno. V življenju mu je bila usoda mnogokrat nenaklonjena in krivična, doživel je hude pretrese — težave pa je prenašal potrpežljivo ter jih skušal pozabljati z delom. Bil je neumoren delavec, vse naloge je opravljal z izredno natančnostjo, vedno ob času ter uspešno. Bil je odličen organizator kamniške osrednje turistične prireditve Dneva narodne noše. Ne bomo ga več občudovali, kako zavzeto in ves pomlajen ureja vsako leto sprevod narodnih noš, kako srečen je in vesel, ko poteka vse po načrtu in kako si oddahne, ko prireditev uspe. Uragl Alfonz, tvoji prijatelji, turistični sodelavci, pa številne narodne noše iz Kamnika, Domžal, Mengša, Lukovice ter drugih krajev Gorenjske, Dolenjske in Bele krajine, iz slovenskih vasi krog Trsta in So-vodenj pri Gorici, Iz Rezije in Ukev v Kanalski dolini ter koroških Radiš, Zilske doline in Železne Kaple, te bomo ohranili v najlepšem, trajnem in hvaležnem spominu. TD KAMNIK Teden dni na Pokljuki Osnovna šola Moste-Ko-menda je letos že drugič organizirala zimsko šolo v naravi, šole, ki je bila na Pokljuki sredi marca in je trajala tedn dni, so se udeležili učenci obeh petih razredov. Vreme je bilo naklonjeno. Ves teden, z izjemo prvega in zadnjega dne, so učenci preživeli na snegu. Nekateri so že znali smučati, precej pa je bilo tudi začetnikov. V tednu dni so vsi osvojili osnovne prvine pravilnega smučanja. V Šport hotelu na Pokljuki imajo tudi bazen, tako so se učenci lahko še kopali, seveda pa so večino časa preživeli na smučeh. Učenci so se udeležili tudi krajših sprehodov. Na enem od njih so obiskali borca Franca Jernej ca-Milčeta. Pripovedoval jim je spomine iz narodnoosvobodilne vojne, tako o napadu na Turjak in o znani bitki na Pokljuki konec leta 1943. Predzadnji dan je bilo organizirano tekmovanje v veleslalomu. Tekmovanja so se udeležili vsi učenci, razen enega, ki je zbolel. Vsi so progo uspešno prevozili. Med dekleti je zmagala Sanda Ci-bašek, med fanti pa Roman Perne. Teden dni na snegu, v soncu, je hitro minil. Vsem je bilo hudo ob slovesu — učencem in učiteljem. In kako pravzaprav poteka dan v zimski šoli v naravi? Učenci so vstajali okrog sedme ure, pospravili sobe in postelje. Ob osmih je bil zajtrk. Pri zajtrku so stregli učenci, ki so bili tisti dan zadolženi za dežurstvo. Po zajtrku je skupina, ki so jo sestavljali dežurni učenci in to-varišica, ocenila sobe. Ocene so nato vpisali v tabelo, ki je visela na vratih. Dežurni so tudi skrbeli za red od jutra do večera. Po zajtrku je sledilo smučanje. Ves teden je bilo lepo vreme in udeleženci zimske šole so ga tudi korenito izkoristili. Smučali so povprečno pet ur dnevno. Po kosilu je bil krajši počitek, potem pa spet smučanje in pred večerjo so šli še na krajši sprehod. Pred spanjem so organizirali razne zabavne igre. Učenci so v prostem času tudi veliko risali ali pa brali, dekleta so pletla ... V zadnjih nekaj letih je šola v naravi, pa najsi to bo poletna ali zimska, postala obvezen del učnega programa. Nekatere osnovne šole tega dela programa še niso uspele uresničiti. V kamniški občini je to uspelo le osnovni šoli Moste-Komenda. Na pomoč ji je priskočila TTKS Kamnik, ki ji predvsem pomaga s kadrom za vodenje teh šol. Osnovna šola je tudi sama nabavila nekaj parov smuči in drugo smučarsko opremo, da bi se zimske šole v naravi lahko udeležili tudi tisti učenci, ki jim te opreme starši ne morejo kupiti. In zakaj se te šole na Pokljuki niso udeležili vsi učenci iz obeh petih ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni nas je zapustila naša draga hčerka, sestra in teta MILICA KOŠALIN Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, posebno pa pevskemu zboru iz Stranj in Cerkelj. Vsem in vsakomur, ki je v teh dneh delil z nami našo neizmerno bolečino in nas hrabril v tako težkem času, naša prisrčna hvala. Iskrena hvala vsem, kd ste jo spremili na zadnji poti in obsuli njen grob s cvetjem in venci. Žalujoči: mama, ata, sestre Vera, Marija, Nada in Helena z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi najine hčerke BRANKE CERAR se iskreno zahvaljuijeva vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nama, ji darovali cvetje in jo pospremili na zadnjo pot. Žalujoči starši ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega očeta PETRA JUHANTA iz Kamnika, Kranjska c. 4/č se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin, izrekli sožalje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osnovni šoli Toma Brejca, društvu upokojencev ter sostanovalcem s Kranjske ceste 4/č. Hvala vsem za podarjeno cvetje in vence. Žalujoča družina Juhant razredov, ampak le trideset? Pred odhodom na Pokljuko so imeli v šoli roditeljski sestanek. Pokazalo se je, da nekateri starši ne dajo otrok v to zimsko šolo, ker se boje za njihovo varnost. Vsekakor bi morali ti starši vsaj en dan prisostvovati zimski šoli v naravi in se na lastne oči prepričati o uspešnosti tega novega dela učnih programov osnovnih in srednjih šol. SONJA H. Obvestilo O OBVEZNEM CEPLJENJU PSOV PROTI PASJI STEKLINI Na podlagi 11. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. list SFRJ, št. 43/76) in 8. točke Odredbe o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1977 (Ur. list SRS, št. 31/76) morajo vsi lastniki psov v občini Kamnik pripeljati svoje nad tri mesece stare pse na cepljenje proti pasji steklini. Stroški rednega cepljenja znašajo 60 din. RAZPORED CEPLJENJA Dan 12. IV., torek INišTRUIRAM NEMŠČINO ZA OSNOVNO IN SREDNJE ŠOLE NA VAŠEM DOMU. Ponudbe pod »USPEH ZAGOTOVLJEN«. Vesten kvalificiran ključavničar ali klepar takoj dobi službo ▼ bližini Kamnika. Stanovanje in hrana zagotovljena. Ponudbe pod »VESTEN«. Kupim, vzamem v najem lokal v središču mesta; primaren za manjšo prodajalno. Ponudbe pod: »CENA PO DOGOVO RU«. 13. IV., sreda Za zamudnike: 25. IV., ponedeljeta) MOTNIK LAZE Sr. VAS b) KOMENDA ŠMARCA KREGARJEVO Zbirališče Ura cepljenja a) MOTNIK pri Flegarju 8—9 ŠPITALIC pri šoli 9—9.30 Zg. TUHINJ pri Kavsarju 10—11 LAZE pri kraj. uradu 11—13 ŠMARTNO pri Hvaletu 12—18 Sr. VAS pri Ostanku 13—14 b) MOSTE pri Resniku 8—9 KOMENDA pri Kramarju 9—10 KRIŽ pri čubru 14—15 a) NEVLJE pri Novaku 8—9 KAMNIK na sejmišču 15—16 ob Nevljici 8—9 b) ŠMARCA pri Jeranu 9—10 VOLČJI POTOK v Arboretumu Zg., Sp. PALOVČE pri zaharju 10—11 VRANJA PEČ VELIKA LASNA pri Zalaznlku 11—12 TUNJICE pri Jamovcu 14—15 Sp. STRANJE pri Pernetu 8—8.30 KREGARJEVO pri Prodniku 9—10 KRIVČEVO pri Jurčku 10—11 ČRNIVEC pri Nežkl 11—12 GODIČ pri Hribarju 14—15 26. IV., torek KAMNIK pri Flegerju pri kraj. uradu pri Ustanku pri Kramarju pri Jeranu pri Prodniku na sejmišču 8—9 9—10 10—11 8—9 9—10 10—11 10—11 15—16 Po opravljenem cepljenju bo opravljena kontrola ln bodo vsj necepljeni psi pokončani na stroške lastnikov. Popadljivi psi morajo imeti nagobčnike! VETERINARSKI INŠPEKTOR Demcter Sadnikar ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža in očeta JOŽETA SPRUKA po domače Jeršičevega očeta z Gozda se vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, iskreno zahvaljujeva, posebno pa gasilskemu društvu, pevcem ter govorniku. Žalujoča: žena Polona in sin Franc , ZAHVALA Ob smrti dragega očeta ALOJZIJA HVALE se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili k večnemu počitku, mu darovali cvetje in sočustvovali z nami. Zahvala tudi g. župniku, č. sestri organistinji ter pevcem. Posebna zahvala vsem sosedom. žalujoči: žena Ivana, sinova Lojze in France ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice MARIJE ROŽIČ se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem govornikom za ganljive besede ob odprtem grobu, ZZB, pevcem Pirnat, društvu upokojencev Kamnik, dr. Julfci Matjan-Šuštar, vsem, ki ste darovali vence in drago mamo zasuli s cvetjem, jo spremili na zadnji poti ter nam izrazili pismeno ali ustno sožalje. Vsem in vsakomur še enkrat najlepša hvala! žalujoči: hčerka Marinka z možem, vnukinja Stanka z družino Skrb za izseljence V prostorih glasbene šole v Domžalah je bil dne 25. februarja 1977 občni zbor Izse-ljeniške matice, podružnice Kamnik-Domžale. Občnega zbora so se udeležili vsi dosedanji in predvideni novi odborniki ter Ernest Petrin iz Radia-Ljubljana. Vabili so tudi vse predstavnike organizacij obeh občin s prošnjo, da bi se občnega zbora udeležili in aktivno sodelovali pri oblikovanju predlogov in sklepov, da bi bilo delo podružnice tudi v naslednjem obdobju na tem tako pomembnem narodnostnem in družbenopolitičnem področju uspešno. Vabilu se je odzval sekretar SZDL iz Domžal Marjan Stopar. Dal je vse priznanje dosedanjemu odboru in tudi novemu zaže- lel še več uspehov ob oblikovanju nalog, ki čakajo podružnico. Od začetnih dni, ko nam je tovarišica Ina Slokanova na občini Kamnik predstavila pomen in smernice delovanja Matice, se je marsikaj spremenilo. Predsedovali so štirje predsedniki, od katerih je bil prvi 1957. leta umrli Ivan Perčič, povratnik iz Francije. Sledili so še Štefan Urbane, France Vidervol in Stane Simšič. Vsa ta leta so vodstveni funkciji opravljali Kamniča-ni, končno pa ju bodo sprejeli mladi Domžalčani. Predsednik je Srečko Berčič, tajnik Anton Miklavčič. Tovariš Berčič se je zahvalil za zaupanje in poudaril, da brez pomoči dosedanjih v delu z Nova trgovina Kranjska trgovska hiša ELITA je odprla v torek, 1. marca, v Kamniku v Maistrovi ulici novo specializirano trgovino NOGAVICAH, Prodajalna je založena z vsemi vrstami ženskih, moških in otroških nogavic. Kot dopolnilna izbira bo na voljo še otroška tekstilna galanterija, trikotaža in drobna konfekcija za dojenčke. Novi lokal v Maistrovi ulici bo popestril izbiro in ponudbo nogavic, saj je Nogavičar Prva tovrstna specializirana trgovina v Kamniku. Preure- jeni prostori nekdanje pekarne se živahno vklapljajo v obnavljanje kamniškega centra, Elita bo skrbela, da bo prodajalna vedno lahko ustregla vsem željam in potrebam potrošnikov. S svojo prisotnostjo v občini Kamnik hoče prispevati svoj delež k razvoju trgovine in gospodarstva kraja na sploh. Cilj trgovskega podjetja Elita je, da si ustvari in pridobi zaupanje potrošnikov na način, ki temelji v socialistični trgovini edinole na poštenosti in korektnem odnosu do kupca. izseljenci že izkušenih članov ne bo šlo, posebno sedaj, ko so pred nami nove odgovorne oblike dela. Na občnem zboru je bilo ugotovljeno, da stari rod izseljencev izumira. Leto za letom manj jih prihaja na naša srečanja. Prihaja pa že drugi rod, rojen v tujini, z znanjem ali neznanjem materinega jezika, kakršni so pač bili starši. Tudi ti še ostanejo na naši skrbi, to je naša kri. In če so s prvim obiskom vzljubili domovino svojih staršev, naj ostanejo naši. In končno je tu povojna migracija. Res je, da so mnogi odšli za boljšim kosom kruha in doma pustili delo, spet drugi so šli iz potrebe. Nekaterim so v dolgih letih odsotnosti pognale korenine v tujini. Mi pa ne želimo, da bi jih tujina vsrkala. Druge muči hrepenenje in želijo domov, če bi dobili delo in stanovanje. Vse to je zapisano v programu nadaljnjega delovanja podružnice. Radi bi svoje želje in možnosti posredovali vsem zdomcem prek časopisa Občan, ki ga pošiljamo brezplačno vsem, če 1» vemo za njihov naslov. ZATO SE PONOVNO OBRAČAMO NA VSE OBCANJJ KI IMAJO SVOJCE V TUJINI, NAJ NAM POSREDUJEJO NJIHOVE NASLOVE NA OBČINSKO KONFERENCO SZDL KAMNIK ALI DOMŽALE. M.B. Veliko lopat zemlje so morali premetati Končno elektrika? Letos avtobusna postaja Krajevna skupnost Smarca Je v preteklem letu zbrala 209.916 din krajevnega samoprispevka, 118.973 din so prispevale delovne organizacije Po samoupravnem dogovoru 0 financiranju potreb KS, občinski proračun je prispeval 17.765 din, namensko prihranjena sredstva iz leta 1975 pa So znašala 137.909 din. Skup-lih dohodkov je imela KS Smarca v preteklem letu «04.344 din, izdatkov pa 37.553 din. Zbor občanov krajevne skupnosti Smarca je febru-arja meseca obravnaval poročilo sveta KS in zaključni račun za leto 1976. Iz poročite je bilo razvidno, da se je Svet soočal z mnogimi težava- mi, ki jih v teku leta iz objektivnih razlogov ni mogel rešiti. Zaradi dolgotrajnega postopka za pridobitev soglasij in v zvezi s tem tudi gradbenih dovoljenj niso mogli zgraditi predvidenih avtobusnih postajališč, pločnikov in še nekaterih drugih manjših del. Ta dela, kot je predvideno, bodo opravili v letošnjem letu. Svet krajevne skupnosti je v lanskem letu pripravil vso tehnično dokumentacijo za gradnjo nove transformatorske postaje in elektrovoda nizke napetosti v Spodnjem logu, ki jih je nujno potrebno zgraditi zaradi preobremenjenosti obstoječega električnega omrežja. Za to investicijo bodo občani dali še posebne prispevke, kajti vsa do sedaj zbrana in prihranjena sredstva ne bodo zadostovala za pokritje stroškov. Krajevna skupnost bo v letošnjem letu poskrbela za nekaj opreme za CZ, nudila bo pomoč družbenim organizacijam in društvom ter za vzdrževanje kulturnega doma. Razmišljajo tudi o pripravah za gradnjo gasilskega doma. Občani so kljub kritični oceni poročila priznali prizadevanje in napore sveta KS pri izpolnjevanju sprejetih nalog. ml Zbor občanov krajevna skupnosti Vranja peč je februarja obravnaval in potrdil zaključni račun KS za leto 1976. Skupni dohodki krajevne skupnosti so v lanskem letu znašali 630.287 din, od tega je bilo iz samoprispevka 60.702 din, delovne organizacije so po samoupravnem sporazumu o sofinanciranju programov KS skupno s solidarnostnimi sredstvi prispevale 212.826 din, ki so namenjeni za gradnjo novega daljnovoda in transformatorja. V ta namen so zbrali tudi sami občani 151.000 din, občinski proračun pa je primaknil še 40.000 din. Gradnjo novega daljnovoda in transformatorjev v krajevni skupnosti pripravljajo že nekaj let, kajti električna napetost v naseljih te KS je tako slaba, da je ob konicah onemogočeno vsako obratovanje električnih naprav. Zato so že v preteklih letih omejili druge izdatke in prihranili 117.578 din za navedene naprave. Razen denarnih prispevkov so se občani obvezali, da bodo zbrali električne drogove in jih postavili. Po dogovoru med krajevno skupnostjo in elektropodjetjem bo tudi podjetje zagotovilo del finančnih sredstev in bodo z deli začeli v letošnjem letu. Za vzdrževanje cest je krajevna skupnost v preteklem letu porabila nekaj nad 40.000 din, ki jih je prispevala občina, ter 3.321 din za funkcionalne in druge izdatke, katerim se niso mogli izogniti. Zbor občanov je ugotovil uspešno delo sveta krajevne skupnosti in mu dal vse priznanje in podporo za na-dalnje delo v letošnjem letu. ml. Vodovod na Vrhpolju V zgornjem delu Vriipolja (Zlata kaplja) je zelo slaba preskrba z vodo. Že lansko leto so se krajani odločili, da bodo izgradili vodovod. Z deli so pričeli novembra 1976 z izkopom cevovoda od zajetja do zbiralnika. Zaradi strmega zemljišča so morali celotni izkop ter dela na zajetju opraviti ročno. Plastični cevodvod bo oskrboval z zdravo pitno vodo 14 hiš. Dolžina vodovoda, od zajetja do hiš, ki je že položen, je 1600 metrov. Izkopali so tudi že glavni vodni zbiralnik, kjer so sodelovali mladinci-brigadirji OK ZSMS Kamnik. Krajani se jim za delo zahvaljujejo in želijo, da bi jim še priskočili na pomoč. Po izračunu, ki ga je pripravil vodovodni odbor, ki ga zelo uspešno vodi Peter Vr-tačnik, bo morala vsaka hiša opraviti najmanj 150 prostovoljnih delovnih ur, to pa bo po vsej verjetnosti premalo, saj je že sedaj opravljenih povprečno preko 100 delovnih ur na hišo. Za betoniranje bodo porabili 50 m' betona, 1200 kg železa, zgrajena bosta dva zbiralnika, večji bo sprejel 60 m» vode, urejeno bo zajetje, predvidena so tudi štirje hidranti. Vode bo dovolj, ne ne samo za sedanje, temveč tudi nove hie. Krajani so s tem delom dokazali, da je s slogo in skupnimi močmi moč urediti probleme razvoja kraja, njihova želja pa je, da bi voda pritekla po ceveh za praznik dela l.maj. K. F. Gasilska enota v Donitu Pretekli mesec so v Dond-tovih TOZD v Kamniku organizirali prostovoljno gasilsko društvo. Dosedaj je bilo v bivšem Svitu zaposlenih veliko delavcev, ki so bili doma povezani v gasilske enote, vendar v tovarni gasilska dejavnost ni bila organizirana. V delovni organizaciji imajo grenke izkušnje s požari, saj so imeli v preteklosti na obisku dva večja »rdeča petelina«, ki sta naredila veliko gospodarsko škodo. Zato so ku- pili nekaj gasilske opreme in delu pritegnili še strokovnjaka, Na ustanovnem občnem zboru, ki se ga je udeležilo veliko število gasilcev, so se dogovorili za široko akcijo seznanjanja zaposlenih s požarno varnostjo. Le dobro obveščen in usposobljen delavec bo lahko preprečil požar. Industrijsko gasilsko društvo Donit bo povezano s kamniškimi gasilci. ,. H* Vaška skupnost Nevlje KAMNIŠKA KRONIKA V Črni največ za ceste POROKE Marjan Baloh, elektrotehnik iz Doba pri Domžalah, star 32 let, in Dragica HRIBAR, delavka iz ZG. Tuhinja, stara 27 let. Roman JAKSA, šofer iz Kamnika, star 22 let, in Irena LETNAR, študentka iz Mekinj, stara 19 let. Marjan KOKALJ, delavec iz Potoka nad Železniki, star 23 let, in Andreja ZALOKAR, delavka iz Nasovč, stara 18 let, Janko OGRIN, elektromehanik iz Mengša, star 21 let, in Sonja HACIN, prešivalka iz Mlake, stara 16. Peter ZORMAN, ključavničar iz Komende, star 37 let in Angela STEFULA, prodajalka iz Kamnika, stara 23 let. SMRTI Jožefa CEVC, os. upokojenka iz Kamnika, stara 93 let, Frančiška DROLC, kmečka upok. iz šmarce, stara 72 let. Janez GOLOB, km. upok, iz Tunjiške Mlake, star 82, let. Marija GOLOB, druž. upok. iz Bistričice, stara 73 let, Franc HOČEVAR, upokojenec-kmet iz Zej pri Komendi, star 77 let, Alojz HVALE, upokojenec z Rožičnega, star 74 let, PETER JUHANT, os. upokojenec, iz Kamnika, star 74 let. Rudolf KOLMAN, traktorist iz Vodic, star 40 let, Franc POTOČNIK, kmečki upokojenec iz Godiča, star "79 let, Marija PREZELJ, osebna upokojenka iz Ljubljane, stara 80 let, Frančiška PIRC, osebna upokojenka iz Ljubljane, stara 78 let, Marija ROŽIC, druž. upok. iz Kamnika, stara 82 let, Matilda RAUSL, osebna upokojenka, iz Kamnika, stara 79 let, Jožef SAD JAK, osebni upokojenec iz Mekinj, star 78 let, Jožef VIDMAR, osebni upokojenec iz Kamnika, star 71 let, Krajevna skupnost Črna je v preteklem letu porabila največ sredstev za vzdrževanje in nove gradnje cest, saj so porabili kar 190.809 din. Od tega za novi most na Krivče-vem 58.647 din, za most v Pod-studenec 21.021 din in za gradnjo nove ceste v Zavrh 77.820 din. Stroški za gradnje in načrte vodovodov so znašali 16.383 din. Krajevna skupnost je prispevala za novo električno omrežje 87.459 din, od tega največ za elektrifikacijo najvišje gorske kmetije Podkrajnik. Pri razporeditvi sredstev v preteklem letu nismo pozabili tudi na druge dejavnosti in potrebe, kot so Vzdrževanje pokopališča, SLO, CZ in druge funkcionalne stroške. Skupno je krajevna skupnost Črna v preteklem letu potrošila 314.762 din. Dohodki krajevni skupnosti v preteklem letu so znašali 415.514 din. Od te vsote so zbrali s samoprispevkom 176,929 din, delovne organizacije so prispevale po samoupravnem sporazumu 117.313 din, od tega namensko 40.000 za elektrifikacijo Podkrajni-ka. Občinska skupščina je v obliki dotacije prispevala 80.490 din, od tega 20.000 din za gradnjo ceste v Zavrh in za napeljavo elektrike k Podkraj. niku 28.000 din. Razen navedenih dohodkov je imela krajevna skupnost še 70.719 din prenesenih iz leta 1975. Od zaključnem računu je imela krajevna skupnost na tekočem računu 100.759 din, ki so razporejena z novim letnim planom. Zbor občanov je imel pripombe na delo odbora za dokončno ureditev mostu čez potok Volovljek na Krivče-vem ter je zahteval, naj bodo dela končana do konca marca, kajti stari most je popolnoma neuporaben. Zbor občanov je potrdil zaključni račun KS in zaželel svetu prav tako uspešno delo v letošnjem letu. ml. Krajevna skupnost Nevlje je med večjimi krajevnimi skupnostmi v kamniški občini. Vključuje 8 naselij z različnimi potrebami in razvojnimi možnostmi. Zaradi tega, da bi pospešili razvoj bolj oddaljenih naselij Hrib in Pore-ber in da bi se občani v čim-večjem številu udeležili pri naporih za napredek teh dveh vasi, so ustanovili vaško skupnost, ki v okviru krajevne skupnosti samostojno dela in rešuje svoja vprašanja. Ta vaška skupnost predstavlja 23 odstotkov skupnega števila prebivalcev v KS Nevlje in je s tem odstotkom tudi soudeležena pri vseh dohodkih KS. Krajevna skupnost jevpre- Posebni znaki za ustavljanje in parkiranje motornih vozil Novembra lanskega leta je pričela veljati odredba republiškega sekretarja za notranje zadeve o posebnih oznakah za ustavljanje in parkiranje vozil na krajih, kjer sicer to ni dovoljeno, za vozila zdravstvenih organizacij, katerih delavci obiskujejo bolnike ali nudijo pomoč ponesrečencem, dalje za vozila zdravstvenih delavcev, ki opravljajo prej našteta opravila in končno za vozila invalidnih oseb, ki se težko gibljejo. Znake izdaja oddelek za notranje zadeve na prošnjo upravičenca, ki mora predložiti mnenje adraivsibvene oairoma invalidske organizacije o upravičenosti za pridobitev znaka. Stroške za znak plača vsak upravičenec sam. Dejstvo, da je oddelek za notraje zadeve dosedaj prejel šele dve prošnji za pridobitev takega znaka, kaže na to, da upravičenci s področja Kamnika niso seznanjeni z določbami v uvodu navedene odredbe, pa računamo, da jim bo ta informacija dobrodošla. maj teklem letu imela skupno 645.573 din dohodkov, in sicer 249.910 din od krajevnega samoprispevka, 57.136 din so prispevale delovne organizacije po samoupravnem sporazumu o sofinanciranju potreb KS, iz solidarnostnega sklada tega vira je bilo namenjeno še posebej 100.000 din za gradnjo vodovoda v vasi Tuč-na in Briše. Krajevna skupnost je v preteklem letu porabila 92.143 din za vzdrževanje in asfaltiranje cest, 41.680 din za javno razsvetljavo, za električno o-mrežje 57.555 din, 22.000 din pa je krajevna skupnost prispevala za dokončno ureditev centralne kurjave v šoli Nevlje. Vaška skupnost Hrib—Pore-ber je začela graditi vodovod za zgornji del Vrhopolja in del vasi Poreber, za kar so porabili 38.441 din. Dela se nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Občani sodelujejo s prostovoljnim delom pri izkopu jarkov, polaganju cevi in podobno. Krajevna skupnost je v preteklem letu porabila skupno za vsa navedena dela le 275.943 din, ostanek 369.630 pa bodo porabili v letošnjem letu za gradnjo vodovoda Tu-čna-Briše in za novo transformatorsko postajo. Na zboru občanov so prebivalci razpravljali o zaključnem računu za leto 1976 in novih nalogah v letošnjem letu. Zaključni račun so soglasno potrdili z željo, da bi letošnje zastavljene naloge svet KS uspešno opravil. mL S skupščine košarkarskega kluba Kje bomo tekmovali? Na letni skupščini kamniš-Kega košarkarskega kluba so člani pregledali svoje delo in s konkretnimi zaključki iz razprav začrtali pot v prihodnje. V preteklem letu so se Kamničani uvrstili v drugo košarkarsko ligo — zahod, kjer so si na koncu delili osmo mesto. V tej ligi so nastopale izredno izenačene ekipe, kar pove že podatek, da je imela npr. drugouvršče-na ekipa Ljubljane le štiri zmage več od Kamničanov. V mladinski konkurenci so mladinci zasedli drugo mesto z desetimi zmagami in štirimi porazi v regionalni ligi. Zaradi reorganizacije vseh tekmovalnih sistemov, je druga republiška liga ukinjena, vendar Košarkaška zveza Slovenije še do danes ni dala natančnejšega pojasnila, kakšen bo tekmovalni sistem v le- tošnji sezoni. Razni predlogi so kar deževali, vendar konkretnega odgovora ne zna povedati nihče. Predlog pa je narejen za mladinsko ligo, kjer so Kamničani priključeni gorenjski regiji, kjer bodo nastopali v izredno močni konkurenci z vrstniki iz Kranja, Škofje Loke, Jesenic, Domžal in drugimi. Ena večjih in uspelih lanskoletnih nalog je bila organizacija in izvedba tekem v košarkarski sindikalni ligi, za katero se je prijavilo 12 ekip, vendar pa se ravno pri tem tekmovanju sodelujoči srečujejo s pomanjkanjem garderobnih prostorov, ki jih pravzaprav ni, tako da se morajo igralci ne glede na vreme preoblačiti kar ob igrišču. V dogovoru z vsemi, predvsem pa 3 profesorji in učitelji telesne vzgoje in z ravnatelji obeli šol moramo ta problem čimprej zadovoljivo rešiti. Tudi letos - košarkarska sindikalna liga Sindikalno tekmovanje v košarki je že v preteklih dveh letih potekalo po ligaškem sistemu, s tem, da so, bila vsa kola odigrana v relativno krat-. kem času, v dobrem mesecu. Tak način tekmovanja je bil za igralce dokaj naporen, zato se je organizator, košarkarski klub Kamnik odločil, da se bo tekmovanje letos začelo že aprila in bo trajalo do sredine oktobra, s prekinitvijo v poletnih mesecih. Gotovo je, da bo tak način tekmovanja bolj privlačen in da bo dosegel svoj namen, saj bo vse sodelujoče prisilil k športni aktivnosti skozi vso sezono. V želji, da bi ta šport čimbolj približali vsem, so se člani košarkarskega kluba odločili, da bodo en dan v tednu (najverjetneje petek) dali igrišče na voljo članom kamniških delovnih organizacij, ki bodo lahko ta dan na igrišču trenirali, klub pa bo poskrbel za žoge in za strokovno vodstvo. ____- jok - Prvenstvo v veleslalomu Občinski .sindikalni svet Kamnik — komisija za Šport in rekreacijo Je priredil v nedeljo, (i. marca, v okviru sindikalnih Športnih iger tekmovanje v veleslalomu. Medsebojno so se pomerili člani osnovnih sindikalnih organizacij občine Kamnik za naslove najboljših alpskih smučarjev. Tekmovanje je bilo ekipno in posamezno. Prijavilo se je 21 delovnih organizacij s skupno 255 tekmovalci, ki so bili razporejeni v 4 jakostne skupine. Lepo sončno vreme in slikovita Velika planina je na dan tekmovanja privabila poleg tekmovalcev tudi številne navijače, ki so se zbrali ob obeh progah. Le-ti sta na Dovji griči oli vlečnici »osmica« trasirala Janez Škorjanc — za člane 3(1—10 let in člane do 30 let, ter Marjan Sehnabl za članice in člane nad 40 let. Dobre snežne razmere in primeren teren so omogočili vsem tekmovalcem enake pogoje. Posebnost letošnjega prvenstva je bila uporaba elektronske merilne naprave na daljši progi in pa istočasni potek tekmovanja na obeh progah. Točno ob napovedanem času so pričele ročne in elektronske Stope-rice meriti čase posameznih tekmovalcev. Startna povelja so preko radijskih in telefonskih zvez hitela od cilja do starta. Vse je potekalo z neverjetno naglico in natančnostjo. Športna sreča se je oprijemala nekaterih bolj, drugih manj. Vse do zadnjega tekmovalca so bila mesta nerazdeljena. Vsakdo je imel svoje želje in cilje, nekdo, da le prevozi progo, drugi, da po času prehiti prijatelja-sodelavca, tretji, da ne pade več kot peikrat, boljši pa so računali na medalje, pokale in diplome. Piko na »i« je postavila stroga sodniška ekipa, ko je izračunala rezultate, upoštevajoč vse tiste, ki so hoteli prismučati do cilja po bližnjici — mimo vratie — in pa tiste, ki sploh niso prišli do cilja. Težko pričakovana razglasitev rezultatov je bila kot običajno pred hotelom šimnovec. Sekretar ObSS Kamnik Slavko Šuštar in predsednik komisije za šport in rekreacijo pri ObSS Kamnik Janez Scdušak sta najboljšim ekipam in posameznikom podelila pokale, diplome in kolajne. S kratkim nagovorom sta se zahvalila za številčno udeležbo nastopajočih in organizatorju, ki je pod vodstvom vodje tekmovanja tovariša Zagorca svoje delo vestno opravil. In kdo so bili najboljši: Članice: 1. Marička škrlep — Svilanit 39.9 2. Nada Šuštar — SOb Kamnik 43,9 3. Silva Sitar — Titan 41,0 Ekipno: Člani nad 40 let: Ekipno: Člani 30—40 let: Ekipno: Člani do 30 let: Ekipno: 1. ETA (Surikar, Jenko, Krivec) 2.30,0 2. KIK (1'riniic, Maric, Globočnik) 2,38.3 3. ABC KOČNA (Griljč, Sodnik Klemene) 2,11,3 1. Ivo Uostan — Aiprem 39,0 2. Marjan Novak — Svilanit 39,8 3. Stane šnabl — Titan 40,(1 1. TITAN (Šnabl, TrebuSuk, Urankar) 2,05,0 2. SVILANIT (Novak, Grlljc, Pregt) 2,07.(1 1. Marjan Sclmabl — PTT 21,71 2. Marijan Stele — l"TOK 42,62 3. Viktor Osolnik — TITAN 43,98 1. TITAN (Osolnik, Brelih, Starovasnlk) 2,12,1?, 2. ZARJA (l.eben, Golob, Gradišek) 2,30,5'! 3. KIK (škar.ja, Torkar, Sadjak) 2,35,55 1. Ivo Gnije — DONIT 37,55 2. Bojan Šunkar — UTOK 38,70 3. Brane Scdušak — UTOK 39,02 1. UTOK (Šunkar, Sedušak. Komatar) 1.58.27 2. DONIT (Griljc, Lanlšek, štirn) 2,02.1:: 3. GRADITEL.1 (Berlec, Bedenk, Jeras) 2,01.2« S tem je bilo tekmovanje zaključeno in ponovno potrjeno, da je to prvenstvo množična manifestacija delovnih ljudi občine Kamnik, ki se vse Rsolj vključujejo v zimsko športno dejavnost. Marjan Sehnabl Sklep, da je potrebno še več sodelovanja s šolskimi društvi, je prav tako zelo pomemben, saj je košarka šport, ki je na prioritetni listi, vendar pa so še ŠŠD v občini, ki temu posvečajo premalo pozornosti. Košarkarski klub je nudil in je pripravljen nuditi strokovno pomoč pri vadbi učencev, saj bi si le s tem zagotovili številčno in tudi kvalitetno bazo igralcev. Vsi prisotni na skupščini so si bili edini, da je upravni odbor kluba debro deloval, posebej pa sta bila pohvaljena trenerja članske in mladinske ekipe, šerbel in Okorn, ki sta ves trenerski honorar podarila klubu za kritje stroškov tekmovanja in za ureditev igrišča. -jok- Grinfeld Tanja med vajo Republiško prvenstvo cicibanov 12. marca 1977 je bilo v Kranjski gori republiško prvenstvo cicibanov. Organizator tega tekmovanja je bil letos SMUČARSKI KLUB KAMNIK, pokrovitelj pa tekstilna tovarna SVILANIT KAMNIK. Omenjeno tekmovanje bi moralo biti že 12. februarja na Veliki planini. Na žalost so tekmovanje preprečili izredno slabi vremenski pogoji. V marcu pa snežna odeja na Veliki planini ni bila več dovolj debela, zato je organizator tekmovanje prestavil z domačega smučišča v Kranjsko goro. Tekmovanje je bilo dobro organizirano in je ne-rr >teno potekalo, kljub temu da je cicibanom tudi tokrat vreme ponagajalo. Nad 100 se jih je pomerilo v veleslalomu. Tekmovanje jim bo ostalo v lepem spominu, saj je vsak izmed njih prejel komplet značk, nalepk in prospektov našega mesta, Velike planine in naših delovnih organizacij. Zmagovalci tekmovanja pa so dobili poleg diplom in medalj tudi praktične nagrade naših delovnih organizacij. Tako so k uspelemu zaključku tekmovanja veliko pripomogli nesebična pomoč, sodelovanje in razumevanje kamniških ustanov in delovnih organizacij, ki so s propagandnim materialom in praktičnimi nagradami popestrile zaključno slovesnost tek-movanja, predvsem pa so razveselile naše najmlajše smučarje. Zato bi se SMU CARSKI KLUB KAMNIK želel iskreno zahvaliti za pomoč pokrovitelju tekmovanja tekstilni tovarni SVILANIT KAMNIK in delovnim organizacijam ALPREM.. ETA, LJUBLJANSKA BANKA PODRUŽNICA KAMNIK, MESO KAMNIK, SVIT, TITAN, VIATOR in TURISTIČNEMU DRUŠTVU KAMNIK. SK KAMNIK ALPSKA SEKCIJA Z lastno domiselnostjo V začetku marca letos je bilo v telovadnici osnovne šole Toma Brejca v Kamniku šolsko prvenstvo učenk iz te šole v akrobatiki. Vaje, ki so jih pokazale, so bile zelo pestre, predvsem pa domiselne. Pred nekaj leti so namreč na tej šoli uvedli nov način priprav na tekmovanja. Najprej organizirajo razredno tekmovanje, in se zmagovalke teh tekmovanj udeležijo šolskega prvenstva. Zanimivo je predvsem to, da učenci oziroma učenke med rednim poukom telesne vzgoje naštudirajo le tiste like, ki so obvezni, povezavo le-teh in izpiljenost vaje same pa morajo naštudi-rati sami. Zato so njihove vaje tudi bolj zanimive, ker so pač različne, dokaj domiselne in konec koncev tudi rezultat le njihovega dela in domiselnosti Na šolskem prvenstvu je med mlajšimi pionirkami (5. in 6. razred) zmagala Majda Pogačnik, druga je bila Alenka Jevšnik, tretja pa Mirjana Vinšek. Rezultat tekmovanja starejših pionirk (7. in. 8. razred) pa je naslednji: Med starejšimi je bila naj-bolja Tanja Griinfeld, sledita Irena šnabl in Erna Jeglič. Skupno do cilja že šest nedeljskih dopold nevov odmeva ropot težkih kladiv in krampov v kletnem prostoru gasilskega doma v Tuhinju. Tu namreč pripravljajo člani strelske družine Tone Baloh — Vule Tuhinj — strelišče za zračno puško. Lansko leto ustanovljeni strelski družini je GD Tuhinj odstopilo neizkoriščeni prostor v kleti gasilskega doma. Izkopati je treba okrog 50rn:l zemlje in razbiti 8m'-' beton- ske stene ter sanirati 27 m temeljev doma. Vendar delovna vnema ne popušča. Do sedaj smo opravili že preko 800 delovnih ur. Zadali so si na-iogo, da bo tristezno strelišče gotovo do 15. maja 1977. Takrat bo ob proslavi OOZK Tuhinj v počastitev 85-letnice rojstva tov. Tita, 40-letnice njegovega prihoda na čelo KPJ in 40-letnice ustanovitve KPS, izročila strelišče svojemu namenu, I. HRIBAR SAH - SAH - SAH - SAH - ŠAH - ŠAH Komendčani tretji V januarju in začetku februarja je bila odigrana šahovska liga ljubljanskega področja, v kateri je tekmovalo 8 ekip, med njimi tudi Komenda. Tekmovanje, k! šteje za leto 1976. je bilo zaradi težav pri spreminjanju tekmovalnega sistema odigrano šele letos. Prepričljivo j« zmagala mlada in perspektivna ekipa iz Stožic. Vse ekipe je visoko premagala in zbrala 55 točk. Sledijo: Krim 46,5, Komenda 41,5, Mengeš 39, Radomlje. 29,5, Karel Jeraj 28, Ljubljanska banka 22 in gimnazija Šentvid 18 točk. Uspeh Komende je malo nepričakovan, saj so njeni šahisti v večini tretjekategorniki (le Trebušak II.), prva ekipa pa ima celo dva mojstrska kandidata in večino prvokategornikov. Poleg tega je doživela samo poraz s Stožlcami, vse druge ekipe, tudi drugoplasirani Krim pa je premagala. Rezultati dvobojev so: Komenda : Sto/.ice 3,5 : 6,5 Krim 6 : 4 Mengeš 6 : 4 Radomlje 6,5 : 3,5 Karel Jeraj 5,5 : 4,5 Ljubljanska banka 7 : 3 gimnazija Šentvid 7 : 3 Najboljši rezultat med posameznik! sta dosegli članici. Mladinka Marija Jagodic je zbrala 6 točk od 7 možnih, pionirka Vilma Lap pa 5 od 7 (nožnih. Na dveh mladinskih deskah so igrali štirje šahisti. Maren je dvoboj igral celo na članski deski in zmagal, na mladinski deski pa je -zmagal v dveh partijah od treh. Poglajen je zbral 3,5 od 5, Drešar 3 od 4. Najmlajši udeleženec je bil prav gotovo trinajstletni Marjan znidar, ki si Je na mladinski deski priboril dva remija iz dveh partij. Na šestih članskih deskah je igralo kar devet šahistov. Vsak od njih Je odigral vsaj tri partije in le Trebušak na prvi deski vseh sedem. Rezultati posameznikov: Trebušak 4 od 7, Occpek 1,5 od 1, Križelj 3 od 5, Zidarič 3 od 4, Kern 2,5 od 6, Juhant 2 od 5. Vidic 1 od 4, žnidar »t. 1,5 od 3, Plevel 1,5 od 3, Maren 1 od I. Komenda — Na februarskem občinskem nagradnem brzotumirjii je sodelovalo 21 šahistov. Z veliko prednostjo je zmagal Karnar, ki je zbral 17,5 točk. 2. Bračič (Sol.) 15, 3.-4. Križelj (Kom.) Bavčar 14,5, 5. Deželak (Kranj) 11, 6.—7. Maren (Kom.), Troha (Krim) 13. 8. Ocepek (Kom.), itd. Srečo Lah V - S m PLANINSKI KOTIČEK IZLETI PD KAMNIK V LETU 1977 Planinsko društvo Kamnik bo s svojimi odseki v letu 1977 organiziralo vrsto zanimivih izletov in sicer: 10, aprila na Komno, 24. aprila na Golico, 8. ma,i'a v Trento, 12. junija na Bleščečo planino, 25.-26. junija na Grinto-vec (akcija »očistimo Grinto-vec«), 9.—10. julija na Brano in Planjavo, 7. avgusta na Cemšeniško planino, 27. do 28. avgusta na Triglav, 4. septembra bo piknik, 18. septembra na Učko in 22.-23. oktobra tradicionalni pohod po poteh II. grupe odredov. Izlete bodo vodili izkušeni planinci. Vse informacije o izletih dobite v društveni pisarni med uradnimi urami. V primeru nezadostnega števila udeležencev, si organizator pridržuje pravico, da izlet odpove ali pa ga preloži na poznejši ter- min. Pri izletih, kjer je število udeležencev omejeno, se bo upošteval vrstni red prijavljenih. Za vsak izlet posebej bo še posebno obvestilo v društveni oglasni omarici. PLANINSKA ŠOLA Poleg alpinistične šole, ki že redno poteka, bomo organizirali tudi planinsko šolo. Ta je namenjena predvsem mlajšim planincem in se bo začela v prostorih planinskega društva v ponedeljek, 4. aprila, bb 18. ufii Program bo obsegal teme - področja zgodovine planinstva, spoznavanja gorstev, GRS, GS, prve pomoči, hoje in gibanja v gorskem svetu, vremenoslovja, nevarnosti v gorah, opreme itd. Predavanja bodo spremljana z barvnimi diapozitivi. V okviru šole bodo tudi ture, kjer bomo praktično pokazali gibanje in življenje v gor- skem svetu. Torej, kdor hoče kaj več izvedeti o gorah in po njih tudi varno hoditi, naj le pride v šolo. TEKMOVANJE ZA ŠTUPARJEV MEMORIAL Kakor vsako leto tako bomo tudi letos organizirali že tradicionalno smučarsko tekmovanje na Kamniškem sedlu v spomin Alberta štuparja. znanega kamniškega alpinista in gorskega reševalca, ki se je ponesrečil leta 1956 v Brani. Tekmovanje bo predvidoma 17. aprila. Udeležijo se ga lahko vsi člani planinskih društev, ki so plačali člana rino. Za člane AO pa to tekmovanje šteje tudi za slovensko alpinistično smučarsko prvenstvo. PLANINSKI SERVIS Obveščamo vse ljubitelje gora, da lahko dobe vsak četrtek ob 19"» v prostorih PD Kamnik pomoč in nasvete za izbiro in uporabo primerne planinske opreme, nasvete glede tur, razmer itd. Te nasvete in pomoč bodo dajali znani himalajoi, gorski vodniki, al- pinistični inštruktorji in izkušeni gorski reševalci. Zaradi vse večjega obiska gora in vedno večjega števila gorskih nesreč menimo, da je takšna pomoč potrebna in dobrodošla, ker se veliko ljudi podaja v gore brez primerne opreme in izkušenj. ČLANARINA PD V letošnjem letu je članarina v PD za odrasle člane 50 din, za mladince, študente, vajence 15 din in za otroke do 15 leta 5 din. Markice so že prišle in vsak lahko po-' ravna članarino v društveni pisarni, ki je odprta vsak ponedeljek in petek od 9h—12*1 in vsako sredo od 14h—17h- SMUČARSKO PRVENSTVO PD, TROBOJ AO DOM2ALE — KAMNIK — MENGEŠ V ponedeljek, 7. marca je bilo na Veliki planini smučarsko prvenstvo PD, obenem pa še troboj med alpinističnimi odseki iz Domžal, Kamnika in Mengša, V okviru društva je zmagala ekipa GRS, v okviru AO pa Domžale. Najboljši posameznik pa je bil Vol-kaf Janez iz ekipe GRS. KAMNIŠKI OBČAN KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK - Ureja uredniški odbor - glavni in odgovorni urednik TOMAŽ JANČAR — tehnični urednik Ciril Rornšak — Izhaja enkrat mesečno - Uredništvo in uprava - Občinska konference SZDL Kamnik, Titov trg l/II telefon 831-315 — tekoči račun 50140-678-57156 — Tiska CZP Delo v Ljubljani.