LETO XXXII. — Številka 24	12. junija 1980 Cena 4.— šil. (5 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Ziljska svatba na Brdu
stran 3
Koncert cerkvenih zborov v Šmihelu
stran 8
Ravnatelj dr. Hornböck -70 let
stran 4
^______________________J
Koroška proti gosp. sodelovanju sSloveniio?Glasovik10.oktobru...
V torek je obiskal Koroško predsednik Zveze sindikatov Slovenije, Vinko Hafner, ki se je sestal s predsednikom deželnega vodstva avstrijskega sindikata Frühbauerjem. Poseben razgovor je imel Vinko Hafner tudi s predstavniki osrednjih organizacij, s Frühbauerjem pa so se predstavniki slovenskih sindikatov pogovarjali o obmejnem sodelovanju. Po razgovorih je izjavil Frühbauer, da je proti regionalni pogodbi med Koroško in Slovenijo in prostocarinski coni, ker ta baje škoduje Koroški in »ne upošteva gospodarske realnosti“. Na Dunaju se je namreč že drugič sestala mešana gospodarska komisija Avstrije in Jugoslavije, ki je preverjala tudi možnosti prostocarinske cone na Koroškem in Štajerskem.
Ostro napadali so gospodarsko sodelovanje včeraj tudi koroški časopisi ter zastopnik koroške gospodarske zbornice. Kot smo že poročali, so v ospredju gospodarskega sodelovanja želje po izgra-
ditvi Pece, prehod čez Pavličevo sedlo in karavanški predor. Pri predoru so nastale nepredvidene težave, ker so nove geološke meritve na jugoslovanski strani poka-
zale, da je zemlja bolj krhka, kot so sprva mislili.
V pogovoru z ORF-om je v torek Wagner izjavil, da operacijski koledar ne more biti povezan z vprašanjem 10. oktobra (NSKS in ZSO sta predlagala takojšnje pogovore o izvedbi operacijskega koledarja), za gospodarsko gimnazijo, za katero so se vsi prizadeti že izrekli, pa obstajajo gotove sistemske težave. Vendar projekt po gospodarski gimnaziji uživa slej ko prej podporo vseh prizadetih. Wagner bo povabil 26. junija NSKS in ZSO na posebne pogovore.
Koroška dijaška zveza izvolila vodstvo
Redni občni zbor je imela v prostorih svojega kluba pretekli petek Koroška dijaška zveza. Po izčrpnem poročilu predsednika KDZ Sigija Kollerja in poročilu tajnice Nade Inzko je sledila debata o dosedanjem delu KDZ, ki je razvila na političnem področju in izobraževanju članov živahne aktivnosti. Za svoje delovanje pa si želijo dijaki, kot je povedal tudi predsednik KDZ Kolter, še večjo podporo predvsem s strani dijaških domov.
Iz poročila tajnice Nade Inzko je bilo razvidno, da je KDZ posvetila tudi mnogo pozornosti vprašanju slovenskih oddaj v radiu ter v odločnih akcijah zahtevala uporabo slovenščine pri železnici. Dopisovala se je tudi z zveznim ministrom za promet. Več prireditev je bilo namenjenih izobraževanju članov.
V imenu Narodnega sveta je spregovoril na občnem zboru Karel Smolle, ki je dijakom obljubil
nadaljevanje podpore, ki jo nudi Narodni svet KDZ. Kot goste občnega zbora je pozdravil dr. Pavel Apovnik, ki je občnemu zboru predsedoval, tudi predsednika Zveze slovenske mladine Teodorja Do-meja, podpredsednika Krščanske kulturne zveze dr. Janka Zerzerja in tajnika KKZ Nužeja Tolmajerja. Pri volitvah novega odbora so delegati izvolili spet Sigija Kolterja za predsednika, podpredsednik je Rihard Grilc, tajnik Vincenc Gotthard, namestnik Pavel Zablatnik, blagajnik Marijan Pipp, namestnik Peter Štern, časnikarski referent Silvo Kumer. V sosvet so bili izvoljeni dr. Pavel Apovnik, mag. Ivan Olip in Miha Zablatnik.
Natura na Slov. gimnaziji
Ob 9. do 12. junija je bila na Zvezni gimnaziji za Slovence matura, že 18. Zrelostnim izpitom je predsedoval dvorni svetnik dr. Valentin Inzko. Maturantov je bilo 46, 23 iz 8. A razreda (razrednik dr. Ciril Kump), 22 pa iz 8. B razreda (razredničarka dr. Dana Zwitter-Tehovnik). V sklopu 8. A razreda je nastopila tudi ena kandidatinja iz lanskega 8. A razreda.
Iz 8. A razreda so maturirale z odliko Beata David, doma pri Gospe Sveti, Nada Incko iz Celovca, Marija Trampuž iz Doba pri Pliberku in Gerti Valentinič z Raven pri Rožeku. Z dobrim uspehom so maturirale Ingrid Jožefina Čertov iz Sel, Dorli Greßl iz Šentjakoba, Krista Krušic iz Velinje vasi, Ana Reichmann z Moščenice pri Bil-čovsu in Brigita Zdovc iz Rinko).
V 8. B razredu se izpiti končajo šele danes popoldne.
5 let slovenske šole v Ukvah
Pet let slovenske šole v Ukvah pomeni pet let vztrajnega boja za uveljavitev in priznanje Slovencev v Kanalski dolini. Poročilo z zaključne proslave, ki je bila v nedeljo, glej str. 3.
KLUBA SLOVENSKIH OBČINSKIH ODBORNIKOV IN SAMOSTOJNIH TER ENOTNIH LIST
14. junija ob 19.30 igra
Kvartet studio z ansamblom
v Bayer's Bierhalle - Celovec
Vstopnice za koncert v Šentjakobu in za ples v Globasnici s Kvartetom studio, ki sta bila odpovedana, veljajo tudi za ples v Celovcu.
Vstopnina 50.— šil. (predprodaja 40.— šil.). Vstopnice prodajajo občinski odborniki in v pisarni Kluba slovenskih občinskih odbornikov, Koschatstraße 10 ter pri Narodnem svetu.
Slov. skupnost pridobila glasove in obdržala župana
® Pri nedeljskih občinskih in re-© gionalnih volitvah je Slovenska
•	skupnost (SSk) dosegla nepri-% čakovane volilne uspehe, saj ji © je uspelo obdržati pokrajinske-® ga svetovalca za Trst, v Gorici
•	bo imela SSk še naprej v ob-9 činskem svetu dva svetovalca, % v Števerjanu pa je županu ® Klanjšku uspelo, da je svoje
#	glasove še izgradil.
® To je kratki pregled volitev v 9 Trstu, ki pa se je končal tudi z 9 zaskrbljujočim uspehom „liste
#	za Trst“. Za njen uspeh pa so 9 soodgovorne tudi italijanske 9 stranke, pri katerih si je želeti 9 več morale in manj škandalov, 9 kot je povedal po volitvah de-9 želni tajnik SSk dr. Drago Što-
9 ka. Štoka je opozoril tudi na 9 to, da je postala SSk v tržaških 9 občinah Zgonik, Dolina, Repen-9 tabor, Doberdob in Sovodne 9 druga najmočnejša stranka, kjer 9 ima povsod po tri občinske 9 svetovalce. SSk bodo zastopali 9 v tržaški regiji prof. Zorko Hall rej, v goriški občini pa prof. 9 Andrej Bratuž in dr. Damijan 9 Paulin. Prav tako je dr. Štoka 9 opozoril na zmanjšano število 9 Slovencev na italijanskih li-9 stah, v Trstu ni bil izvoljen so-9 cialist Pečenko, v Gorici pa je # padlo število Slovencev na 4 9 svetovalce. Poleg obeh sveto-9 valcev SSk sta bila izvoljena 9 še po en Slovenec na listi so-® cialistov ter komunistov.
Hotel „Sonnenhof“ je na prisilni dražbi zadnjo sredo postal last Zveze slovenskih zadrug. Dosedanji lastnik Günther Schmautzer je namreč s svojim mesno-industrijskini obratom zašel v stečaj, za pokritje dela odprtih računov pa naj bi služil tudi skupiček z dražbo hotela. Hotel so izklicali za 5 milijonov; pet in pol milijona je ponudila družina dr. Tischler, nato je prekosila ponudbo Hipotečna banka z 8 milijoni in slednjič Zveza slovenskih zadrug z 9 milijoni. Zadružna zveza hoče hotel manj zaradi tega, da bi sama vodila obrat, temveč ga hoče čim prej prodati naprej, da bi tako vsaj deloma pokrila dolgove, ki jih ima Schmautzer pri Zadružni zvezi (3,5 milijonov šilingov).
Pikanterija ob robu: pred tremi leti je Schmautzer, ki se je že tedaj nahajal v hudih finančnih težavah, pustil vedeti, da se za njegov hotel interesira Mohorjeva družba. Samo sum, da bi ta hotel prišel v slovenske roke, je zadostoval, da je Schmautzer našel pri bankah odprta ušesa za nadaljnje kredite ...
VOLITVE V ITALIJI
Pri regionalnih volitvah v Italiji so komunisti nepričakovano izgubili — za okoli dva in pol procentnih točk, medtem ko so krščanski demokrati in socialisti napredovali. Na Južnem Tirolskem je „Nova levica — Nova si-nistra“ dosegla nepričakovano dober uspeh in bo zastopana v številnih, predvsem glavnih občinskih sobah. Nova sinistra je dvojezična skupina, prekonacio-nalna ter nagovarja predvsem jezikovno mešane družine, ki v strogem etničnem proporcu ne vidijo prihodnosti.
UPOR V AFGANISTANU
Moskovska olimpiada je pred vrati — stanje v Afganistanu se po vdoru sovjetskih škornjev in tankov še zdaleč ni „normaliziralo“, kakor se k zatrtemu uporu tako lepo pravi. Nasprotno: afganski uporniki proti sov-jeskemu režimu beležijo v številnih malih bojih proti sovjetskemu okupatorju vedno večje uspehe in so sedaj celo prebili obroč tankov okoli afganske prestolnice Kabula. Boji se sedaj nadaljujejo v mestu samem. Sovjetska zveza ima že več tisoč padlih vojakov.
HOMEINI: VEČ MOLITI!
Iranski duhovni vodja ajatola Homeini je grajal v ponedeljek dejstvo, da vedno manj ljudi hodi v mošeje. Vsi problemi da se dajo rešiti z molitvijo. Medtem skuša Iran premostiti bojkot Zahoda s tem, da je podpisal z Romunijo in Turčijo obsežne trgovinske pogodbe. Romunija in Turčija bosta zaradi tega med redkimi državami, ki bosta dobivali zadostno množino iranske nafte. Iranski predsednik Bani Sadr vidi tudi težave, ki bi nastale, če bi talce obtožili kot vohune za ZDA.
TURČIJA: MUČENJA
Amnesty International je odkrila v Turčiji, kjer se je mudila neka komisija te zaščitne organizacije političnih jetnikov vsega sveta, da so tam mučenja na dnevnem redu. Električni šoki, udarci po vseh delih telesa, posiljevanja — to so glavne metode, ki so v številnih primerih privedle tudi do smrti. V Turčiji vlada v 21 od 67 provincah vojno pravo. Državljanski boji v tej državi so v zadnjih dveh letih terjali okoli 3000 človeških žrtev. Poleg tega je Turčija praktično bankrotna država.
VOJNA PO COMPUTERJU
Dvakrat v teku nekaj dni, trikrat v teku pol leta je v Združenih državah Amerike centralni Computer javil „sovjetski napad“, nakar so se prav tako avtomatično dvignila s tal številna letala z atomskim orožjem. Šele nato so odkrili, da se je zmotila elektronika. Kljub temu, da ZDA na tem področju prednjačijo, velja vojna elektronika kot zastarela. Sicer so še druge bariere vmes, ki dodatno kontrolirajo, vendar možnost, da pride pomotoma do tretje svetovne vojne, ni irealna.
Obletnica beograjske deklaracije
V torek, 10. junija, so se zastopniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev (predsednik dr. Grilc, podpredsednik M. Sabotnik in po-slovodeči tajnik F. Wedenig za NSKS in predsednik dr. F. Zwitter, podpredsednika F. VVutte-Luc in H. Ogris ter F. Einspieler) sestali z delegacijo Zveze sindikatov Slovenije, katera se je te dni mudila na uradnem obisku pri ÖGB na Koroškem in katero je vodil predsednik Vinko Hafner.
Gostje so informirali predstavnike naših organizacij o pogovorih z ÖGB, pri katerih so poudarili pomen pozitivnega reševanja manjšinskega vprašanja kot pogoj dobrega sodelovanja med ÖGB in sindikatov Slovenije.
Večji del pogovorov je tekel o gospodarskih vprašanjih posebno o projektih, ki so skupnega značaja, tako o karavanškem predoru kakor tudi o mešanih družbah na dvojezičnem ozemlju. Pogovorov sta se udeležila tudi generalni konzul SFRJ Samec in konzul Naberžnik.
TEDNIKOV KOMENTAR
Wagner in koroški gvant
JOŽE WAKOUNIG
TEDNIKOV KOMENTAR
Letos, v letu jubilejev, je kar treba prisluhniti pozorno, da človeku ne ugre, koliko važnosti prisojajo vodilni možje koroški v svojih izjavah in s svojimi dejanji tem jubilejem. Trije so jubileji, važni za našo domovino. 8. maja je bilo 35 let od konca 2. svetovne vojne. — Bolj tiho je bilo. 15. maja je bilo 25 let od podpisa avstrijske državne pogodbe. — Ni bilo ravno tako tiho kakor teden dni poprej, a vendar, prazničnega vzdušja, uradnega, ni bilo. Bilo je nekaj razstav, ki pa so bile bolj posvečene krivicam, ki jih je morala naša uboga domovina pretrpeti zaradi štirih zasedbenih sil. O osvoboditeljih se ni govorilo. Menda jasno, zakaj ne. Pač pa se bo govorilo veliko in še preveč o svobodi in samoodločitvi v zvezi z 10. oktobrom. Letos še prav posebej, kajti treba bo z vsem glasnim hrupom slaviti 60. obletnico koroškega plebiscita.
Vsi vidni so se že oglasili. Tudi sam deželni glavar Leopold Wagner. V govorih, ne samo nedeljskih, tudi v svojem glasilu Kärntner Tageszeitung. Na dan Rešnjega Telesa je odgovarjal glavnemu uredniku Ern-
stu Primoschu na vprašanja, ki so bila, tako se spodobi za tako glasilo, v tesni zvezi s koroško problematiko. Kot se tudi spodobi, je manjšinsko vprašanje zajelo dobršen del tega pogovora. Po „temeljiti“ Wagnerjevi oceni obiska kanclerja Kreiske-ga v Beogradu (koroški Slovenci nimajo prave zaslombe v Jugoslaviji, ker imajo prednost druga vprašanja, npr. dobro sosedstvo in gospodarsko sodelovanje) je sledila vrsta že znanih, skorajda obveznih napadov na vodstvo koroških Slovencev, ker pač koroški Slovenci nočejo in nočejo v sosvete. Operativni koledar da ni v skladu s členom 7 ADP. (Čisto po domače povedano, kaj naj bi še bilo, če ne Operativni koledar, ki pa, tudi to naj bo jasno povedano, ni noben na-
Dne 2. junija je poteklo 25 let od podpisa beograjske deklaracije, ki je postavila temelje jugoslo-vansko-sovjetskim odnosom. Deklaracijo so podpisali med obiskom sovjetske delegacije v Jugoslaviji, ki jo je vodil član prezidija vrhovnega sovjeta in prvi sekretar CK KP SZ Nikita Hruščov: jugoslovanski pa je načeloval predsednik republike Josip Broz Tito. Po daljšem premoru je bilo to prvo srečanje najvišjih voditeljev obeh držav. V Avstriji so komentatorji pisali, da je bil ta podpis zadnji v tej seriji sovjetskih aktivnosti, h katerim spada tudi podpis avstrijske državne pogodbe.
V	deklaraciji je bilo rečeno, da so pogajanja potekala v duhu prijateljstva in medsebojnega razumevanja, da so izmenjali mnenja o mednarodnih problemih, ki zadevajo interese Jugoslavije in Sovjetske zveze in da so poleg tega vsestransko proučili vprašanja političnih, gospodarskih in kulturnih odnosov med državama.
V	ta namen bosta vladi uvedli nadaljnje ukrepe za normalizacijo odnosov in pospešitev sodelova-
domestek za uresničitev člena
7.)
Razumljivo je, da je Wagner spet razgalil svoje zamisli o praznovanju letošnjega 10. oktobra, ki naj bo „Begegnung in Kärnten“ („Srečanje na Koroškem“). Kot je izjavil, bojo govorili pri osrednji proslavi v Celovcu zvezni kancler, celovški župan in on sam. Ni pa rekel, da bo govoril tudi gospod zvezni predsednik. Ali predsednik res ne bo govoril ali pa ga je Wagner zamolčal, nekaj bo že res. Oblečeni naj pa bi bili vsi udeleženci v noše.
Ra kaj bo Wagner oblekel? Koroški gvant seveda. Kajti ta gvant je „praznična obleka koroškega prebivalstva in je to tudi že bil dolgo, preden so se začele narodnopolitične razprtije“ na Koroškem.
nja, prepričani, da je to v prid obeh ljudstev in da bo to prispevalo tako k sprostitvi mednarodne napetosti kakor k utrditvi miru na svetu.
Da bi okrepili zaupanje in sodelovanje, sta obe vladi vzeli za izhodišče naslednja načela: spoštovanje suverenosti, neodvisnosti, nedotakljivosti in enakopravnosti med državama, v medsebojnih odnosih in odnosih z drugimi državami; priznavanje in razvijanje miroljubnega sožitja med narodi ne glede na ideološke razlike in razlike v družbeni ureditvi. To narekuje sodelovanje vseh držav na področju mednarodnih odnosov in sploh, še zlasti pa gospodarskih in kulturnih; upoštevanje in nevme-šavanja v notranje zadeve iz kakršnihkoli vzrokov, gospodarske, politične ali ideološke narave, ker je vprašanje notranje ureditve različnih družbenih sistemov in različnih oblik razvoja socializma izključno zadeva ljudstva posameznih držav.
V deklaraciji so tudi obsodili vsakršno nasilje in vsak poskus, da bi vsilili politično in gospodar-
---------------------------------^
Dobra, obenem tudi slaba stran demokracije je, da ni treba verjeti politikom vsega, kar pač tako povejo. Tudi ne drži vse, kar je dal Wagner obelodaniti v KTZ. Njegova izjava o koroškem gvantu pa je čisto po strani. Kajti ta koroški gvant ni veliko starejši od našega deželnega glavarja. NT je objavil 12. aprila 1979 kratko dokumentacijo o nastanku koroške „praznične obleke“, ki so jo, to je resnica, tudi Slovenci dolga leta s ponosom nosili. Toda medtem je pač postala uniforma „rjavih marširovcev“. Maja 1911 je „Kärntner Landsmannschaft“ razpisala natečaj za koroško moško narodno nošo. Zmagal je — to se na žalost skoraj ne ve — človek iz Nižje Avstrije; Leopold Resch se je pisal, akademski slikar je bil, na svet pa je prišel 11. novembra 1877 v mestecu Waidhofen ob reki Ybbs. Resnici na ljubo naj se še doda, da je moral nagrado deliti z nekim arhitektom Fran-zom Pichlerjem. In kaj je še „zapustil“ Resch poznejšim rodovom? „Vedno sem bil mnenja, da je treba to obleko obvarovati izmaličenja, kiča in demonstracije.“ Zares lepa zapuščina, pa tudi pozabljena.
________________________ J
sko prevlado drugim državam ter poudarili, da politika vojaških blokov zaostruje mednarodno napetost, spodkopava zaupanje med narodi in krepi nevarnost vojne.
Komentator TASS Jurij Komikov je ob 25-letnici zapisal, da je bila deklaracija podpisana po dolgoletni Stalinovi politiki pritiska, blokade in groženj socialistični Jugo-slavji. To je bil dokument, ki je imel pomembno vlogo v vsestran-
Ne pozabile! Pridite v soboto,
14. 6.1980
na PLES
Kluba
slovenskih
občinskih
odbornikov!
Celovec -
Bayer’s
Bierhalle
skem razvoju prijateljskih sovjet-sko-jugoslovanskih odnosov.
Kakor poroča Associated Press iz Moskve, je „Pravda“ ob tej priložnosti ugotovila, da je sovjetsko-jugoslovansko prijateljstvo življenjskega pomena za obe državi; sovražniki socializma so skušali ločiti Moskvo od Beograda. Agencija dodaja, da je to zelo značilen sovjetski komentar o odnosih med državama po smrti predsednika Tita. „Pravda“ pripominja, da je široko obzorje odprto odnosom med državama. Sodelovanje med socialističnimi državami je široko. Med ZSSR in SFRJ so se v preteklosti pojavili različni problemi-Vendar se sovjetsko ljudstvo zavzema za okrepitev odnosov, ki naj temeljijo na enakopravnosti, nevme-šavanju v notranje zadeve ter spoštovanju pravic suverenosti.
rrn
naš tednik
„Vascit pr Žile" v Mostah pri Brdu v Ziljski dolini
V „Mali splošni enciklopediji“ pod oznako „Grafenauer“ najdeš le Boga, Ivana, Nika in Stanka, zaman iščeš tudi Franceta, ki je bil rojen 2. decembra 1860 pri PLICU v Mostah pri Brdu v Ziljski dolini, od koder izhajajo vsi Grafenauerji. France Grafenauer je bil že kot mladenič nadvse nadarjen; izdeloval in popravljal je orgle. Postal je z 28 leti občinski odbornik domače občine Brdo, od tedaj je stal neprekinjeno v prvih vrstah narodno-političnega življenja koroških Slovencev. Leta 1896 je bil izvoljen na li-
sti „Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem“ v deželni zbor kronovine vojvodine Koroške in leta 1907 v državni zbor na Dunaju.
Leta 1926 se je vrnil na svoj dom na Brdu, kjer je devet let pozneje umrl.
France Grafenauer je bil priljubljen voditelj koroških Slovencev, ljudski govornik ter odločen in samozavesten bojevnik za naše politične, gospodarske in kulturne pravice ter simbol slovensko-koroške politične volje. Dal je razdobju
tridesetih let zgodovine koroških Slovencev pred razpadom avstro-ogrske monarhije pečat svoje osebnosti.
Bolj slučajno je naneslo, da se je Lajko Milisavljevič mudil na Plicovem posestvu v Mostah pri Brdu — v najkrajšem času so bile njegove sanje uprizoritve „Ziljske ohceti“ prav v naravi uresničene. Obnovljeno Slovensko prosvetno društvo „Žila“ z Bistrice na Zilji je prevzelo dobršen del organizacije, domačini z Alojzijo Jank in Francem Wuttejem na čelu so prijeli radi za delo in uspešno privabili tudi lepo število domačinov k tej prireditvi. Škoda, da vreme ni bilo primerno za uprizoritev na prostem, v naglici so se morali preseliti na skedenj. Tudi prav in domače!
Mladi predsednik SRD „Žila“ prof. Urban Popotnik (ki je sam sodeloval pri Vasciti) je pozdravil prav prisrčno vse navzoče in predal besedo (pravzaprav pesem) brhkim pevkam in pevcem SRD „Rož“, ki so mahoma pritegnili poglede na improvizirani „oder“. Pesmim je sledil aplavz, povezovala sta Zalka Mikl-Steiner in Toni Sticker, prva simpatično-živo v nemščini, drugi malce pretiravano v izgovorjavi raznih samoglasnikov (o tem je NT poročal že
svojčas). Ko se pa je sesula prva klop, na kateri so sedeli častni gostje in je priplesala na oder folklorna skupina France Marolt, se je publika začela v pristnem pomenu besede zibati. Gumno teži in temperamentu plesalk in plesalcev ni bilo prav kos in se je zibalo po taktu in s tem zajelo celo tisto publiko, ki je bolj kritično gledala na ta „import“ domače robe iz Šentjakoba v Rožu v domači ziljski kraj. Po prireditvi ni ostala nobena roka mirna, vsi so dali duška svojemu navdušenju nad tako uspelo prireditvijo. „Pa še pridite!“ — „Bomo, bomo!“ je odmevalo po prostornem dvorišču Plicove domačije.
Ker je „dež cu-čidov“ (dodajal), bo zakon, ki se je sklenil v nedeljo med Ziljo in Rožem, gotovo tudi srečen in držal še dolga leta, kar bi bilo želeti nam vsem, Ziljanom, Rožanom in Podjunčanom, ki z veseljem v srcu gledamo in opazujemo ter sodoživljamo novo pomlad na kulturno-umetniškem področju na obrobnih krajih našega dvojezičnega ozemlja.
Pesmi in besedilo „Vasciti“ je zbral neumorni Lajko Milisavljevič, besedilo mu je pomagal iztrgati iz žrela pozabe rojak Niko Kriegl z Zahomca, pesmi je priredil Samo Vrem-
Predsednik SRD „Žila“ prof. Urban Popotnik je sodeloval pri „Vasciti“. „Vascit pr Žile“ pri Plicu.
šak, koreografija je v rokah Marije Šuštar, instrumentalno obdelavo je preskrbel še France Marolt.
Pevski zbor „Rož“ je ob priliki prvih nastopov v sezoni 1976/77 izdal lično koncertno knjižico; načrtovani so še nastopi v Trstu, Gorici, Mariboru in Kanalski dolini. Prihodnji teden (19. 6.) bo prinesel višek „Vasciti“, ko bodo Šentja-kobčani nastopili na posredovanje KKZ in Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, v okviru letošnje „Kmečke ohceti“ v ljubljanski DRAMI.
V nedeljo zvečer so Šentja-kobčani v lepem številu prihiteli v domačo farno dvorano, kjer so mogli doživeti ponovitev „Vasciti“ (pred 3 leti je bila ob krstni predstavi dvorana nabito polna). Pevke in pevci so kljub temu ali onemu spodrsljaju ali napaki vredne in vredni pohvale in priznanja — poleg „Vasciti“ nastopajo še s „Koncertom narodov“ (pionirski nastop na Djekšah pred nekaj tedni še danes odmeva) ter študirajo nov program z uglasbenimi pesmimi koroških pesnikov.	FK
Plicov skedenj, prizorišče „Vasciti pr Žile“.
Ukve: tečaj slovenščine na lastno iniciativo!
„Nihče ne bi vedel za nas, če ne bi sami opozorili javnost, da smo tudi mi še na svetu, tudi če smo bili 30 let pozabljeni,“ je povedal v nedeljo pred začetkom proslave, s katero so v Ukvah zaključili tečaj slovenščine, Salvatore Venossi. Letošnja proslava, ki je stala pod geslom „5 let slovenske šole — 5 let zvestobe materini besedi“, je bila zaradi jubileja posebno
iilllltssi
slovesna. Spored so oblikovali otroci tečaja, otroci glasbene šole iz Trsta, moški oktet iz Žirovnice v Sloveniji, ansambel Mladi mi in mešani zbor Slovenske gimnazije. Proslave se je udeležilo tudi mnogo častnih gostov, med njimi so bili tajnik NSKS Jože Wakounig, tajnik KKZ Nužej Tolmajer, tajnik ZSO Feliks Wieser, deželni tajnik SSk Drago Štoka, zastopnik SZDL
Slovenije Danilo Türk, zastopnik SKGZ Viljem Černo, delegacije občin iz Slovenije, prvič pa je prišel na slovensko prireditev tudi žabniški župan Antonio Ehrlich.
*
Koliko zaprek, namernih in organizatoričnih, je moral prestati župnik Mario Gariup, preden je lahko začel s kolikor toliko normalnim poukom, o tem smo sproti obveščali naše bralce. Po trdih bojih zdaj že drugo leto poučujejo slovenščino v šoli. Nevzdržno pa je še vedno stanje glasbenega pouka, ki se mora odvijati kar na hodniku, v pisarni in predsobi župnišča, in prav na tem področju so pokazali otroci v nedeljo, da se resno izobražujejo. Na klavirju, kitari in harmoniki so zaigrali poslušalcem v veselje, staršem pa v ponos. Seveda se še ne morejo meriti z, recimo, harmonikarjem Glasbene matice iz Trsta, vendar je to ansambel, ki ga tudi na Koroškem med „pol-
profesionalci“ ne najdeš zlepa.
*
Tisto nedeljo, ko smo se odpravljali v Ukve, je lilo, kot da bi vodo zlival iz škafa. S kolegi
iz Celovca smo prišli prezgodaj, tako da smo našli pred cerkvijo le tehnike iz Trsta, ki so polagali vrvi za direkten prenos sporeda. V vaški gostilni nasproti cerkve so sedeli trije možakarji ob kozarcu. Prisluhnem njihovi govorici. Dokler se čutijo nemotene, se pogovarjajo v pojoči ziljščini, ko pa čujejo, da se s kolegom iz Celovca pogovarjam nemško, utihnejo. Nemški kolega jih namerno
vprašal, ali znajo slovensko, pa mu kar vsi trije hitijo dopovedovat, da to ni slovenščina, kar tu govorijo. Ne skušamo jih prepričati. Vse tri pa vidimo popoldan pri proslavi, eden pa mi navdušeno pove, da se zdaj tudi njegova vnukinja uči slovensko. Pravzaprav je tudi on Slovenec, mi pravi.
«■
Mogoče prav ta scena naj-
(Dalje na 4. strani)
nož tedniki
r. dr. Janez Hornböck
Te dni obhaja na Koroškem za versko, kulturno in narodno življenje nadvse zaslužni mož msgr. dr. Janko Hornböck svojo 70-letnico. Kar pomenijo v zgodovini koroških Slovencev imena Janežič, Einspieler, Ražun, Podgorc, Blüml, to pomeni za sodobnost msgr. dr. Hornböck.
Rodil se je 14. 6. 1910 v Šentjanžu v Rožu v skromni kmečki hiši. Očeta, ki je padel v začetku 1. svetovne vojne, je komaj poznal. Energična, nadvse pridna mati je svoje tri sinove vzgojila v verne in narodno zavedne fante.
V najstarejšem, v Janku, je odkril domači župnik dr. Lučovnik velike skrite talente.
PRIREDITVE
NOČNI POHOD H KAPELICI (PODGORJE)
Prireditelj: Katoliška mladina iz dekanij Borovlje in Rožek Čas: petek, 27. 6. 1980, ob 22. uri Zbirališče v Podgorjah
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „KOČNA“ V SVEČAH IN KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU
vabita na odprtje
VRTA SLOVENSKIH KULTURNIKOV
ki bo v nedeljo, 29. 6. 1980, (po mednarodnem času) ob 14.30 v Svečah na vrtu akademskega kiparja prof. Franceta Goršeta Sodelujejo: Moški pevski zbor SPD „Kočna“ iz Sveč
Jože Zupan (SNG Maribor) pripoveduje odlomek iz Vorančevih „Dvojčkov“
Mešani pevski zbor „Jakob Petelin-
Gallus“ iz Celovca
Mešani pevski zbor „Podjuna“ iz
Pliberka
Dekleta triletne strokovne šole iz Šentpetra pri Šentjakobu v Rožu in Mladina SPD „Kočna“ iz Sveč
KONCERT
Prireditelj: KPD „Šmihel“
Kraj: Farna dvorana v Šmihelu Čas: nedelja, 29. 6. 1980, ob 20. uri Nastopa mešani pevski zbor „JAKOB PETELIN-GALLUS“ iz Celovca
DAN IZSELJENCEV
Zveza slovenskih izseljencev prireja v nedeljo, 6. 7. 1980, s pričetkom ob 14. uri v Kulturnem domu na Radišah
REDNI OBČNI ZBOR Z DRUŽABNIM SREČANJEM
ki ga bosta z nastopi popestrila: pevski zbor SPD „Radiše“ z Radiš in folklorna skupina SPD „Zarja“ iz Železne Kaple
Andrej Šuster-Drabosnjak „IGRA OD ZGUBLENEGA SINA“ Prireditelj: SPD „Rož“ v Šentjakobu v Rožu Kraj: Farna dvorana v Šentajkobu v Rožu
Čas: sobota, 21. 6. 1980, ob 20. uri Nastopa igralska skupina SPD „Drabosnjak“ iz Kostanj
Blaga mati je vzela poleg mnogih drugih še to žrtev nase: poslala je sina v Celovec, v tedanje Marijanišče. Tam je Janko absolviral z odliko vseh osem razredov. Logična jasnost in preudarnost je bila že tedaj značilna poteza marljivega študenta. Že kot gimnazijec je spoznaval vse pereče probleme tedanjega slovenskega dijaštva na Koroškem in sploh vso narodno problematiko. V njegovem letniku je bilo osem zavednih slovenskih sošolcev.
Da bi se v materinščini bolj izpopolnili, so izdajali v rokopisu mesečnik „Dijaške vaje“ oziroma „Zvezda“. Janko je bil duhovni vodja lista, pa tudi duhovni iniciator dijaškega gibanja v počitnicah. Vse slovenske dijake je zbiral na počitniških sestankih, jih spodbujal k zavednosti, jih bodril in jim kot vedni optimist, neumorni delavec in globoki ideolog dajal smernice. V njegovi gimnazijski in visokošolski dobi se je slovensko dijaštvo na Koroškem lepo razvilo ter postalo pravi kvas za versko in narodno prebujanje.
Po maturi leta 1932 je vstopil Janko Hornböck v celovško bogoslovje. To mu ni nudilo tega, po čemer je njegov zahtevni duh hrepenel. Po končanem dveletnem filozofskem tečaju je nadaljeval bogoslovni študij na teološki fakulteti v Innsbrucku, kjer so tedaj predavali sloviti profesorji.
V rekordnem času — še pred zaključkom 8. semestra — je konec marca 1938 končal študij s teološkim doktoratom.
Ne samo kolegi, tudi profe-
sorji so občudovali njegovo filozofsko in dogmatično nadarjenost. Upravičeno je bilo mnenje, da se bo mladi teološki doktor kmalu pojavil kje na kaki stolici za dogmatiko. Božja pota pa niso človeška pota! Tedanji škof krški je poslal ins-bruškega doktorja kot podeželskega kaplana v Železno Kaplo, k tedanjemu občeznano gorečemu župniku in dekanu Alešu Zechnerju.
Bog je imel z mladim duhovnikom druge načrte: ni ga izbral za dogmatika, namenil ga je po načelu, da je iz ljudstva vzet in za ljudstvo postavljen, — slovenskemu narodu na Koroškem, da bi njemu služil in da bi njemu vtisnil svoj neizbrisni osebni pečat. Prišla je vojna, slovenski duhovniki so morali v izgnanstvo, med njimi tudi dr. Hornböck. Ko se je po končani vojni leta 1945 vrnil, se mu je odprlo obširno in nadvse težavno delovno polje: obnovitev za koroške Slovence in njih narodni obstoj nadvse važne ustanove Mohorjeve družbe. Veri in slovenstvu sovražne nacistične sile so načrtno uni-
čile vse, kar je bilo v zvezi z nekdaj tako cvetočo bratovščino Sv. Mohorja in Fortunata.
Poslopja Mohorjeve družbe so bila v obupnem stanju, večino še neuporabnih prostorov so zasedli Angleži in razne stranke.
Tiskarna do golih sten izpraznjena, zavedni koroški Slovenci decimirani in ustrahovani. Samo skrajno žilav, pogumen in dalekoviden človek š trdnim zaupanjem v božjo pomoč je bil zmožen poživiti ustanovo, ki jo je javnost že odpisala.
Kljub vsem tem navidezno nepremostljivim težavam je dr. Hornböck v tej kritični dobi kot velik idealist pod vodstvom prelata Podgorca zagrabil za potapljajoči se čoln ter posvetil vse svoje moči poživitvi Mohorjeve družbe v Celovcu. Iz ruševin, iz nič je vstala skromna tiskarna.
Podjetje je raslo, ravnatelj Hornböck je hodil od oblasti do oblasti, je načrtoval, je molil in delal noč in dan, leta in leta.
Z razumom in ljubeznijo je zasledoval svoj cilj, dokler ga ni uresničil. Vstala je nova Mohorjeva družba s svojo tiskarno. Staro razpadajoče poslopje je ravnatelj v celoti obnovil, zgradil je nov moderen trakt, Mohorjev dijaški dom, ki ima prostora za 120 dijakinj. Iz ruševin je vstalo prikupno, čedno poslopje. Srce slovenskega ljudstva na Koroškem, Mohorjeva družba, je začelo na novo v polnem obsegu obratovati, tiskati knjige in liste, ki prihajajo do zadnje koče slovenskih naselij na Koroškem. Celovška Mohorjeva družba z dijaškimi domovi, s tiskarno in prodajalno je življenjsko delo msgr. dr. Horn-böcka. To delo pa je le zmogel, ker v življenju nikdar ni cincal in obstal, nikdar ni gledal nazaj, marveč kot realist vedno samo naprej.
Sam je šel pred tremi leti v Ameriko, da bi navezal književne stike s tamkajšnjimi Slovenci. Njegovo stališče je: Mohorjeva družba naj služi Sloven-
70 let
cem in Slovenci naj služijo njej!
Pri vsem tem ogromnem delu pa je bil msgr. Hornböck tudi desna roka šolskim sestram, ko so iskale in ustvarjale v letih po vojni svoj novi dom.
Poleg tega je urejeval več let naš verski list „Nedeljo“ in ga delno tudi sam pisal. Njegovi članki za mladino so bili polni toplote in dušnopastirske zavzetosti. Vse to obilno delo pa je vršil g. dr. Hornböck kot župnik v Podgorjah in kot ro-žeški dekan, kar je še tudi danes.
Tudi kot 70-letnik je msgr. Hornböck še poln idej in načrtov. Zelo pri srcu mu ležijo sodobni problemi slovenskega dijaštva na Koroškem. Saj je bila njegova skrb za dijaštvo že za časa študija njegova srčna zadeva.
Krški škof je že davno spoznal sposobnosti tega moža. Ceni ga kot nadvse spretnega in previdnega oskrbnika Mohorjeve družbe, upošteva njegove dušnopastirske zasluge, spoštuje pa tudi njegovo preizkušeno narodno samoniklost, ki ne pozna ovinkov ne klečeplaz-ništva.
_ Naš 70-letnik je bil in je še danes samozavesten mož, ki vsak načrt 10-krat premisli in vsako besedo po dogmatični vrednosti pretehta, preden jo ima zrelo za javnost. Kot mislec in izkušen dušni pastir je igral tudi pri zadnji koroški škofijski sinodi zelo merodajno vlogo in marsikaj, kar se je tam tehtnega in za slovensko skupnost koristnega sklenilo, je zasluga tega moža. Pri vsej svoji delovni obremenjenosti pa je naš 70-letnik še duhovno čil. Ostal je vesel značaj, odprt za smeh in šalo, kot je bil vesel nekoč, ko se je pod imenom „možej“ z nami zabaval v brezskrbnih dneh študija v Canisianumu v Innsbrucku.,
Bog mu daj še zdravja in moči, da bo uresničil še mnogo načrtov v službi Cerkve in slovenstva na Koroškem.
DSG Sele: nove majice
Moštvo DSG Sele v novih majicah, ki jih je podarila tvrdka Renault Rausch. Od leve na desno stojijo: Nanti Dovjak, Nanti Olip, Oto Ogris, Oto Travnik, trener Karli Pristovnik, Dušan Mohorčič; spredaj: Flori Jug, Peter Olip, Aleksander Koščak, Franc Kelih, Zdravko Oraže, Andrej Dovjak, Grozde
Toševski.
SAK - ATSV Wolfsberg 0:3
Pred mogočno kuliso okoli 700 gledalcev je prvi na lestvici in že prvak vzhodne spodnje lige v nedeljo popoldne dobil v Celovcu obe točki. V jeseni je SAK v gosteh igral neodločeno. V tej igri so VVolfsberžani dokazali, da so vreden prvak te lige. Obe moštvi sta igrali zelo dober nogomet, hitre akcije, nevarne podaje in trije goli — samo ne za SAK.
S protinapadi so VVolfsberžani dostikrat iznenadili domačo obrambo. SAK-ovi igralci so pokazali nekaj dobrih potez, a golov jim ni uspelo dati. Vsekakor pa je bila to v resnici do-
bra igra in upati je, da bo SAK v naslednji sezoni igral tako močno, kot v jesenskem kolu in sedaj v zadnjih tekmah prvenstva.
Moštvo: Dodič, Jakopič, Lam-pichler, (Velik), Woschitz, Pandel, Ferra, Goleč, Sommeregger, Hobel, Zablatnik, Polan-šek.	- wafra -
TEKME SAK:
V nedeljo, 15. 6. 1980, v Kot-mari vasi.
Kotmara vas pod 23 — SAK pod 23 ob 15.30.
Kotmara vas I — SAK I ob 17.30.
SAK ml. - Donau ml. 3:1
Z zavestjo, da so si že zasi-gurali tretje mesto na lestvici, so mladinci igrali proti sosedom iz Celovca. Rezultat odgovarja poteku igre. Gole so dali Martin Rutar, St. Gregorič, Fr. Sadjak.
Moštvo: B. Wakounig (Jen-šac), Dlopst, Pečnik, Fera, St. Gregorič, (J. Gregorič), Št. Gregorič, Grilc, Sadolšek, Butej, Smrečnik.
- bewa -
DSG SELE — BILČOVS 5:1 (0:1)
V	Sele je v nedeljo kljub slabemu vremenu prišlo dokaj lepo število gledalcev, da bi videli prvenstveno tekmo med Selani in Bilčovsem. V prvem polčasu so gostje z Gur imeli premoč na igrišču in tudi povedli z 1:0. Že v tem obdobju igre pa so Selani deloma igrali močno, kar so v drugem polčasu nadaljevali. Svoje zmožnosti kot strelec je pokazal Dušan Mohorčič, ki je v teku petih minut dal tri gole — vse tri iz prostih strelov. Nekaj takega navijači in tudi igralci obeh moštev še ne pomnijo. Ostala dva zadetka gresta na konto Toševskega. Obe moštvi sta igrali zelo športno in sodnik je igro z lahkoto vodil.
Igrali so: Koščak, St. Olip, N. Dovjak, O. Travnik, O. Ogris, D. Mohorčič, N. Olip, Zdr. Oraže, Gr. Toševski, Fl. Jug, (K. Pristovnik), P. Olip.
V	soboto igrajo Selani ob
15.00	v KRIVI VRBI. Navijači vabljeni!	-wafra-
E33
naš tednik
Pesnik Erih Prunč — Darle Niko
JANKO FERK:
Erih Prunč, ki se je publiki predstavil pod psevdonimom DARLE NIKO, se je rodil leta 1941 v Stražji vasi pri Škocijanu na Klopinj-skem jezeru. Gimnazijo je obiskoval na Plešivcu v malem semenišču krške škofije in v Celovcu. Na graški univerzi in v Jugoslaviji pa je nato študiral slavistiko. Danes je doktor Erih Prunč v Gradcu višji asistent. Svoje prve literarne korake je gimnazijec Erih Prunč absolviral v plešivškem dijaškem listu „KRES“. (Zanimivo je, da so bili tako nemški kot slovenski dijaki na Plešivcu tako „ognjeviti“. Literarni časopis „Nemcev“, v katerem je objavljal tudi mladi Peter Handke, je nosil ime „FACKEL“.) Pozneje je pisal pesmi za kulturno revijo koroških Slovencev „VERO IN DOM“. — Kar se tiče „mladja“ bi pa bilo pravilno le delno, ako bi zapisal, da je objavljal v tej literarni reviji, ker namreč sodi med ustanovitelje te v začetku res kritične revije.
Ob vseh teh poskusih se je porodila misel na lastno zbirko, ki jo je izdal junija 1965. Natisnila jo je Mohorjeva družba in drugo naklado je založil jeseni 1977 Klub mladje. Uvod pesniške zbirke „TIHOŽITJA“ je napisal dr. Reginald Vospernik, linorezi v zbirki pa so umetnost tedaj zelo angažiranega Pavleta Pernjaka.
Zbirka — tedaj mladega ko-roškoslovenskega avtorja — je presenetila predvsem s pristno in doživeto izpovedjo. Svojstven pogled v bodočnost je zanjo značilen. Poglede naprej Prunč ni poskušal obremenovati s prevelikim interesom za preteklost — bodočnost mu je bila (edini) cilj — „Nazaj ni poti... “, je zapisal.
Prve Prunčeve pesmi so očiten plod impresionistične literarne šole, medtem ko pesniška zbirka „TIHOŽITJA“ kaže popolnoma drugačno podobo.
Posebno ime si je Erih Prunč pridobil/ustvaril z ustanovitvijo in s spretnim vodstvom „odra mladje“. Ta oder si je prizadeval nalogo za višjo gledališko kulturo med koroškoslo-venskim ljudstvom z izbiro in uglajeno ter kvalitetno reprodukcijo iger iz slovenske in iz tujih literatur. S tem odrom in z nastopi na podeželju, v Celovcu in sploh v zamejstvu je doprinesel velik delež k našemu kulturnemu življenju.
Lani je Erihu Prunču podelila koroška deželna vlada literarno nagrado, katero pojmuje kot neko „pozno popravo“ („Eine späte Wiedergutmachung“).
Nekdaj sem ga vprašal, zakaj ničesar ne objavlja, zakaj ne
izda spet pesniške zbirke, da „pesnik molči“ si nisem upal trditi. Nato mi je odgovoril, da sicer „še“ piše, ne utegne pa urediti nove knjige, zbrati pesmi za zbirko. Lahko pa upamo, da bo res zelo zaposleni Erih Prunč kdaj utegnil sestaviti novo pesniško publikacijo (ako je to sploh v njegovem interesu!).
TIHOŽITJA
Zbirka je tihožitna predvsem navzven. Pesmi so napisane v strogi štirivrstični, dvekitični in asonirani obliki. Lirika Darleta Nika je samozadostna, ritualizi-rano zamolkla in arhaična; vsebuje tkivo mitoloških podob, emblemov in tudi sentenc — toda pod takšno zunanjostjo je vseeno mogoče kmalu zaznati vrsto aktualnih tem iz koroško-slovenske problematike in ko-roškoslovenskega vprašanja — takšen je na primer cikel „Kralj Matjaž“.
Pesmi zbirke so pravzaprav le v primerih prve tretjine zbirke res tihožitja: statične slike, umetniško gledani fotografični posnetki iz kozmosa stvari, ki nas „vsak dan“ obdajajo. Kot primer navedem pesem „Soba“: „Ovele rože. / Prašne knjige. / V pajkove mreže ujeti dan. / Iz starih časopisov blede slike. / Nihala starikavo suhi korak“.
Najdemo tudi oster obračun lirika Darleta Nika in člana mlade generacije z ozkim nacionalizmom preteklosti. „Kri in tla“ („Blut und Boden“) so zunanji izraz tega na Koroškem nepreboletega nacionalizma — in mladi pesnik Darle Niko najde v naravnost klasičnih verzih v „Epilogu“ boljšo pot v pri-
hodnost: „Nazaj ni poti, / mornarji, tu, / na obali / moramo najti vasi“.
Simbol globokega hrepenenja koroškega Slovenca po domovini in simbol globoke ljubezni do domovine izdela Darle Niko v „Pesmi Miklove Zale“.
Čeprav so Darletovi verzi močno abstrahirani, zagledamo v njih barve domače zemlje, vonj kmečkih hiš in polj.
„TIHOŽITJA“ je pesniška zbirka, ki ima še danes aktualen pomen za novo, povojno koroškoslovensko literaturo.
O ERIHU PRUNČU
Dr. Matjaž Kmecl: „Res škoda je, da se je nedvomno nadarjeni poet kasneje posvetil izključno znanstvenemu (jezikovnemu, literarnozgodovinskemu) in političnemu publiciranju.“
Dr. Reginald Vospernik: „Pri branju ti je, kakor bi vdrl tuj svet v tišino in melanholijo pesniških slik in prispodob.“
EPILOG Nazaj ni poti.
Ladje so krhke, zastave so mrtve, veter je žejen.
Nazaj ni poti, mornarji, tu, na obali moramo najti vasi.
AJDA O ajda
molčeče bakreno morje krotko morje čakanja na pisane rute žanjic na srp
utrujen rži in pšenice O ajda
toplo ljubezen zemlje dojiš
na mehkih nedrih teh holmov z medom
polnim zrele jesenske vdanosti.
(Pesem „Ajda“ iz Ta hiša je moja pa vendar moja ni, Koroška antologija, Ljubljana/Celovec 1976.)
Koroški pevci v Ljubljanski banki
Dne 5. junija 1980 je mešani Pevski zbor SPD „Srce“ bil gost .Ljubljanske banke“ v Ljubljani. Točno ob določenem času so prispeli na „Trg revolucije“. Pred njitni je stal simbol moderne Ljub-Üane:	stolpnični dvojček, last
.■Ljubljanske banke“ in tovarne ..Iskra“ v Kranju. V vestibilu leve stolpnice je pevce pozdravilo zastopstvo banke in odposlanstvo °bčine. V kratkih besedah so jim Predočili veličino bančnega pod-iotja, ki se ne izraža samo v 14-Padstropni stolpnici, v kateri je zaposlenih blizu 1000 nastavljencev, temveč predvsem v tem, da se njene korenine ne razpletajo samo Po vsej Jugoslaviji, temveč daleč Preko njenih meja, tja v Afriko in Azijo.
Nato so si ogledali bodoči „Can-karjev kulturni center“. Ta je v surovem stanju že dograjen in stoji v tesni povezavi z obema že potujočima stolpnicama. Za izgrad-nio odgovorni inženir je vodil pevce P° labirintih dvoran, hodnikov in stopnic, da so zgubili orientacijo.
Pravičeno je vodič rekel, da bi bevoi, če bi jih sedaj zapustil, po-robovali dve uri, preden bi spet
našli na prosto. Blizu 300 obrtni-kov-strokovnjakov je trenutno zaposlenih, da dokončajo ta veliki slovenski kulturni center, ki naj bi bil dograjen v dveh letih. Za laike je bilo zanimivo videti, kaj vse na ceveh, vodih in kablih, kaj v taki moderni stavbi skriva za stenami in pod podi. Vse to bo potem zakrito z lepimi marmornatimi ploščami.
Mogočen vtis je napravila dvorana, kjer bo prostora za 2000 sedežev. V njej se bodo, ko bo dograjena, vršili razni kongresi in druga množična zborovanja in prireditve. Druga dvorana z 800 sedeži je podobna gledališču. Načrtovana je tako, da ima vsak sedež prost pogled na oder, ne da bi se bilo treba nagibati na levo ali desno. Oder se da pogrezniti v globino in je tudi drugače opremljen z vsemi tehničnimi finesami. Tretja dvorana bo imela 200 sedežev. Namenjena je za razna predavanja in druge male nastope.
Končno so se Dobrolčani spet znašli na nivoju „Trga revolucije“. V odprtem prostoru so v tla vne-šeni obrisi nekdanje rimske stav-
be. Tu, na tem zgodovinskem prostoru, bo sta! spomenik na čast velikemu Cankarju, boritelju za pravice malega slovenskega naroda in malega človeka sploh. S tem spomenikom se slovenski narod ne bo oddolžil samo svojemu velikemu socialnemu mislecu in pisatelju, temveč z njim bo tudi izpričal, da je vreden svojih velikih mož, da jih spoštuje in časti.
Nato so pevce s Koroške prepeljali na ploščad 14. nadstropja, da jim z nje razkažejo moderno Ljubljano; s starinskim gradom v ozadju so se slikali.
Medtem je vodstvo „Ljubljanske banke“ v svojih prostorih pustilo pripraviti okusno večerjo. Ob tej priliki so se pogovorili o gospodarskih problemih južne Koroške, ki ravno sedaj, po obisku zveznega kanclerja dr. Kreiskyja v Beogradu, dobivajo nove perspekitve, katere bodo v korist vsega področja treba dodobra izrabiti. Govorili so tudi o zgodovini in razvoju dobrolskega društva.
Nazadnje so še naši pevci stopili v krog in v zahvalo pod vodstvom neutrudljivega pevovodje Albina Kranjca zapeli nekaj pesmi.
STROKOVNA ŠOLA ZA ŽENSKE POKLICE ŠOLSKIH SESTER V ŠENTPETRU PRI ŠENTJAKOBU V ROŽU vabi v
soboto, 14. in nedeljo, 15. junija 1980, ob 14.30 na
Zaključno prireditev
pod geslom:
NARODA BOGAT ZAKLAD, ZBIRKA STARIH JE NAVAD
Spored obsega stare navade naših prednikov ob rojstvu, teritvi, ziljski ohceti in žegnu.
Od sobote popoldne in v nedeljo do 18. ure si lahko ogledate razstavo šolskih izdelkov učenk.
V soboto, 14. 6. 1980
ROMARSKO POTOVANJE V MARIJINO CELJE (za mladino)
za župnije: Dobrla vas, Globasnica, Šmihel, Pliberk
V	sredo, 18. 6. 1980
IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE
V	HEILIGENBLUT
za župnije: Šmihel, Blato, Vogrče, Kazaze, Metlova, Sinča vas
V ponedeljek, 23. 6. 1980
ROP4ANJE V MARIJINO CELJE IN SECKAU
za župnije: Sele, Apače, Galicija, Rikarja vas, Šentprimož, Mokrije, Dobrla vas
® Uredništvo in uprava NT želita © vse najboljše svojemu zveste-
#	mu inkasantu Antonu Dolinšku, © ki te dni praznuje svojo 55-let-
#	nico. S svojim pridnim in zve-© stim delom ne skrbi samo že ® leta za naročnino, ampak je % tudi zvest gost v slovenskih © domačijah, ki jih leto za letom © obišče.
V Salzburgu je promoviral Vladimir Wakounig iz Mlinč v Podjuni za doktorja filozofije. Čestitamo!
V soboto, 28. 6. 1980 ROMANJE NA SV. VIŠARJE
za župnije: Gorence, Ruda, Šent-peter na Vašinjah, Žeiinje, Šmarje-ta/V., Tinje.
Ml ZA VAS	
	
Zahtevajte dvojezične predpise!
Na željo bralcev Našega tednika objavljamo tekst, s katerim lahko zahtevate od cerkvene oblasti, da Vam dostavi dvojezičen predpis za plačevanje cerkvenega davka:
Dne........ sem prejel(a) pred-
pis za plačevanje cerkvenega davka v nemškem jeziku.
Kot pripadnik slovenske narodne skupnosti na Koroškem se sklicujem na določbe člena 7 avstrijske državne pogodbe in
CARITAS: OKREVANJE NA MORJU
Koroška Caritas sporoča, da ima za okrevanje v Lignano-Sabbiadoro v Italiji od 26. 7. do 5. 8. 1980 še prosta mesta. Zainteresirane družine naj se javijo na naslov: Caritas, Viktrin-ger Ring 34, 9010 Celovec; tel. (0 42 22) 85 0 29.
^____________________________
na sinodalne sklepe koroške Cerkve ter predlagam, da se mi dostavlja predpis za plačevanje cerkvenega davka v slovenskem jeziku, ker v obratnem primeru nisem v stanu slediti vsebini prodpisa. V prilogi vračam predpis za cerkveni davek v nemškem jeziku.
OPROSTITEV PRIJAVNINE ZA RADIO IN TELEVIZIJO
Kmetje-upokojenci, ki zaprosijo za oprostitev prijavnine za radio in televizijo, naj priložijo poleg potrdila o prejemu pokojnine tudi pogodbo o predaji kmetije oziroma najemniške pogodbe (Übergabevertrag, Pachtvertrag). Te podlage rabi pošta za preverjanje dejanskih dohodkov prosilca. Drugače se lahko zgodi, da pošta po začasni privolitvi oprostitve ponovno zaračuna prijavnino.
JU*** bcotca:
Unser Leidensweg
Ich schildere in diesem Brief den Leidensweg einer slowenischen Familie in einer Gemeinde mit deutschsprachiger Bevölkerung. Mein Vater kaufte hier in unserer Ortschaft im Jahre 1931 ein Wohnhaus mit kleiner Landwirtschaft. Meine Eltern stammen aus dem unteren Gailtal — mein Vater aus dem Limarče (Fritzendorf) bei Fler-magor (Šmohor) und die Mutter aus Goriče (Görtschach bei Hermagor).
Vom ersten Tag an, als der Vater das Haus hier kaufte, wurden wir in den Ortschaften Oberglan und Stock-litz als Slowenen beschimpft und angefeindet. Meine Eltern wurden hier in diesen zwei Ortschaften schon von allen Anfang an von der Bevölkerung als minderwertige Menschen betrachtet, obwohl wir den Menschen hier schon viel Gutes getan haben. Als dann im Jahre 1938 die Hitler-Herrschaft über Österreich kam, bekamen meine Eltern und mein älterer Bruder den Haß der Bevölkerung mit verstärkter Wucht zu spüren. Mein Vater mußte nach dem Kriegsausbruch im Jahre 1939 als erster in der früheren Gemeinde Klein-St. Veit bei Feldkirchen einrücken, weil eben mein Vater ein Gegner von Hitler war und das wußten die damaligen Gemeindevertreter.
Während mein Vater bei der deutschen Wehrmacht dienen mußte, war meine Mutter ganz arg den Schikanen der Nazis ausgesetzt. Mein Bruder ging in dieser Zeit noch in die Schule, weil der Lehrer ein fanatischer Nazi war, mußte auch mein Bruder viele ungerechte Schikanen von Seiten des Lehrers erdulden.
Auch die damaligen Ortsbauernführer der Gemeinde Kiein-St. Veit waren unbarmherzig gegen uns, weil sie wußten, daß man mit den Slowenen jetzt machen kann, was man will. Wir mußten von dem kleinen Ertrag der Landwirtschaft das letzte abliefern, so mußten wir hungern. Ein Parteimitglied der Nazis hätte meine Mutter bald ins Konzentrationslager gebracht, weil sie über das Hitler-Regime geschimpft hat. Die Mutter hatte schon alles gepackt gehabt, weil dieser Naziparteianhänger meiner Mutter gedroht hat — in zwei Tagen wird sie abegholt. Aber dann hat er es doch anders überlegt, da ja mein Vater bei der deutschen Wehrmacht dienen mußte.
In dieser Zeit der schwersten Verfolgung durch das Nazi-Regime, kam noch ein Streit wegen der Benutzung eines Weges auf unserem Grund. Ein Bauer in der Ortschaft Stocklitz verlangte den Weg über unseren Grund, der aber im Grundbuch nirgends aufschien. Es kam zu Gerichtsverhadlun-gen und da hat das Gericht klar entschieden, daß dieser Bauer kein Recht
SKD „Globasnica“ in SPD „Edinost“ iz Štebna sta vabili od 11. do 17. maja 1980 na 8. kulturni teden.
Maj je bil. Nedelja. — Tišina je bila brezkončna, nepremična, ni je motilo sopenje številnih prsi, ni je zganila zastrta luč iz Šoštarjeve
dvorane. Ob pol devetih se je še otroški pevski zbor SKD iz Globasnice „korajžno“ postavil na pevski oder; kajti mala dvorana pri Šoštarju je bila docela polna.
Prve pesmi tega zbora (Izidor ovčice pasel..., Jager..., Na planincah luštno je ... in Mamica povej, povej — al’ me še ljubiš
hat, über unseren Grund zu gehen und zu fahren. Bei der Bevölkerung von Stocklitz ist dann der Haß gegen uns Slowenen von neuem entflammt, weil die Bevölkerung diesem Bauer mitgeholfen hat, uns Slowenen zu schaden. Man hat uns schon Steine an die Haustür geworfen.
Meine Mutter stand während der Zeit der grausamen Verfolgung durch das Nazi-Regime und der deutschsprachigen Bevölkerung ganz allein. Ich war damals noch ein kleines Kind. Meine Mutter weinte jeden Tag, es war fürchterlich, wie sie mit uns Slowenen getrieben haben, das kann sich heutzutage kaum ein Mensch vorstellen, wie es uns gegangen ist.
Nach dem Krieg ging die Feindschaft und Gehässigkeit gegen uns weiter. Vor zwei Jahren kaufte ein Arbeiter einen Baugrund, der an unserem landwirtschaftlichen Besitz angrenzt. Dieser Arbeiter errichtete sich auf diesem Baugrund ein Wohnhaus, das noch im Rohbau ist.
Eines Tages, im Frühjahr 1979, begann dieser Arbeiter mich und meine Eltern auf das gemeinste zu beschimpfen, obwohl er uns gänzlich unbekannt war. Wir haben in diesen zwei Jahren, da er gebaut hat, nie mit ihm geredet. Dieser Arbeiter wurde aber von unseren Nachbarn und den Ortsbewohnern von Stocklitz gegen uns aufgeletzt. Bei Gericht jedoch aber leugnete er, daß er mich und meine Eltern als Tschuschen beschimpft hatte und dies noch unter drei Zeugen.
Erich Kuglitsch, Oberglan/Feldkirchen
kej...) so mladi zapeli brez kakršne koli treme; vodil jih je domači pevovodja Janez Petjak, na električnih orglah pa je igral mladi Dominik Hudi. Sredi med zagorelimi, kričečimi obrazi se je tiho svetilo lice mlade Johane Leitgeb,
ki je s kitaro zaigrala in zapela lepo zvenečo pesem: Jaz sem ubog cigan ... Otroški zbor in mlada Johana sta pa žela pri številnih poslušalcih bučen aplavz.
Ko se je dvorana nekoliko umirila, se je „prinesel“ ženski oktet SPD „Obir“ z Obirskega skozi srednja vrata dvorane. S pesmimi: Mam’ca povej..., Zdravljica, ter Maričica ..., so Obirčanke pokazale, da se da tudi iz ženskih prsi slišati prečudovito, rosno slovensko pesem.
No, skorajda bi pozabil, da so še otroci pevskega zbora podelili rdeče „naglne“ vsem materam, ki so se na ta dan zbrale pred pevskim odrom v Globasnici. Ti nageljni naj bi pomenili — majhno darilce — za materinski dan, ki se je tisto nedeljo praznoval po vsej deželi. Proti koncu večera pa je še potegnil pesnik Valentin Polan-šek majhno knjižico, Cinček in Čopka po imenu, iz svojega žepa ter bral iz nje pesmi za otroke in odrasle. Poprej pa je pesnika in avtorja knjige predstavil dr. Pavel Apovnik, ki je povedal nekaj besed o tej knjigi — kar se da tudi prebrati v uvodu te knjige. Vse to je bil nedeljski večer — obenem tudi prvi dan letošnjega kulturnega tedna.
V	četrtek je bil koncert mešanih pevskih zborov iz Podjune na sporedu. To prireditev sem nekoliko zakasnil, a kljub temu sem še ujel pretežni del pesmi, dobil sem na uho tudi nekaj novih. Kot prvi je nastopil domači zbor pod vodstvom Janeza Petjaka, ki je predstavil nabito polni dvorani kar dve (od štirih) novi pesmi, ki ju Globašani še niso slišali.
V	majhnem odmoru, če o takem smem govoriti, je predsednik NSKS Matevž Grilc še spregovoril nekaj
stavkov o 25. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe na Dunaju. Celotni koncert pa so še olepšali MPZ „Zarja“ iz Železne Kaple, MPZ „Danica“ iz Šentvida, MPZ „Srce“ iz Dobrle vasi ter čisto na novo ustanovljeni MPZ „Go-
rotan“ iz Šmihela, ki so zapeli vsak po štiri pesmi. Samo MPZ „Podjuna“ iz Pliberka se ni odzval glo-baškemu povabilu.
Okoli 300 po številu jih je bilo, ki so tisti četrtek „poromali“ v Globasnico, da so čuli edinstvene podjunske, rožanske ter narodne slovenske pesmi.
Po koncertu so pevski zbori prigriznili obloženim kruhkom in „dvigali“ dobro vino.
Poslušalci pa, ki so zapuščali dvorano, so imeli nekateri klobuk, drugi je nosil roke v prevezi, tretji pa šepal sključen ob palici... — vsi pa so bili čudne dobre volje, tisti četrtek zvečer.
Dan navrh, 16. maja, pa je predaval v isti dvorani univ. docent dr. Hanns Haas iz Solnograške v nemškem jeziku o „Koroških Slovencih in Avstrijski državni pogodbi“.
Vsa ta pisana in črna „skupina“ je molčala ob njegovem predavanju. Zares, še drsajočega, pritajenega pokašljevanja ni bilo slišati, še diha ne, vzdiha ne iz navzočih
teles, ki so sedela in se dušila brez glasu, ob predavanju.
A v razpravi pa so še segli v besedo občinski odborniki, profesor in tudi čisto preprosti vaščani. Razprava je „tavrava“ tja do polnoči, vsakdo je le hotel to in drugo vedeti; kako naj bi v bodoče koroški Slovenci „havžvali“, taka in druga vprašanja je stavila zainteresirana publika. Na vsa vprašanja je skušal univ. docent Hanns Haas najti najbolj ustrezni in premišljeni odgovor,
Globaško društvo ga je pred poslušalci povabilo še na nadaljnja takšna predavanja, ako bo kdaj utegnil.
Ravno pol štiri popoldne je kazala ura,- ko je v novi ljudski šoli v Globasnici gostovala lutkovna skupina KPD iz Šmihela z „Igro za poredneže“. Malce škoda se mi je zdelo, da te moderne, lepo „na-tuhtane“ igre ni videlo več otroških lic in oči. Ne vem prav, zakaj da starši niso svojih otrok v tako lepem številu, kakor so ga v Glo-
basnici čestokrat vajeni, pripeljali na to lutkovno igro. Tudi vodji šmihelskih lutkarjev Karlu Grilu je to kar šinilo v oči. Tako malo mladih obrazov si lutkarji iz Šmihela resnično niso zaslužili.
Gotovo, ko bodo vnovič nastopili, saj tiho upam, da bo tedaj mnogo več otrok in staršev pred kuliso šmihelskih lutkarjev.
Vse to sem zelo natanko videl in občutil v teh štirih dneh — polnih kulture, politike, zabave ter smeha v okviru letošnjega kulturnega tedna.
Ustnice bodo kmalu utihnile, obnemele, komaj še šepetale ob spominu, ki še nekoliko vpije po Podjuni: „To je bil globaški kulturni teden!“
Tjihažitjd ob kulturnem prazniku a {jlobaVniei

Valentin Polanšek
Križ s križi
Dijak je šel na svojo spalnico. Tam ga je čakal kovček, ki ga hoče izprazniti v svojo omaro na hodniku v drugem nadstropju s pogledom na mrko dvorišče. Vzhodnotirolski matematik se je približal. Seveda, njemu rad dam kaj za pod zob. Njegovo matematično znanje koristi. In fante je dobričina.
Matematik mu je čez čas, ko je po prvem grižljaju izpraznil usta, izrekel sožalje. Temu je sledilo vprašanje: — Hudo te je prizadelo, se na tebi vidi!
Dijak je že začel stavek ... a sredi bolestnih besedi spoznal svojo zagato: Pazi, ne smeš mu po resnici povedati! Četudi bi mu lahko zaupal. Bolje, da ne. Kaj naj rečem?
Vznemirjenost je matematik tolmačil po svoje prijateljsko in ga pustil kaj kmalu lepo na miru.
Zdaj je šele vrelo v dijakovi duši: Kaj bo dirce? Bo razglasil med dijaki, kakšnega sodijaka imajo med sabo? Bo to storil?
Tedaj bi vendar poprej v ravnateljstvu drugače postopal z menoj? In zaradi očeta? Ali dirce
ve, da je moj oče v nacističnem kacetu? Dijaki tega ne vedo. Kako bi reagirali? Bi bil kdo med njimi, ki bi v takem primeru potegnil z menoj? Najbrž nihče ne glasno? Vsak se boji po svoje! Saj itak ne vemo drug za drugega, kako je s svojci posameznikov doma ali kjerkoli že. Samo, kako bom sedaj govoril? Kako bom odgovarjal, ko me bodo gotovo spraševali? Bom lagal? Lagati zaradi ljubega miru? Laž, ki je meni že vedno nekaj odurnega, nekaj, kar je največji greh? Kaj vem, kaj namerava dirce z menoj? Morda je bil to samo prvi preizkus? Pomenili se bodo profesorji in partajbonci, pa bodo odločili! Kaj bodo odločili? Kaj dirce pričakuje, kako bom sam pripovedoval dijakom o uboju mojega devetdesetletnega pradeda Florijana?
Kamor se je napotil z mislimi, kakor ptica, ki se zaletava v šipo enega in nasprotnega okna, nikjer ni bilo izhoda.
Kako grozno je biti na svetu! Šele nekaj minut je od tega, odkar je korakal proti Stari pošti ves močan in novih upanj poln, zdaj pa stoji pred tako težavo. In ne ve izhoda.
Namerno počasi se je zaposloval v svoji omari, kjer je itak imel tistih nekaj komadov perila in bomo obleko lepo po predpisih pospravljeno. Bal se je srečati druge sodijake. Dokler sam s seboj ne bo na jasnem, kako naj govori.
V srcu mu je kljuvalo: Kako boš lagal? Kako boš lagal?
In vest mu je očitala: Ni take stiske, da bi moral lagati, ni take stiske ...
Mlademu človeku naklonjeni dijaki so tolmačili njegovo potrtost in očividno spremenjenost s sočutnim spoštovanjem. S toplimi pogledi so ga bodrili in ga pietetno varovali pred radovednimi nadlegovanji. Oportunisti so šli mimo vsega, kar je bilo dijaku prav. Prikriti nasprotniki in zavistneži, pa tisti, ki nagonsko podležejo antipatijskim težnjam, se ga niso mogli nagledati ... a so ga tudi pustili na miru.
Drugače je bilo z Dromljem.
Pred dnevi je še povešal oči ali gledal proč, če bi že moral srečati dijaka. Zdaj pa je naključje naneslo tako:
Ko se nekaj dni po tistem poda dijak v klet, da se preobuje, kajti v domu so se morali kretati samo v copatah, je zasačil Dromlja, kako je stikal po drugih predalih in kradel loščilo za čevlje.
Kaj bi se iz tega pripetljaja izcimilo, je pomišljal dijak šele pozneje, ko je prižvižgal po kletnih stopnicah Karli z arijo Don Juana Wolfganga Ama-deusa Mozarta. Kajti zasačeni Dromelj je zvitore-pil in suval dijaka v kot in pretil s pestjo pod nosom.
—	Ta „švajnehund" me osumlja, da jemljem drugo voščilo, ta pes garjavi banditski! je blatil vpričo Karla.
Karl mu je odločno nastavil desnico, da mu priseli krepko. Dijak ga zadrži:
—	Poznava ga. Posebno še jaz, ker me je toliko po nedolžnem dolžil zaradi tiste klobase v jerbasu za odpadke lansko leto.
12. junija 1980	Tr nai tednik	radio-tv/7
		
KRITIKA
FLORIJAN SABLATSCHAN
(Nadaljevanje in konec)
Tega pa ni pričakovati, ker prvič dodatni programi ne bodo ne posebno novi, ne posebno dobri (tehnika je brezmejna, človeški razum ne), ker bodo po (deloma umetnih) ovinkih prišli tudi v „navadni“ program in tretjič tudi preko satelitov. V bodočnosti bodo prevladovali sateliti, industrija pa bo spet enkrat spravila varnostnopoli-tični alibi med ljudi kot utemeljitev za obstoj (in dragi servis) kablov: sateliti se dajo hi-
V.
Kabelska televizija
tro sestreliti in ekran ostane potem temen.
Pa še po drugem aspektu je naprednost kabla relativna; kajti serijska produkcija na veliko tako imenovanega kabla iz steklenega vlakna (Glasfaser) je tik pred vrati. Toda brez skrbi: tudi le-te nam bo industrija kmalu dopovedala kot neob-vladno zveličavno sredstvo za človeško srečo v prostem času. Če pa človek tega ne bo verjel, bo sledil argument z ogroženjem delovnih mest.
„Eksperti“ elektroindustrije prekašajo drug drugega s pro-
gnozami, koliko delovnih mest bi bilo treba razpustiti, če bi politiki rekli kabelski televiziji „ne“. V ZR Nemčiji naj bi tretjina milijona delojemalčevih družin pritiskala na vest politikov:	točno 320.000 delovnih
mest da bo manj, poleg tega še manjkajoča konkurenčnost.
Avstrija sama je spet enkrat neločljivo povezana z ZR Nemčijo: ker se tam elektronski giganti le bojijo do določene mere rizika, ima naša država dvomljivo čast poskusnega polja, avstrijski državljan pa čast poskusnega jajca za razne pro-
jekte: Gerd Bacher, generalni intendant ORF-a, se je sicer bahal s tem, da je Avstrija pri „teletekstu“ (televizijskem časopisu) med pionirji. Bacher se šopiri s tujim perjem — tudi tukaj nudi Avstrija poskusno polje za vsenemški prostor.
Pri recenzijah za — doslej ne normirane — televizijsko-časopisne oddaje pa naj bi odpadel tudi riziko poskusnega zajca oziroma naj bi se čim bolj zmanjšal: koncerni so ponudili televizijskim recenzentom brezplačno barvne televizorje z napravo za sprejemanje teleteksta. Podkupovanje? — Nikakor. Pobožna in uvidevna utemeljitev: z navadnim televizorjem sprejem teleteksta ni možen.
Dodatna naprava sama stane prav tako dobrih 5000.— šilin-
gov. To je protivrednost petletnega abonmaja kakega dnevnika. Toda že v kratkem, v nekaj tednih, bo mogoče brez dodatne naprave sprejemati teletekst tam, kjer so položeni kabli.
Nesigurnost na tem področju je vsekakor izredno velika. To je poleg tega razvidno tudi iz ponudbe videorecorderjev, kjer menjajo generacije vsakih nekaj let in je potem le težko dobiti, da o posnetih kasetah ne govorimo, prazne kasete za „zastarele“ recorderje. Poleg tega je na trgu pol ducata kasetnih sistemov, ki se medseboj ne dajo izmenjati. Kateri sistem bo najbolj prodrl, še dolgo ne bo jasno. Konzument torej tudi tukaj nastrada.
J
od nedelje, 15. junija
do sobote, 21. junija
1
NEDELJA, 15. junija: 11.00 Tiskovna ura — 12.00 Če ljubezen pade (10) —
15.20	Obisk pri nekem sinu načelnika
—	16.45 Ena, dva ali tri — 17.30 Najemnik in papiga — 17.40 Za lahko noč — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi — posebej — 19.00 Avstrija v sliki
—	19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Sport — 20.20 Roza Bernd — 22.45 Poročila.
PONEDELJEK, 16. junija: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Če ljubezen pade (10) — 10.00 Šolska TV — 10.15 Eugene Ionesco — 10.30 Blazno smeli jezdec — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Lassie — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Povesti o konjih — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih — 21.05 Akcije v Manhatte-nu — 21.50 Večerni šport.
TOREK, 17. junija: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Češnje v sosedovem vrtu
—	17.00 Am, dam, des — 17.25 Tudi hec mora biti — 17.55 Za lahko noč
18.00 Hitreje, višje, močneje —
18.30	Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Teleobjektiv — 21.00 Zakaj gledališče — 21.50 Videoteka.
SREDA, 18. junija: 9.00 Tudi hec mora biti — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV: Ziljska dolina — 10.30 Vsa-
sredo — 17.00 Čarobna beseda — 'T.15 Moj stric z Marsa — 17.55 Za 'ahko noč — 18.00 Flambardovi — 1830 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Pozno dekle — 21.40 Nogomet: Evropsko prvenstvo.
ČETRTEK, 19. junija: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Francoščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Pozno dekle — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Pustolovščina Pod vetrom — 17.55 Za lahko noč —
18.00	M. U. T. — moda in trend — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Železni Gustav — 21.10 Grock ln njegovi dediči — 21.55 Pol ure do zadnjega odloga — 22.40 Večerni šport.
PETEK, 20. junija: 9.00 Am, dam, des
9.30	Ruščina — 10.00 Šolska TV
10.30	TV kuhinja — 10.55 Klub Seniorjev — 11.35 Ljubezen brez upa-nja — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Vprašaj — 17.30 Heidi — 17.55 Za
SOBOTA, 21. junija: 14.35 Nočna glasba — 16.00 Visoka hiša — iz parlamenta — 17.00 Risati, slikati, oblikovati — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dva x sedem — 18.25 Heinz Conrads ob sobotah — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki — 19.50 Šport —
20.20	Nogomet:	Evropsko prvenstvo
— 22.35 Astonishing Odyssey — 23.25 Poročila.
NEDELJA, 15. junija: 17.35 Nogomet: Evropsko prvenstvo: Španija — Belgija
—	19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.20 Nogomet: Evropsko prvenstvo: Italija — Anglija — 22.15 Šepetanje v hotelu.
PONEDELJEK, 16. junija: 18.00 Angleščina — 18.30 Na poti po Avstriji
—	19.00 Znanost danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Poldark (14) — 21.05 Apropos M. U. S. I. C. — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Smrtna oddaljenost.
TOREK, 17. junija: 17.35 Nogomet: Evropsko prvenstvo: ČSSR — Holandska — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Spoznajte melodijo — 21.03 Večer s čarob-nijo — 21.50 Deset pred deseto —
22.20	Nogomet: Evropsko prvenstvo: BRD — Grčija.
SREDA, 18. junija: 17.35 Nogomet: Evropsko prvenstvo: Španija — Anglija — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Cafe Central — 21.05 Kieu Samphan — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Privatno življenje.
ČETRTEK, 19. junija: 18.00 Ruščina
—	18.30 Poti k umetnosti — 19.15 Galerija — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Navzkrižno zasliševanje — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
tahko
noč — 18.00 Muppets-šov —
30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — __'15 Eden bo zmagal — 22.00 Šport
22.20	Večerni studio.
PETEK, 20. junija: 17.30 Šolska TV
—	18.00 Če ljubezen pade (11) —
18.30	Orientacija — 19.00 Vi želite — mi zaigramo — 19.30 čas v sliki —
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii
Og^LaliL^tz
a fialfm LuJajl!
iiiiiiiiiiiiiniimHiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii
20.15	Štajerska — 21.00 Črni vitez —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Nekateri želijo skrivnostno.
SOBOTA, 21. junija: 17.00 Walton-sovi — 17.45 Očetje klamavka — 18.00 Dva x sedem — 18.30 Nogomet —
19.00	Trailer — 19.30 Čas v sliki —
19.50	Slučaj za ljudskega odvetnika
—	20.15 Varovanec — 22.30 Vprašanja kristjana — 22.35 Zadnji lov.
Darovi v tiskovni sklad:
Franc	Ogris, Žihpolje	20.-
Tonet,	Sveče	50.-
Marija	Telič, Letina	100.-
Urban	Maček, Pliberk	120.-
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200.— din, za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Florian Sablatschan. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26.
NEDELJA, 15. junija:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo. -
PONEDELJEK, 16. junija:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Koroški zbori.
TOREK, 17. junija:
09.30—10.00 Pisani svet — 14.10 do 15.00 Koroški obzornik — Ob zvokih tamburic — Zanimalo vas bo.
SREDA, 18. junija:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Minute za solista: Mitja Gergorač — Koroški kulturni pregled.
ČETRTEK, 19. junija:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Kdo je za koga?
PETEK, 20. junija:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Dr. M. Zwitter: Kulturna dediščina Keltov v srednji Evropi — Zabavna glasba.
SOBOTA, 21. junija:
09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
1
NEDELJA, 15. junija: 8.25 Poročila
—	8.30 Za nedeljsko dobro jutro: Ansambel F. Flereta — 9.00 Dediščina za prihodnost — 9.50 Ugrabljen —
10.15	Ostržek — 10.40 Odpisani —
11.25	TV kažipot — 11.55 Mozaik —
12.00	Kmetijska oddaja — 13.00 Jugoslavija, dober dan — 13.35 Poročila —
19.26	Zrno do zrna — 19.30 TV D —
20.00	Boško Buha — 21.00 Svet na razpotju: Zahodni Berlin — otrok dveh vojn — 21.35 V znamenju — 21.50 Glasbena oddaja — 22.05 Športni pregled — 22.50 Balkansko kolesarsko prvenstvo.
PONEDELJEK, 16. junija: 16.35 Poročila — 16.40 Zdravo, Spencer: Gor in dol, dol in gor — 17.10 Sam nad severni tečaj — 17.55 Biološke ure —
18.25	Mozaik — 18.30 Obzornik —
18.40	Frizija, njene pesmi in ljudje —
19.26	Zrno do zrna — 19.30 TVD —
20.00	Alkohol v krvi — 21.15 Old Time
—	festival v hamburški tovarni — 22.00 V znamenju.
TOREK, 17. junija: 17.10 Poročila —
17.15	Mali pingvin — 17.30 Indijski potujoči umetniki — 17.50 Pisani svet
—	18.25 Mozaik — 18.30 Obzornik —
18.40	Obramba in samozaščita — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 20.00 Vzponi in zatikanja: Denar v zidovih
—	20.55 Lancux-Lorenzi: Emile Zola
—	21.55 V znamenju — 22.10 Evropski operni pevci: Eduard Haken.
SREDA, 18. junija: 15.20 Poročila —
15.25	Moj prijatelj Piko Jakob — 16.40 Neapelj: Nogomet: Španija — Anglija
18.35	Mozaik — 18.40 Obzornik —
18.55	Ne prezrite — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 20.00 Film tedna: Vse življenje pred teboj — 21.45 V znamenju — 22.00 625.
ČETRTEK, 19. junija: 16.45 Poročila
—	16.50 Dediščina za prihodnost —
17.40	Odprava zelenega zmaja — 19.10 Mozaik — 19.15 Obzornik —
18.25	Direktor, delavec v združenem delu — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 20.00 Tretja razsežnost —
21.35	Odprto za ustvarjalnost: Geološki zavod SRS — 22.15 V znamenju.
PETEK, 20. junija: 17.20 Poročila —
17.25	Mi smo smešna družina — 17.40 Ptičje strašilo — 18.05 Čez tri gore: Obirski ženski oktet, I. del — 18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik — 18.45 Poklici v železniškem gospodarstvu —
19.26	Zrno do zrna — 19.30 TVD —
20.00	7 in 7, zabavno-glasbena oddaja —• 21.00 Kako so osvojili Divji zahod
—	22.30 V znamenju — 22.45 Nočni kino: Slamnati psi.
SOBOTA, 21. junija: 8.20 Poročila
—	8.25 Mali pingvin — 8.40 Moj prijatelj Piki Jakob — 8.55 Odprava zelenega zmaja — 9.25 Pisani svet —
10.00	Človek hoče navzgor — 11.00 Poklici v tekstilni industriji — 11.30 John Phillips o Titu in Jugoslaviji — 12.10 625 — 12.50 Ljudje in zemlja —
13.55	Poročila — 14.50 Sinbadovo potovanje — 16.20 Poročila — 16.25 Tuzla: Nogomet: Sloboda — Vojvodina
—	18.20 Naš kraj — 18.35 Muppet-šov
—	19.10 Zlata ptica — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 20.00 Zgodba o Lini — 21.05 Willie Dixon — jaz sem Blues — 21.45 Johnny Guitar — 23.30 TV kažipot — 23.50 Poročila.
NEDELJA, 15. junija: 16.15 TVD —
16.30	Nedeljsko popoldne — 19.20 Torino: Nogomet: Italija — Anglija —
21.15	Včeraj, danes, jutri — 21.35 Bes.
PONEDELJEK, 16. junija: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Šola za junake — 18.30 Narodne pesmi
—	18.45 Glasbena medigra — 19.00 Športna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Drama — 21.20 Glasbeni trenutek —
21.25	Panorama — 22.10 TVD — 22.25 Glasbena oddaja.
TOREK, 17. junija: 15.50 Poročila —
15.55	TV koledar — 16.05 Pustolovščina — 16.35 Milano: Nogomet: ČSSR — Nizozemska — 18.35 Risanka — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Večer z Robertom Hosseinom, II. del
—	20.55 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Družina in družba — 21.55 Poezija.
SREDA, 18. junija: 15.50 Poročila —
15.55	TV koledar — 16.05 Otroška oddaja — 16.35 Neapelj: Nogomet: Španija — Anglija — 18.35 Risanka — 18.45 Prijatelji glasbe — 19.30 TVD —
20.00	Rim: Nogomet: Italija — Belgija
—	21.20 Zabavno-glasbena oddaja — 22.05 TVD.
ČETRTEK, 19. junija: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Dan zmage — 18.45 „Zagrebulje“ — 20.00 3-2-1,... gremo — 23.00 Včeraj, danes, jutri.
PETEK, 20. junija: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Plavica
—	18.45 Paja Pažjanija — 19.30 TVD
—	20.00 Kulturna oddaja — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Portreti —
22.15	Zbiralec.
SOBOTA, 21. junija: 17.50 Dokumentarna oddaja — 18.35 Narodna glasba
—	19.20 Neapelj: Nogomet EP, tekma za III. in IV. mesto — 21.15 Včeraj, danes, jutri — 21.25 Dokumentarna oddaja — 21.55 Športna sobota.
rrn
noš tednik
V Šmihelu so nasto pili cerkveni zbori
Preteklo soboto je priredil mešani pevski zbor „Podjuna“ koncert v gostilni Schwarz! v Pliberku. Kot častna gosta so pozdravili dirigenta Folteja Hartmana ter pesnico Milko Hartmanovo. Koncertu je prisostvovala tudi podpredsednica KKZ Micka Demšar. Koncert je v glavnem oblikoval MPZ „Podjuna“ pod vodstvom Otona Wutteja. Za popestritev pa so poskrbeli: instrumentalna skupina iz Velikovca, katero vodi prav tako Oto Wutte, moški pevski zbor iz Libuč pod vodstvom Hanesa Košutnika, otroški zbor iz Nonče vasi pod vodstvom Mire Zdovc ter mladinski zbor iz Žvabeka, ki ga vodi Rozina
Katz.
• ŠKOFIČE
DRUŽABNI VEČER Prireditelj: Kulturno društvo „Peter Markovič“ v Rožeku Kraj: gostilna na Kosi, Ravne Čas: nedelja, 15. 6. 1980, ob 20. uri Sodelujejo: Kvintet dr. Janez Plečnik, Ljubljana Dunajski kvintet Ansambel „Mladi mi“, Celovec
VESELICA
Prireditelj: Gasilsko društvo Bajtiše
pri Borovljah
Kraj: šotor na Bajtišah
Čas: petek, 13. 6. 1980, ob 20. uri
Igra: „ALPSKI KVINTET“ s pevko
IVANKO KRAŠEVEC
Vstopnice v Posojilnici v Borovljah
OTROŠKI DAN
Prireditelj: Katoliška mladina v Celovcu
Kraj: Mladinski center na Rebrci Čas: nedelja, 15. 6. 1980, ob 10.30
POLETNA NOČ
Prieditelja: KPD „Drava“ in Pevsko-instrumentalna skupina Žvabek
Kraj: gostilna Motschula-Blick na Suhi
Čas: sobota, 21. 6. 1980, ob 20. uri Igra ansambel „POMLADNI VETER“
Učenke strokovne kmetijske šole — zavoda šolskih sester v Šentrupertu Vas prisrčno vabijo na ZAKLJUČNO PRIREDITEV IN NA OGLED ŠOLSKIH IZDELKOV Ogled razstave:
v soboto, 21. 6. 1980, od 14. ure naprej
v nedeljo, 22. 6. 1980, do 18. ure Kulturna prireditev: v soboto, 21. 6. 1980, ob 15. uri v nedeljo, 22. 6. 1980, ob 13.30 in 16. uri
Spored prireditve:
1.	Dekleta pozdravljajo
2.	Čardaž
3.	Govor
4.	Dekleta pojejo
5.	ROKSANA — igra v štirih dejanjih z menuetom in baletom
KULTURNI VEČER Prireditelj: SPD „Danica“ v Šentvidu v Podjuni Kraj: Kulturni dom „Danica" v Šentprimožu
Čas: sobota, 14. 6. 1980, ob 20.30
LITERARNO BRANJE DOMAČIH AVTORJEV
Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli Kraj: Kuler v Železni Kapli Čas: sobota, 14. 6. 1980, ob 20.30 Sodelujejo: Valentin Polanšek, Franci Lipuš, Jože Blajs, Tonči Hader-lap, Karla Haderlap, Dragica Pa-sterk in vodja Slovenske študijske knjižnice mag. Marija Malle iz Celovca.
Med branjem bodo peli moški in mešani pevski zbor SPD „Zarja“, moški in mešani pevski zbor SPD „Obir“ in Obirski ženski oktet.
KONCERT MARIJINIH PESMI
Prireditelj: Katoliška prosveta v Celovcu
Kraj: Farna cerkev v Ločah Čas: sobota, 14. 6. 1980, ob 20. uri Sodelujejo: Cerkveni pevski zbori iz Loč, Brnce, Pečnice, Sentlenarta, Rožeka in Kvintet dunajskega krožka.
KONCERT
Prireditelj: SPD „žila" v Bistrici na Zilji
Kraj: Kulturni dom v Bistrici na Zilji
Čas: petek, 20. 6. 1980, ob 20. uri Nastopa mešani pevski zbor „JAKOB PETELIN-GALLUS“ iz Celovca.
Dekanija Pliberk je vabila na srečanje cerkvenih pevskih zborov v nedeljo, 8. junija, v farno cerkev v Šmihel.
Povabilu se je odzvalo sedem cerkvenih zborov iz Pliberka, Libuč, Suhe, Žvabeka, Vogrč, Šent-lipša in Šmihela.
Poslušalci in pevci so napolnili veliko šmihelsko cerkev do zad-
njega kraja. Po petih litanijah so sledili nastopi cerkvenih zborov. Večina pesmi je bila Marijinih. Povezoval pa je mag. Janko Merkač.
Za zaključek pa so vsi zbori zapeli skupno dve pesmi pod vodstvom škofijskega kantorja Jožeta Ropitza.
Ideja, prirejati koncerte na ožjem ozemlju, je bila zelo dobra in so je bili tako pevci kakor tudi poslušalci zelo veseli. Prihranjena jim je bila dolga vožnja v oddaljene kraje. Tako, da bi tudi društveni zbori lahko prevzeli to idejo in v nijhovem ožjem okolju prirejali enake koncerte narodnih pesmi.
Povedati pa je treba, da so se vsi dirigenti in pevci potrudili; da so čimboljše zapeli.
Da so se pevci raznih zborov med seboj lahko bolje spoznali, so bili povabljeni na majhno zakusko v farno dvorano.
Skoraj polna dvorana poslušalcev se je zbrala v petek, 30. maja zvečer, v Škofičah na kulturnem večeru. Pohvalno je, da so prišli tudi obiskovalci iz sosednjih vasi.
V prvem delu sporeda je pel ško-fiški moški pevski zbor „Edinost“. Ubrani pesmi „Oj Triglav“ in „Dekle v vrtu“ ter razigrana „Jes’ pa moj gvažek“ so ustvarile prijetno razpoloženje med poslušalci. Ob tem je treba povedati, da zbor redno vadi in ima pripravljenih še več pesmi, ki pa jih bo domačinom zapel ob drugi priložnosti. Glavni del kulturnega večera je bila predstava Petanove komedije „Obtoženi volk“. Mladi igralci dramske skupine Slovenske gimnazije so svoje vloge odigrali res mojstrsko. Temu primerno je bilo navdušenje med gledalci. Le škoda, da med njimi ni bilo več mladine, saj je igra namenjena predvsem mladim. Starejši pa so ob zanimivem sodnem procesu, ki se je odvijal na odru, doživljali marsikatero žalostno resnico iz vsakdanjega življenja koroških Slovencev. Kulturni večer je znova dokazal, da je tudi na področju škofiške okolice živa potreba po kulturnem življenju in delovanju. Zato je trud Slovenskega prosvetnega društva „Edinost“ smiseln in upravičen.
$ HODIŠE
Kot je poročal NT je praznoval dipl. trg. Janko Urank, predsednik Združenja staršev na Slovenski gimnaziji, svojo 60-letnico in stopil v pokoj.
Povabil je svojo žlahto, svoje otroke, sestre, brate in prijatelje. Spomnili smo se tudi, kaj je vse doživel. Rodil se je v Encelni vasi, v občini Galicija, pri Kavhu. Bil je najstarejši od 8 otrok. Kavhova družina je bila vedno zavedna slovenska družina in žali Bog so bili tudi tisti čas, enako kakor danes, taki ljudje na vladi, ki niso vedeli, da je Bog ustvaril več narodov, ne samo Nemcev, in da več veljaš, če več jezikov znaš. Živel je v težkem času, ko ni bilo nobene podpore za študiranje. Med vojno je moral študij prenehati in je moral k vojakom.
14. 4. 1942 je bila njegova družina pregnana z doma v izseljenstvo. Ker se je on kot vojak pritoževal, da se je moral boriti za Nemce, so ga odslovili od vojakov. Nato so ga zaprli in je prišel v kacet v Dachau. Tam je bil že zaprt njegov oče. Ko sta se srečala, sta se
oba zjokala; Janko je potolažil očeta ter rekel: „Če je oče tam, je naj še sin.“ Hvala Bogu sta oba srečno prestala vojno in se vrnila na dom. Tam so bili še tuji ljudje v hiši. Nekaj časa sta morala potem počakati na ostalo družino. Kakšno je bilo veselje, ko so se po treh letih in treh mesecih spet srečali na domu, si ne moremo predstavljati.
On sam je študij končal. Dobil je službo na Pokrajinskem zavodu bolniške blagajne (Gebietskrankenkasse) in je tam ostal do pen-zije. Bili so zelo zadovoljni z njim. Želimo mu vse najboljše v pokoju in da bi bil še dolga leta zdrav.
& BELJAK
Dan mladosti so praznovali tudi jugoslovanski delavci, ki so na Koroškem. Njihova centralna prireditev je bila v torek, 3. junija, v beljaški kongresni hiši, kjer je društvo „Triglav“ organiziralo koncert orkestra RTV iz Sarajeva. V nabito polni dvorani je konzul SFRJ Alfonz Naberžnik spregovoril k Dnevu mladosti ter pozdravil zastopnike mesta Beljak, zastopnike sindikata in pa tudi koroške Slovence, med katerimi so bili tajnik NSKS Jože Wakounig in predsednik ZSO dr. Franci Zwitter. Prvi del koncerta je bil posvečen spominu Josipa Broza Tita, v drugem delu sporeda pa so solisti iz Sarajeva izvajali narodne pesmi iz Bosne in Srbije.
9 OBIRSKO
Oktet bratov Pirnat na
Obirskem
Slovensko prosvetno društvo „Obir“ na Obirskem je na pobudo Obirskega ženskega okteta imelo v soboto, 31. maja 1980, v gosteh Oktet bratov Pirnat iz Jarš pri Domžalah. Izvrsten užitek, edinstven pojav v Sloveniji in daleč naokrog, da doseže 8 bratov-pevcev takšno komorno glasbeno zlitost! Repertoar je bil razpet od Tomčevega „Oče naša“, Schubertovega „Am Abendrot“ preko Kernjakove „Tatjane“, Maroltovega „Pisemca" tja do narodne „Urška" in dalmatinske „Makarsko more“. Kvalitetno podajanje preprostih, pa tudi zahtevnejših skladb takoj dvigne pozornega poslušalca v sfero prefinjene vokalne glasbene kulture.
Drage goste, brate-pevce, je uvodoma pozdravil podpredsednik dipl. inž. Štefan Oraže, ob koncu pa se jim je zahvalil Valentin Polanšek, predsednik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu.
Ukve: tečaj slovenščine
(Nadaljevanje s 3. strani)
bolje osvetli atmosfero, ki je obdajala nedeljski koncert v ukevški cerkvi. Tudi v cerkvi zaslediš le slovenske napise, pod prižnico napis v slovenščini, križev pot je nema priča naroda, ki je skoraj tonil v pozabo, dokler nista začela narod prebujati župnik Gariup in učitelj Venossi, ki je v svojem poročilu na akademiji povedal, da se naj javnost zave, da se slovenski živelj v zamejstvu „ne konča v Čedadu, ampak da je narodno tkivo prisotno tudi v Reziji in v narodnem oziru tako zelo preizkušeni Kanalski dolini“.
Taka nema priča slovenskega naroda stoji v sosedni vasi — Ovčji vasi pod Višarjami. Na cerkvenem zidu je vzidana plošča z napisom: „Tukej počivajo gospod Jurij Prešeren, faj-mošter v Ovčji vasi“. Gre za barta Franceta Prešerna, ki je študiral v Celovcu pri Antonu Martinu Slomšku teologijo in
ga je slovenski škof poslal v Kanalsko dolino med Slovence. Pred njegovo ploščo se je oktet iz Žirovnice poklonil slovenskemu duhovniku s slovensko pesmijo.
„Slovenski smo fantje iz Ukev doma“ so zapeli otroci, ko se je začel direkten prenos preko radia. Skoraj je zvenelo kot programatična izpoved nove generacije, ki po „4. božji zapovedi noče zatajiti materine besede,“ kot je povedal v pozdravnih besedah tajnik NSKS Jože Wakounig. Pozdrave s Koroške je prinesel tudi tajnik ZSO Feliks Wieser. Najbolj prisrčno pa je občinstvo sprejelo dr. Saxer-ja, ki je občinstvu povedal, da imajo Slovenci tudi med nem-škogovorečimi veliko prijateljev, vendar jih na žalost veliko še ne ve, da tu živijo Solvenci. Nova generacija, ki prihaja, bo gotovo sama poskrbela, da bo javnost zvedela, da tu živijo Slovenci, ki hočejo ostati to, kar so povedali na proslavi: zvesti materini besedi.