Poltnl urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt Izba]« v Celovcu — Erseheinungsort Klagenfurt Posamezni Izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. NA POVABILO ZVEZE SLOVENSKIH ORGANIZACIJ: Delegacija SZDL Slovenije obiskala Koroško Ob koncu minulega tedna je na (povabilo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem bivala ina 2-dnevnem obisku na Koroškem veččlanska delegacija predsedstva republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Pod vodstvom predsednika Janeza Vipotnika je delegacija s tem vrnila obisk Zvezi slovenskih organizacij, katere predstavniki so leta 1965 na povabilo glavnega odbora SZDL obiskali Slovenijo. Predstavnikom iz Slovenije je obisk nudil možnost, da so se podrobneje seznanili s problematiko in težnjami slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Na obeh straneh je bil ob tej priložnosti naglasen pomen stalnih stikov med manjšino in njenim matičnim narodom. V tem smislu sodi tudi ta obisk v okvir tradicionalnih odnosov, ki jih že vsa leta vzdržujeta Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije in Zveza slovenskih (organizacij na Koroškem. Ob prihodu v Celovec v petek dopoldne sta goste iz Slovenije na sedežu ZSO pozdravila predsednika obeh odborov dr. Franci Zwit-ter in Karel Prusnik. Po ogledu dijaškega doma Slovenskega šolskega društva ter sedeža in novega centralnega skladišča Zveze slovenskih zadrug, kjer jih je vodil po-slevodeči podpredsednik dr. Mirt Zvvitter, so se člani delegacije popoldne udeležili seje izvršnega odbora ZSO. Zvečer je generalni konzul SFR Jugoslavije v Celovcu inž. Karmelo Budihna priredil sprejem, kjer so bili poleg delegacije iz Slovenije navzoči tudi zastopniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev. V soboto dopoldne so člani delegacije SZDL obiskali St. Rupert pri Velikovcu ter s cvetjem počastili spomin dolgoletnega voditelja koroških Slovencev dr. Franca Petka in na tamkajšnjem pokopališču pokopanih partizanskih borcev. Po kosilu v Bilčovsu, kjer je bilo dovolj priložnosti tudi za ponovno izmenjavo mnenj, so se predstavniki ZSO poslovili od svojih gostov iz Slovenije, ki so se na večer vračali spet domov. Z delovanjem slovenskih organizacij in s perečimi problemi slovenske manjšine na Koroškem se je delegacija iz Slovenije seznanila predvsem na seji izvršnega odbora ZSO. Obširno in vsestransko je bil prikazan trenutni položaj s posebnim ozirom na prizadevanja za dosego enakopravnosti in pravic, ki 'jih v korist manjšine vsebujejo avstrijska ustava in mednarodne pogodbe. Prav tako so bile omenjene možnosti in dosedanji uspehi vključevanja koroških Slovencev v splošno družbeno dogajanje v Avstriji, kar bistveno pomaga odstranjevati šovinistične predsodke, ki so dolga desetletja zastrupljali odnose med obema narodoma v deželi in onemogočali vsak poskus pozitivnega reševanja manjšinskih vprašanj. Končno je bila poudarjena koristnost politike odprtih meja in prijateljskega sodelovanja med sosednima državama, v katere okviru hoče manjšina zavestno igrati vlogo mostu, zato na eni strani izjavlja svojo lojalnost do avstrijske domovine, po drugi strani pa manifestira tesno povezanost z matičnim narodom. Predstavniki Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije so se za nakazano problematiko živo zanimali in poudarili, da matični narod vedno z največjim interesom spremlja položaj in razvoj zamej- skih Slovencev. „ Problem manjšine je v naših naporih stalno prisoten, vedno smo zainteresirani na njenem položaju, na njenem narodnem obstoju. Zato hočemo nadaljevati stike med matičnim narodom in manjšino, kajti s tem se utrjuje tudi narodna zavest in vloga manjšine kot mostu med sosednima narodoma." V potrdilo teh načel so člani delegacije opozorili na manjšinsko zakonodajo v Sloveniji oziroma Jugoslaviji, kjer vedno upoštevajo taka merila, ki so lahko v korist tudi zamejskim Slovencem. Zlasti pa ima Jugoslavija interese svojih manjšin stalno pred očmi v svojih meddržavnih odnosih, kar se v konkretnem primeru kaže v njenem prizadevanju za čim boljše odnose z Avstrijo, zavedajoč se, da politika iskrenega prijateljstva in sodelovanja ustvarja ugodnejše pogoje tudi za reševanje manjšinskih problemov, Priložnost za široko izmenjavo misli je bila tudi v Bilčovsu, kjer se je razvil prijateljski razgovor med člani delegacije SZDL in odborniki ZSO. Goste iz Slovenije je pri kosilu v Ogrisovi gostilni počastil moški kvintet SPD „Bilka" z venčkom slovenskih pesmi in jim tako predstavil utrinek prosvetnega delovanja koroških Slovencev. V poslovilnih besedah pa je bila z obeh strani naglašena koristnost takih obiskov, ki poglabljajo medsebojno spoznavanje problemov ter utrjujejo stike med manjšino in njenim matičnim narodom. Važnosti teh stikov se koroški Slovenci zavedamo v polni meri. Zato smo delegaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije iskreno hvaležni za njen obisk, s katerim je znova manifestirala živo zanimanje vsega slovenskega naroda za usodo zamejskih Slovencev. Hvaležni pa smo predvsem za zagotovilo, da hoče matični narod tudi v bodoče v okviru možnosti nuditi vsestransko podporo našim prizadevanjem za dosego take enakopravnosti, ki bo jamčila obstoj in neovirani razvoj naše narodne skupnosti no vseh področjih družbenega življenja. Zavedamo pa se tudi obveznosti, ki jih taka zainteresiranost matičnega naroda za usodo manjšine nalaga nam. Predvsem na nas samih je, da dan za dnem izpričamo našo življenjsko silo, da si utiramo pot k enakopravnosti s požrtvovalnim delom na narodnem, kulturnem in družbenem področju, pri tem pa nikdar ne zanemarjamo vloge mostu med sosednima narodoma. Obe. volitve na Gradiščanskem Spet zmaga socialistov — Nov poraz OVP V političnih krogih In tudi v široki javnosti Avstrije danes prevladuje mnenje, da bi bile državnozborske volitve v trenutnem položaju naravnost katastrofa za OVP. Če je pri občinskih volitvah v Celovcu in Salzburgu eden ali drugi še mislil, da je poraz OVP oziroma zmaga SPO le nekaj lokalnega, se je moral že pri deželnozbor-skih in občinskih volitvah na Zgornjem Avstrijskem prepričati, da so volilni rezultati splošni izraz sedanjega političnega vzdušja v Avstriji. Najnovejše potrdilo tega pa so občinske volitve, ki so bile minulo nedeljo na Gradiščanskem. Gradiščanska spada med tiste zvezne dežele Avstrije, v katerih OVP pravzaprav nikdar ni bila v skrbeh za svoj vodilni položaj. O nasprotnem se je morala prepričati šele pri zadnjih deželnozbor-skih volitvah, .ko so socialisti prvič dobili deželnega glavarja. Kljub temu pa je OVP obdržala večino po občinah do minule nedelje, ko so prvič v zgodovini te dežele tudi v občinskem merilu prevzeli vodilno mesto socialisti, ki so tokrat dobili največ glasov. Za socialistične liste je bilo pri nedeljskih volitvah oddanih 79.417 ali 49,94 o/o glasov, za OVP 72.875 (45,83 °/o) glasov, za FPO 2724 (1,71 °/o) glasov, za KPO 797 in za različne imenske liste skupno 3197 glasov. K temu je treba prišteti še 22 občin, v katerih volitev ni bilo, ker je kandidirala samo OVP, katera je s tem dobila 202 mandata. Skupno je OVP dobila 1908 mandatov (leta 1962 jih je imela še 1940), SPO 1666 (prej 1577), FPO 42 (76), KPO 2 (6) in imenske liste 56 (84) mandatov. Socialisti so število svojih glasov v primerjavi z volitvami leta 1962 povečali za okroglo 6300, medtem ko je OVP zgubila okroglo 1500 glasov. Samo rezultati na Gradiščanskem seveda niso tako prepričljivi. Vključiti jih je treba v splošni razvoj, ki se kaže po zadnjih volitvah v Avstriji: v teku štirih tednov je šlo na volišče skoraj milijon volivcev, torej ena petina vseh volilnih upravičencev v Avstriji, ki je s svojo odločitvijo nedvoumno izrekla svojo sodbo o politiki, ki jo vodi OVP s svojo samovlado. Novi upi za mir v Vietnamu? Kol »najpomembnejši korak k miru v zadnjih dveh letih" je ugledni ameriški list Nev/ York Times komentiral nedavno izjavo stalnega predstavnika Amerike v OZN Gold-'berga, ki je izrazil pripravljenost Amerike, da sprejme fronto narodne osvoboditve Južnega Vietnama kot udeleženca v pogovorih za mir v Vietnamu. Res je ta izjava ameriškega di- Velike proslave ob 50-letnici revolucije Z veliko vojaško parado, kakršne Sovjetska zveza doslej še ni doživela, so se v torek na Rdečem trgu v Moskvi zaključile uradne proslave ob 50-letnici velike oktobrske socialistične revolucije. Sploh bi lahko govorili v samih superlativih, če bi hoteli opisati podrobnosti teh proslav, na katerih se je prebivalstvo Sovjetske zveze skupaj z najvišjimi partijskimi In vladnimi predstavniki iz kakih 100 držav spomnilo zgodovinskih dogodkov pred petimi desetletji in hkrati podalo obračun o tem, kaj je ustvarilo v letih po zmagoviti revoluciji. Osrednje proslave v Moskvi so se začele z odkritjem spomenika voditelju oktobrske revolucije Leninu. O pomenu oktobrske revolucije je na slovesnem zasedanju v Kremlju govoril generalni sekretar CK KP Sovjetske zveze Leonid Breznjev. V navzočnosti delegacij iz številnih držav Evrope, Afrike, Azije in Latinske Amerike je poudaril, da se je s 7. novembrom 1917 začelo novo obdobje v zgodovini človeštva, ker je bil tega dne položen temeljni kamen nove socialistične družbe. Opozoril je na velike dosežke Sovjetske zveze na področjih gospodarstva, tehnike in znanosti ter zavzel stališče k perečim mednarodnim problemom. Pri tem je naglasil pripravljenost Sovjetske zveze, da se bo tudi v bodoče vztrajno prizadevala za mir in sodelovanje med narodi. Na osrednji proslavi v Moskvi so govorili tudi šefi tujih delegacij, ki so prav tako nakazali zgodovinski pomen oktobrske revolucije. Zavzeli so se za sodelovanje mednarodnega delavskega gibanja in vseh naprednih sil, pri čemer je treba upoštevati samostojnost in odgovornost sleherne partije in gibanja pred lastnim ljudstvom. Precejšen del slavnosti se je odvijal tudi v Leningradu — »zibelki revolucije«, v Moskvi pa so pred Leninov mavzolej položili vence sovjetski voditelji ter šefi tujih delegacij. Na čast oktobrske revolucije je bila v kongresnem dvorcu Kremlja slovesna seja, na kateri je govoril predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigin. Ob tej priložnosti je dejal, da morajo biti vsi narodi sveta, ki cenijo mir, trdno prepričani, da bo Sov. zveza neomajno stala na straži miru in da bo odločno branila družbeni in nacionalni napredek narodov. V SZ je po njegovem eden največjih dosežkov oktobrske revolucije ta, da so odpravili nacionalno zatiranje in neenakost ter vzpostavili prijateljske in bratske odnose med vsemi narodi. Socializem — je naglasih Kosigin — spreminja delavce v gospodarje svoje države in usode, v tem pa je tudi njegova velikanska prednost pred kapitalizmom. Višek proslav ob 50-letnici revolucije pa je bila nedvomno parada, ki so jo v torek priredili na Rdečem trgu v Moskvi. Sovjetska prestolnica je v minulem pol-stoletju doživela že mnogo veličastnih prireditev, ki pa jih je letošnji 7. november postavil vse v senco. Prvi del slavnosti je bila vojaška parada, pri kateri so demonstrirali razvoj sovjetskih oboroženih sil od prvih oddelkov, ki so pred petdesetimi leti sodelovali v revoluciji, pa do današnje armade, ki se ponaša z najmodernejšim orožjem in opremo. Prikaz najrazličnejših raket, od katerih so nekatere vrste pokazali prvič, je presenetil celo tiste opazovalce iz zahodnih držav, ki sicer zelo omalovažujoče spremljajo razvoj v Sovjetski zvezi. Globok vtis pa je zapustil tudi večurni mimohod delovnih ljudi in mladine, ki je predstavljal pestro manifestacijo petdesetletnega razvoja Sovjetske zveze in njene dosežke na vseh področjih. V okviru proslav 50-letnice revolucije so bili posebej odlikovani še živeči udeleženci revolucije tako iz Sovjetske zveze kakor tudi iz številnih drugih držav. Za letošnji jubilej ustanovljeni »red oktobrske revolucije« pa so izročili mestu Moskvi In Leningradu — za prispevek k zmagi oktobrske revolucije, za herojstvo v domovinski vojni in za uspehe pri socialističnem razvoju. Petdesetletnice oktobrske revolucije so se spominjali tudi v vseh drugih državah širom po svetu, kajti njenega pomena kot izrednega dogodka v zgodovini človeštva nihče ne more zanikati — niti pisuni pri celovški Volkszeitung, ki so z naslovom »Jubilej rabljev« izpričali le svoje lastno duhovno obzorje. plomata tako važna, da ji je treba posvetiti nekoliko več pozornosti. Vsa leta je namreč stala Amerika na stališču, da vietnamske osvobodilne fronte ne more in noče priznati kot partnerja v morebitnih mirovnih pogajanjih. Sedanja Gold-bergova izjava kaže zato v smer važne in morda odločilne spremembe v stališču VVashingtona, namreč spremembe, ki odpira nove možnosti za pogovore o Vietnamu — seveda, če je iskreno mišljena in predvsem če bodo besedam sledila tudi ustrezna dejanja. Ameriški senator Mansfield očitno veruje v tako iskrenost in je izdelal že kar konkreten predlog. Ko se je zavzel za to, da mora rešitev vietnamskega vprašanja ponovno Iskati varnostni svet, je Mansfield namreč izrazil mnenje, da je v razgovore o Vietnamu treba vključiti tudi Kitajsko, Severni Vietnam in o-svobodilno fronto Južnega Vietnama. Seveda pa se »pripravljenost" Amerike doslej manifestira le v besedah posameznih politikov, medtem ko uradna Amerika nadaljuje vojno v Južnem Vietnamu in bombardiranje Severnega Vietnama. Zato doslej še ni mogoče resno govoriti o temeljiti preusmeritvi v ameriškem stališču, marveč dopušča izjava Goldberga, komaj šele domnevo, da Si hoče Washington z novim, prožnejšim stališčem razširiti manevrski prostor tako za svojo diplomatsko kakor tudi za notranjepolitično aktivnost. Da mu je to potrebno v obeh smereh, so pokazale nedavne demonstracije širom po svetu in zlasti v Ameriki sami, kjer nevarno narašča odpor proti sedanji vladni politiki. Odvisno je torej od Amerike oziroma njenega predsednika Johnsona, ali se bodo najnovejši upi za mir v Vietnamu izpolnili ali pa se bo nadaljevala umazana vojna, ki je ugledu Amerike že doslej vtisnila skoraj neizbrisen madež. Pri tem pa se bodo morali Američani priboriti najprej do spoznanja, da iso v vietnamskem primeru vsiljivci oni in kot taki dolžni, da prvi mislijo na ustavitev sovražnosti. •W- 1 -n ■ T ■* ^ n.. ^ V v^€xvc/nx^ Avstrijski izgledi v gospodarstvu na velikem prostoru Pad tem naslovom je imel na občnem zboru koroške delavske zbornice 31. oktobra predsednik socialne akademije dunajske delavske zbornice, docent dr. Hans K I i m p t referat o splošno perečih gospodarskih vprašanjih naše države. Zaradi obče zanimivosti objavljamo v naslednjem nekatere najpomembnejše izvlečke iz njegovih izvajanj. Na čelo svojih izvajanj je docent dr. Klimpt postavil potrebo po znanstveni raziskavi vprašanja, kakšne izglede bo imelo avstrijsko gospodarstvo v prihodnjih 15 do 20 letih. Tej raziskavi morajo slediti tudi potrebni ukrepi, pa če tudi ne bi bili popularni. Drugače Avstrija tretjega vala industrializacije ne bo mogla več prestati. Z improviziranimi načrti poti iz nastalega položaja ni več mogoče najti. Uvodoma je docent dr. Klimpt predočil teoretične pogoje za urejeno gospodarstvo na velikem prostoru. Med te pogoje pa zlasti sodijo • okretnost v blagovni menjavi, to je nakup na trgu z najnižjimi cenami in prodajo na trgu z najvišjimi cenami, kar pa ovirajo carinske zapreke; • okretnost delovne sile, ki pa jo zavira zaščita domačih delavcev; • okretnost kapitala, ki pa je vedno bolj ogrožena zaradi negotovega principa privatne imovine. Ker pri nas okretnost blagovne menjave še ni v potrebni meri zagotovljena, bomo imeli še vedno opravka z rentabilnimi in nerentabilnimi gospodarskimi vejami in podjetji. Edini izhod je zaenkrat specializacija vsake dežele na najugodnejšo proizvodnjo, pri čemer je vendar treba že v naprej oceniti razvoj povpraševanja, kar pa je izredno težko. V zvezi s temi vprašanji je zavrgel sedanjo prakso obdržanja nerentabilnih gospodarskih vej in podjetij z investicijami in dejal, da je to sredstvo docela nesmiselno. Kar ni sposobno za življenje, se mora umakniti. S tem v zvezi je vendar treba istočasno poskrbeti za večjo okretnost delovne sile in za večjo okretnost kapitala. Le-ta je vendar v Avstriji zaradi fevdalnih predsodkov in zaradi pomanjkljive dinamike še vse premalo okreten, čeprav Število podjetnikov, ki znajo menjati kraj in vsebino proizvodnje in ki svoj kapital »zdravo« uporabljajo, narašča. Ko je načel avstrijsko problematiko pridružitve k Evropski gospodarski skupnosti, je zavrgel strah, da bi Avstrija v nasprotnem primeru utrpela škodo. G ATT in Kcnnedyjeva runda bosta privedli do zmanjšanja carin za okroglo 35 do 40 °lo. Za toliko bo morala svoje carine zmanjšati tudi EGS nasproti Avstriji, s čemer pa se položaj Avstrije v tej trgovini ne more poslabšati. Prej je pričakovati, da bi pridružitev uničila marsikatero avstrijsko podjetje, ker bi ne bilo kos koncentrirani nemški industriji in ker v EGS delavske zbornice nimajo vpliva na gospodarstvo. Realnosti EGS, pa tudi Comecona so okrutne, ker oba ne trpita poleg sebe gospodarsko »bolnih« držav. To je tudi resnična težava Anglije in njenega pristopa v EGS. Docent dr. Klimpt pa je tudi z vso resnostjo svaril pred neomejenim pritokom tujega kapitala v našo državo, zlasti zahodnonemškega. Nevarnost njegovega pritoka v našo državo je dvojna. Prvič nastaja nevarnost, da dobi tuji kapital v naši državi premoč in da gospodarstvo naše države zvotli. Druga njegova nevarnost pa je v tem, da postopoma odpravi sedaj uzakonjeno soodločanje delojemalcev in njihovih organizacij v gospodarstvu. Oboje pa lahko privede tako do postopne izgube politične neodvisnosti naše države in do čedalje večje odvisnosti od inozemskega kapitala. Prav posledice zadnjega pa so starejši generaciji iz dobe pred 30 leti še prav dobro v spominu. Zato tuji kapital v Avstriji ne more imeti proste poti, marveč ga je treba ustrezno »kanalizirati«, tako gospodarsko kot socialno politično. Iz vseh omenjenih razlogov se je docent dr. Klimpt zavzel za znanstvenost narodno gospodarske politike, katere cilj mora biti ugotovitev kaj bodo naše gospodarstvo in odjemalci našega blaga potrebovali čez 10 in več let. Znanstvenikov in strokovnjakov za to je dovolj, manjka le potrebne politične korajže. DRŽAVNI PRORAČUN 1967: Primanjkljaj se je podvojil H osi rokco) svecu Ko je lani jeseni parlament sklenil državni proračun za tekoče leto, ga je sklenil s predvidenim primanjkljajem v višini 3,8 milijarde šilingov. Že prvo poletje pa je pokazalo, da se je finančni minister pri sestavi proračuna uračunal. Parlamentu je predložil zakon, po katerem naj bi se primanjkljaj lahko povečal za 400 milijonov šilingov, začetkom tedna pa se je v parlamentu pričela razprava o zakonu, ki naj bi ustvaril nadaljnje možnosti povečanja primanjkljaja. Finančni minister je predložil osnutek, po katerem bi lahko pokril primanjkljaj v višini nadaljnjih 3,5 milijarde šilingov. Kakor se je pri tem izkazalo, bo letos primanjkljaj presegel 7,5 milijarde šilingov. V odboru za finance in državni proračun parlamenta so socialisti sklenitev tega zakona odklonili, ker finančni minister ni 'bil v stanju, da bi ustrezno pojasnil, kako je mogel primanjkljaj tekom leta podvojiti in v kakšne namene bodo v podrobnem porabljeni zneski, ki jih hoče za pokritje primanjkljaja najeti. Finančni minister je le napovedal, da hoče za pokritje razpisati državno posojilo v višini 1 milijarde šilingov, drugo milijardo hoče pridobiti z nakaznicami državne blagajne, preostalo poldrugo milijardo pa z inozemskimi posojili. Ob podvojitvi primanjkljaja v letošnjem proračunu nastane upravičeno vprašanje, v koliko je državni proračun za prihodnje leto še stvaren. V podrobnem vsebuje redni proračun primanjkljaj v višini 3390 milijonov šilingov, izredni ga vsebuje 3857 milijonov šilingov, eventualni pa 2389 milijonov šilingov, skupno torej okroglo 9,7 milijarde šilingov. Gospodarski položaj v državi se je medtem poslabšal, obveznosti države pa povečale. Tako je že sedaj gotovo, da bo tudi prihodnje leto primanjkljaj večji, kakor je predviden. Francija se upira izkoriščanju s strani EGS Francija je v Evropski gospodarski skupnosti država, katere gospodarski ustroj najmanj odgovarja pogojem Skupnega trga. To velja za industrijo enako, kakor za kmetijstvo. Zaradi tega napetosti med njo in EGS, zlasti pa med njo ter Zahodno Nemčijo in Italijo neprestano naraščajo. Obseg teh napetosti so med drugim pokazale tudi nedavne demonstracije Krmno žito in gnojila so se podražila Alpski kmetje so v zvezi z primanjkljajem v letošnjem državnem proračunu in določili proračuna za prihodnje leto dobili prvi naloženo novo breme. Notranje, trgovinsko in finančno ministrstvo so se sporazumeli, da sta se krmni ječmen in krmna pšenica s 1. novembrom podražila za 10 grošev pri kilogramu, medtem ko je cena krmne koruze ostala na prejšnji višini. Grosistična cena teh dveh krmil, je določena z 2136,20 šilinga za tono. S prvim novembrom so se podražila tudi mineralna gnojila. Podražitev je povzročilo črtanje subvencij na mineralna gnojila v državnem proračunu za 50 °/o. francoskih kmetov in sindikatov, ki so se uprli izkoriščanju na trgu s svojimi pridelki in izdelki s strani Zahodne Nemčije. Te demonstracije so sprožile v Franciji celo vladno krizo, iz katere se je degaullistična vlada komaj rešila. Očitno pod vtisom teh demonstracij je degaullistična vlada napovedala trše korake v EGS. Eden njenih predstavnikov je sporočil, da bo Francija podvzela ukrepe, da zaščiti svojo industrije, če ne bo EGS pričela razvijati tudi svoje politične aspekte. Zaenkrat EGS ni nič drugega — je dejal— kot cona prostega trgovanja, v kateri se podjetja borijo za svoj obstoj in kjer premagani obležijo mrtvi v areni. Zato vlada ne bo oklevala, marveč bo zaščitila francosko industrijo, dokler ne bo prišlo do ustrezne skupne politike v Evropski gospodarski skupnosti. Medtem pa hoče s pospešenimi ukrepi modernizirati svojo industrijo. Kakor je bilo s tem v zvezi poudarjeno, se s temi načeli strinja tudi francoski predsednik de Gaulle. Trenja v Evropski gospodarski skupnosti ,so nedvomno posledica gospodarskega zastoja v Zahodni Evropi. Zahodna Nemčija kot gospodarsko najmočnejša članica hoče krizo v svoji industriji rešiti s tem, da čedalje bolj konkurira svojim članicam. To krizo najbolj očitno kaže porast števila brezposelnih v Zahodni Nemčiji, ki je tekom enega leta naraslo za 215.000 na 361.000 v letošnjem oktobru. Nafta poživlja promet tržaške luke Tržaški pomorski promet je letos v času od januarja do avgusta narasel za 655.408 ton na 4,953.500 ton. Od tega je odpadlo na prevoz nafte 550.650 fon, na katerih je bil naftovod Trst—Ingolstadt udeležen z okroglo 500.000 tonami. Nafta ali rudninsko olje zavzema v prometu tržaškega pristanišča prvo mesto. V prvih osmih mesecih tekočega leta je bilo v pristanišče pripeljanih 2,775.400 ton nafte, odpeljanih pa je bilo 2,227.800 ton. Na drugem mestu so bile rude, kamenine in drugi zemeljski proizvodi s 501.630 tonami. Njihova količino je bila letos znatno nižja kot lani, ko so v tržaškem pristanišču izkrcali 814.600 ton rud, kamenin in drugih zemeljskih izdelkov. Manj kot lani je bilo letos izkrcanih tudi trdih goriv in premoga ter žita. Najbolj očitno je bilo nazadovanje pri žitu, ki ga je prišlo letos v tržaško pristanišče 86.043 ton, kar je za polovico manj kot lani. Avstrijski promet skozi tržaško pristanišče, ki je lani še znašal 453.000 ton, je letos zdrknil na 397.500 ton. Nazadoval pa je tudi promet Češkoslovaške, medtem ko je promet ostalih držav, zlasti Madžarske vidno narasel. Največ blaga je iz tržaškega pristanišča letos šlo v Italijo, lani pa je na prvem mestu stala še Avstrija. Bosna in Hercegovina dobita novo podobo Čez pet let bo popotnik skozi Bosno in Hercegovino vozil drugače, kakor vozi zdaj. V tem času hoče namreč ta jugoslovanska republika modernizirati svoje cestno omrežje v skupnem obsegu 1843 kilometrov. Po tem načrtu, ki ga je republiški izvršni svet predložit skupščini, bodo modernizirali, obnovili in zgradili šest cestnih smeri in sicer 0 Bosanski Brod—Dobaj—Zenica—Sarajevo, 0 Orašje—T uzia—Sarajevo—Mostar—Me tkovič, 0 Vardište—Goražde—Foča—Gacko—Ivanjka—Dubrovnik, 0 Bosanska Gradiška—Banja Luka—Jajce—Donji Vakuf—Bugojno—Komensko—Split, 0 Bosanski Novi—Banja Luka—Dobaj—Tuzla—Zvornik—Bijelina in 0 Bihač—Bosanski Petrovac—Jajce—Sarajevo—Ustrlprača. 721 kilometrov teh cest je že asfaltiranih, urediti in deloma na novo zgraditi pa bo treba še 821 kilometrov, kar vse bo stalo okoli 165 milijard starih dinarjev. Za dosego potrebnega denarja hočejo razpisati notranje posojilo v vrednosti 40 milijard din. Tudi prihodu je leto brez viz v Jugoslavijo Kakor znano, je Jugoslavija v okviru »mednarodnega turističnega leta« letos odpravila vize za potovanje v Jugoslavijo. Pred kratkim pa je sporočila, da tudi v letu 1968 od potnikov ne bo zahtevala viz za vstop na njeno ozemlje. Odprava viz je letos močno pospešila jugoslovanski turizem. Devizni priliv iz inozemskega turizma se je letos povečal za 28 odstotkov in dosegel vrednost 720 milijonov dolarjev ali 4,68 milijarde šil. Koncem oktobra je bil v Beogradu sklenjen sporazum o izdelavi turističnega projekta za južni Jadran. Sporazum sta sklonili Jugoslavija in organizacija programa Združenih narodov za razvoj. Po tem sporazumu bo k financiranju turističnega projekta južnega Jadrana Jugoslavija prispevala 1,87 milijona dolarjev, medtem ko bodo Združeni narodi iz svojega socialnega sklada prispevali 1,11 milijona dolarjev. KAIRO. — Medtem ko v arabskih deželah z razočaranjem in nejevoljo komentirajo neuspeh, ki ga je doživela OZN v svojih prizadevanjih za rešitev krize na Srednjem vzhodu, se vodja opazovalcev OZN na Srednjem vzhodu general Odd Buli trudi, da bi čim bolj omejil možnosti za nadaljnje spopade med Izraelom in arabskimi deželami. V ta okvir spada ludi predlog glavnega tajnika OZN U Tanta, ki se je zavzel za to, da bi število opazovalcev svetovne organizacije od sedanjih 50 povečali na 90. VATIKAN. — Papež Pavel VI. se je minulo soboto po daljših pripravah podvrgel operaciji, ki je dobro uspela. Skupina zdravnikov poudarja, da je stanje pacienta zadovoljivo. STOCKHOLM. — Po sporazumu, ki sta ga sklenili švedska in Bolgarija, bo 25 bolgarskih zdravnikov začelo delati v švedskih bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah, kjer bodo ostali eno do tri leta. Podoben sporazum je švedska sklenila tudi s češkoslovaško. NEW YORK. — Ameriška letalska družba »Jet Com-mander" je Izraelu predala tovarno za proizvodnjo sodobnih reakcijskih letal. V Izraelu bodo v tej tovarni izdelovali reakcijska potniška letala, ki pa jili bodo uporabljali lahko tudi v vojaške namene. TOKIO. — Japonski centralni svet za pomoč vietnamskemu ljudstvu, ki združuje 10 demokratičnih japonskih organizacij, je začel z novo akcijo za zbiranje pomoči borcem vietnamske osvobodilne fronte. Omenjena organizacija je že doslej poslala v Vietnam 31 milijonov jenov, pri sedanji akciji pa hočejo zbrati 100 milijonov jenov, da bi tako pomagali vietnamskemu ljudstvu v njegovem boju za svobodo in neodvisnost. LONDON. — Na progi iz Hastlnga v London je iztiril vlak, pri čemer je izgubilo življenje 51 ljudi, 111 pa je bilo ranjenih. Med žrtvami je največ otrok, ki so se vračali z obiska pri starših v Londonu. Zaradi hude nesreče, do katere je najbrž prišlo zaradi poškodovanih tirnic, so morali začasno ustaviti promet na eni izmed najvažnejših prog, ki povezuje London z jugovzhodno Anglijo. PEKING. — Na svojstven način so 51-letnico oktobrske revolucije praznovali na Kitajskem. Na mitingu, ki so ga ob tej priložnosti priredili v Pekingu, je govoril podpredsednik CK KP Kitajske Lin Piao. Med drugim )• dejal, da so revolucionarni ljudje na svetu v teh 50 letih ustvarili povsem novo obdobje v svetovni zgodovini; »marksizem in leninizem se je razvil do stopnje Mao Ce Tungovega nauka". V svojem govoru je ostro napadel sedanje vodstvo Sovjetske zveze in ga obtožil, da je »Izdalo oktobrsko revolucijo". Na koncu je izjavil, da je zgodovina zaupala kitajskemu ljudstvu velike naloge: kitajsko ljudstvo mora »okrepiti temelj svetovne revolucije" In se do konca boriti proti Imperializmu In »modernemu revizionizmu". DJAKARTA. — Ameriški podpredsednik Humphrey j« med svojim obiskom v Indoneziji zaprosil Indonezijsko vlado, naj posreduje pri iskanju rešitev za kan-čanjo vietnamske vojne. Predstavnik indonezijske vlado je zagotovil, da bo Indonezija ameriško ponudbo sprejela pod pogojem, da se z njenim posredovanjem strinjata obe strani. SANA. — V Jemenu Je bil izvršen državni udar, medtem ko je predsednik republike Abdulah Salal bival na obisku v Bagdadu. Novi predsednik jemenske vlade Moshen El Ainl je izjavil, da se bo nova jemenska vlada ravnala po splošni arabski politiki v odnosih z Ameriko, Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo (katere so arabske države obdolžile, da so podpirale Izrael proti Arabcem — op. ured.J, glede medarab-skih odnosov pa bo Jemen upošteval politiko dobrih sosedskih odnosov z vsemi bratskimi državami. BONN. — Spričo hitrega naraščanja kriminala v Zahodni Nemčiji je policija začela Izvajati doslej naj-obširnejšo akcijo proti kršilcem zakonov. Na seznamu ima 75.000 imen žensk In moških, ki so izurjeni v vseh .poslih" — od drobnih kraj pa do vlomov v draguljarske delavnice in banke, pri katerih tudi brezobzirni umori niso nobena redkost. Posebno skrb povzroča pristojnim krogom dejstvo, da se kriminal zlasti širi med mladino. RIO DE JANEIRO. — Obtožbe med latinskoameriškimi državami so dobile novo vsebine: ena drugi namreč očitajo, da za velike denarje nakupujejo v inozemstvu orožje in tako razširjajo oboroževalno tekmo tudi na Latinsko Ameriko. Po uradni zahtevi ekvadorsko vlade naj bi proti tej nevarnosti nastopila tudi Organizacija ameriških držav. NEW YORK. — S 1. januarjem 1958 poteče mandat polovici nestalnih članov varnostnega sveta, In sicer so to Mali, Argentina, Bolgarija, Japonska in Nigerija. Na njihovo mesto Je glavna skupščina OZN izvolila Pakistan, Senegal, Alžirijo, Madžarsko in Paragvaj. Ostali nestalni člani varnostnega sveta so Brazilija, Kanada, Danska, Etiopija in Indija, medtem ko Imajo Amerika, Francija, Formoza, Sovjetska zveza In Velika Britanija stalno predstavnike v tej važni ustanovi svetovne organizacije. LINZ. — Tudi ta teden so se nadaljevala pogajanja med tremi v zgomjeavstrljskem deželnem zboru zastopanimi strankami, da bi dosegli sporazum glede volitev novega deželnega glavarja. Ob zaključku našega lista odločitev še ni padla, vendar se množijo vesti o tem, da bo s podporo obeh poslancev FPO znova izvoljen OVP-jevski kandidat Glelssner. Za tako podporo bo morala OVP razumljivo plačati visoko ceno ter |e govora celo o tem, da bi (FPO dobila kakšnega ministra. ZAGREB. — Na kongresu mednarodnega odbora bivših Internirancev taborišča Buchenwald-Dora, ki Je zasedal v Zagrebu, so sprejoll vrsto resolucij, v katerih najostreje obsojajo neonacizem In revanšlzem v Zahodni Nemčiji, kakor tudi kolonializem In rasizem, ameriško Intervencijo v Vietnamu ter izraelski napad na arabske dežele. Za predsednika tega odbora Jo bil znova izvoljen Francoz Marcel Paul, za sekretarja pa Jugoslovan Mlhavll Latin. KAIRO. — Združena arabska republika Je ob koncu letošnjega oktobra štela 31,167.000 prebivalcev, medtem ko jo Kairo sem Imel 4,443.000 prebivalcev. Na podlagi teh podatkov, ki jih Je objavil centralni statistični urad ZAR, spada Kairo med največja mesta sveta. Slabi vplivi televizije na otroka Pred nedavnim smo na tem mestu govorili o dobrih lastnostih televizije ia otroka in že takrat obljubili, da bomo ob priložnosti povedali nekaj besed tudi o tem, kako in kdaj televizija slabo vpliva na otroka. Kakor so nekateri mnenja, da je televizor pozitiven faktor v razvijanju družinskega življenja (saj postaja vedno bolj središče, okoli katerega se zvečer zbere vsa družina), tako drugi spet menijo, da je televizor »vir vsega zla«. Vsekakor televizija res lahko postane »vir vsega zla«, če puščamo otroke, da presedijo pred zaslonom cele večere pozno v noč. Posebno gledanje oddaj, ki so namenjene odraslim, za otroka res ni primerno. Potrudite se in opazujte otroka. Pravljica, ki se vam zdi čisto razumljiva, otroka razvedri in zabava, toda v tisti sapi vas bo med smehom spravil iz ravnotežja s kopico vprašanj, ki vam niti ne bi prišla na misel. Opazke predšolskega otroka odraslega človeka nemalokrat spravijo v začudenje in zadrego. Zakaj? Otrok do šestega leta starosti nima razvite sposobnosti, da bi množico drobnejših dogodkov povezal v celoto. Zanj je že majhen nepomemben dogodek poln skrivnosti. Nekaj podobnega velja tudi za gledanje filmskih predstav in 'televizije. Pri pripovedovanju pravljice otrok pripovedovalca večkrat prekine in zahteva pojasnila. Odstavek, ki mu je nerazumljiv, lahko še večkrat preberemo in mu ga njemu primerno razložimo. Pri televizorju in v kino dvorani pa je drugače. Prizori se vrstijo na platnu z naglico, ki ji mladi gledalec marsikdaj ne more slediti. Odrasli se navadno nejevoljno obregnejo ob malega radovedneža, češ bodi že tiho, ali pa se ga skušajo znebiti s kaj neprikladnim odgovorom. Ker otrok prizora ni razumel, tudi nadaljnjemu dogajanju ne more slediti. Še teže je, ker predšolski otrok še ni zmožen razlikovati med fantazijo in resničnostjo. Vse, kar obstoji v njegovi glavici, je zanj ravno tako resnično kot vse tisto, kar je okoli njega. Zato vzame vse, kar vidi na platnu oziroma televizorskem zaslonu, za čisto resnico. Prizori, ob katerih odrasli le skomigne z rameni, lahko puste otroku nepopravljive posledice: strah, hude sanje, nespečnost, nervozo. Vse to pa zavira zdrav mentalni razvoj otroka. Zaradi tega predšolski otroci ne bi smeli gledati televizije oziroma obiskovati filmskih predstav. Kolikokrat smo priča neljubih pripetljajev v kinu, ko mali obiskovalci od strahu jokajo ali pa zdolgočaseni sitnarijo in motijo druge gledalce. Njihovi starši se pač premalo zavedajo svoje odgovornosti. Pa še posebej o televiziji. Marši- Galerija VVernerja Berga bo prihodnje leto odprta v Pliberku Kakor smo kratko poročali že v zadnji številki našega lista, se bo tudi Pliberk pridružil tistim mestom, ki razpolagajo z lastno umetnostno galerijo. Pliberški občinski svet je namreč sklenil z mednarodno znanim koroš. slikarjem prof. Werner-jem Bergom posebno pogodbo, po kateri bo umetnik prispeval svoja dela za stalno razstavo, ki bo urejena v prostorih stare pošte. Zamisel o ustanovitvi posebne galerije Wernerja Berga je gotovo posrečena. Na ta način bodo dela enega najbolj znanih predstavni- r~— Kosovelovi integrali bodo izšli kot „knjiga leta“ Kot knjigo leta in kot pomemben dogodek v slovenskem kulturnem življenju napoveduje Cankarjeva založba v Ljubljani knjižno izdajo »Integralov" Srečka Kosovela. Za objavo teko imenovanih konstruktivističnih pesmi se je založba odločila zato, da bi pomagala izpopolniti pesnikov duhovni obraz, hkrati pa hoče s to knjigo počastiti tudi njegov spomin ob štiridesetletnici smrti. Najbolj moderna ali modernistična zvrst Kosovelove poezije do zdaj v celoti ni bila znana. Iz pesnikove zapuščine je pesmi odbral akademik prof. dr. Anton Ocvirk, najboljši poznavalec Kosovela, ki je napisal tudi obširno uvodno študijo. Inž. arh. Jože Brumen pa je prispeval ustrezno grafično opremo, tako da bo sedanja knjižna izdaja Kosovelovih »integralov" res doživetje za vsakega ljubitelja lepe knjige. kateri bralec se bo potolažil z mislijo, da njegov otrok televizije, ki je v njegovi sobi, niti ne »povoha«. Kako klavrna tolažba! Otroku škoduje vsak hrup in nemir. Čeprav se na videz igra v kakem kotu ali ždi v svoji posteljici, ga televizor in odrasli okoli njega motijo. Zato dojenček in predšolski otroci ne spadajo v prostor kjer je vključen televizor. kov sodobne koroške umelnosii stalno dostopna tudi javnosti tistega predela naše dežele, katerega ljudje in kraji so s svojo življenjsko pestrostjo glavno gibalo za umetniško ustvarjanje prot. Berga. Čeprav mu je zibelka tekla v daljni deželi ob Renu, je Werner Berg v svoji novi »izvoljeni domovini" ob Dravi bolj kot marsikdo drug prodrl v dušo podjunskega človeka, katerega zunanji in notranji obraz je s svojimi oljnimi slikami, risbami in lesorezi predstavil široki mednarodni javnosti. Mnoga značilna dela Wernerja Berga, nastala v 40 letih njegovega dosedanjega bivanja in ustvarjanja na Rutarjevem posestvu v Podjuni, bodo od prihodnjega leta naprej našla primerno mesto v novi pl iberski galeriji, katera bo odprta meseca maja 1968. Z njo bo Pliberk nedvomno dobit ustanovo, ki bo lahko uspešno prispevala k nadaljnji kulturni obogatitvi dežele. ±5iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiis i 1 Ponosen obračun Ob 50-iletnici revolucije se Sovjetska zveza upravičeno ponaša | £ s svojimi dosežki na področju prosvete in znanosti. Da omenimo le £ = nekaj dejstev: | O V Sovjetski zvezi se uči vsak tretji prebivalec; osnovne £ | šole obiskuje 48 milijonov otrok, v visokih šolah je 4 milijone štu- | £ dentov, prav toliko pa tudi v strokovnih srednjih šolah. V enem £ £ samem let*j konča deset- in enajstletno osnovno šolo več kot 2,5 mi- S £ lijona učencev, medtem ko zaključi študij na visokih šolah 400.000 £ | študentov. Poleg tega delujejo za dvig strokovnega znanja še raz- i £ ilične druge šole. O Danes ima Sovjetska zveza več kot 6 milijonov ljudi s kon- § £ čano in blizu 3 milijone z nedokončano visoko šolo; ljudi z visoko- £ E in srednješolsko izobrazbo pa je 80 milijonov. £ .... £ O Znanstvenih delavcev, ki so zaposleni v znanstvenih usta- £ § novah, na visokih. šolah in drugih organizacijah, šteje Sovjetska § £ zveza več kot 700.000, kar predstavlja četrtino vseh znanstvenih £ = kadrov na svetu. Za primerjavo: pred revolucijo je bilo v Rusiji ko- § i maj 11.600 znanstvenikov. £ = _ _ E O V Sovjetski zvezi izhaja danes 8000 listov in 4000 revij, jjjj I medtem ko doseže naklada knjig na leto 1.250,000.000 izvodov. Več £ 5 kot 40 narodov in narodnosti Sovjetske zveze je po oktobrski revo- £ | luciji prvič dobilo svojo pisavo in književnost. £ Takih podatkov bi lahko navajali še dolgo vrsto, vendar zado- | | stujejo že zgornji, saj dovolj zgovorno pričajo o velikanskem razvoju, E £ ki ga je Sovjetska zveza v minulih desetletjih dosegla tudi na pod- £ 1 ročju prosvete in znanosti. £ I 1 niiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiS V šoli za spretne tolmače Dan na dan se vrstijo po svetu konference in kongresi, na katere prihajajo ljudje, ki govorijo različne jezike. Tolmači skrbijo za to, da sliši vsak udeleženec nekaj trenutkov po izgovorjenem stavku prevod v jeziku, ki ga razume. Postati tako spreten tolmač, ki lahko prevaja na velikih mednarodnih zborovanjih, pa seveda ni tako lahko, kakor morda na prvi pogled iz-gleda. Za šolanje takih strokovnjakov skrbijo posebne šole, kakršna je na primer tudi inštitut za tolmače pri Gutenbergovi univerzi v Mainzu, ki je opremljen z najmodernejšimi učnimi pripomočki. Trenutno je v tem inštitutu vpisanih 750 slušateljev, ki jih vzgajajo priznani profesorji, lektorji in drugi strokovnjaki. Pouk je zasnovan predvsem na praktičnih vajah. To omogočata zlasti dve konferenčni dvorani, ki imata 10 oz. 14 dvosedežnih kabin za tolmače. Med vajo prenašajo predavanja ali razprave iz zbornice v kabine. Slušatelji, ki poslušajo po zvočnikih ali pa imajo slušalke, morajo govorjene stavke sproti prevajati v določene jezike. Njihovi vrstniki in seveda docenti, ki sedijo za konferenčno mizo, lahko s pritiskom na gumb prisluhnejo temu ali onemu prevodu. Prostor za docenta ima še posebno opremo, tako da lahko nad-zorovalec praktičnega pouka posluša prevod iz katere koli kabine, daje sproti navodila in hkrati spremlja tu- di izvirno besedilo. Sistem dvojnih slušalk je tak, da posluša profesor z enim ušesom izvirnik, z drugim pa tolmačev prevod. V drugi učilnici, opremljeni za 54 slušateljev — to je »jezikovni laboratorij« — poslušajo bodoči tolmači izvirno besedilo z magnetofonskega traku, hkrati pa govorijo v mikrofon svoj prevod, ki ga snema drug magnetofonski trak. Docent, ki nadzoruje vajo, se lahko vsak trenutek po slušalkah ali po zvočniku vključi v pogovor. Za glasoslovne vaje ima zavod poseben prostor, ki po velikosti spominja na napovedovalski studio pri radijskih postajah. Poseben magnetofon s posnetki je mogoče zavrteti hitro ali počasi, tako da so povsem razumljivi zelo naglo ali sicer nejasno izgovorjeni stavki. V predavalnici, ki lahko sprejme do 550 ljudi, je brezžična prevajalska naprava. Slušatelji imajo radijske slušalke, ki jim omogočajo, da poslušajo predavanja v enem ali drugem izmed šestih jezikov, v katere tolmači sproti prevajajo govornikova izvajanja. V nadaljnjih štirih jezikih je mogoče poslušati predavanja v obeh kletnih učilnicah, ki sta telefo-nično povezani z osrednjo predavalnico. Tolmači se lahko povezujejo med seboj, se pravi, da jim ni treba prevajati iz izvirnika, marveč posredujejo svojim poslušalcem prevod prevoda. KULTURNE DROBTINE 9 V galeriji afriSko-azijskega inffitufa na Dunaju je bila te dni odprta umetniška razstava, ki obsega slikarstvo in grafiko treh mladih umetnikov. Med udeleženci te vsekakor zanimive prireditve je tudi Zorka Weiss iz St. Janža v Rožu, ki trenutno študira na Dunaju. fP Najnovejša premiera v celovškem Mestnem gledališču, kjer je bila včeraj uprizorjena Kleistova veseloigra ^Razbiti vrč”, je bila zanimiva tudi zaradi tega, ker je poleg poklicnih igralcev nastopil vodja amaterske igralske skupine iz Brež arh. Hannes Sandler, in sicer v vlogi vaškega soanika Adama, s katero je blestel že na Petrovi gori. 0 V navzočnosti dunajskega podžupana Feliza Slavika, predsednika ljubljanskega mestnega sveta inž. Mihe Košaka ter številnih drugih častnih gostov so minulo soboto v Narodnem mL ’eJu v Ljubljani odprli razstavo pod naslovom „Dunaj — mesto dela, mesto umetnosti”. Avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Riesenfeld je v zvezi s to razstavo opozoril na tesne in mnogovrstne odnose, ki so se med Slovenijo in Dunajem vedno odvijali na vseh življenjskih področjih, zlasti pa na kulturnem področju. 0 435-članski operni ansambel moskovskega Bolšoj teatra bo predvidoma meseca aprila prihodnjega leta gostoval v newyorškem Lin-coln-Centre. Prav tako pa je za prihodnje leto predvideno tudi novo gostovanje moskovskega baleta, ki je Ameriko obiskal že trikrat. Odkar so dunajski muzeji leta 1964 s skupnim številom 1,031.350 obiskovalcev dosegli absoluten rekord, to število zdaj spet nazaduje od leta do leta. Najbolj prizadeta je avstrijska Galerija, močno pa je nazadovalo število obiskovalcev tudi v muzeju 20. stoletja. Edini izjemi sta državna zakladnica in grafična galerija Albertina. Sibirija — eldorado sovjetskih znanstvenikov Nekdaj je veljola Sibirija za deželo, kamor so pošiljali obsojence v pregnanstvo In na prisilno delo. Kot tako so jo opisovali številni ruski pisatelji, kakor na primer Dostojevski v svojem romanu .Zapiski iz mrtvega doma"; kot »dežela kaznjencev" je zaživela tudi v mnogih filmih. Toda v zadnjih desetletjih je tudi ta prostrana dežela, ki s svojimi dvanajst in pol milijoni kvadratnih kilometrov površine predstavlja tretjino Azije, bistveno spremenila svojo podobo. Postala je pravi eldorado sovjetskih znanstvenikov, ki so začeli sredi skrivnostne Sibirije graditi velikanska mesta, laboratorije, inštitute in najrazličnejše raziskovalne naprave. Zastavili so si velikansko nalogo: Sibirija, največja pokrajina naše Zemlje, naj končno odpre svoja nedra in pokaže bogastva, ki jih skriva pod svojo zamrznjeno zemljo. Največje Sovjetsko mesto znanosti v globini sibirskih gozdov je letos, ko obhajamo petdesetletnico socialistične revolucije, dopolnilo prvo desetletje. Akademgorodok, 'kakor imenuje to mesto znanosti, je nastalo kot satelitsko mesto Novosibirska ter ima danes, čeprav še ni povsem dograjeno, že več kot 20 znanstveno-raziskovalnih inštitutov in 30.000 prebivalcev — znanstvenikov, njihovih pomočnikov ter članov njihovih družin. Da si moremo vsaj v glavnih obrisih predstavljati to mesto znanosti sredi sibirskih gozdov, je treba navesti nekaj številk. .Možganski center” Sibirije je 18 kvadratnih kilometrov veliko naselje, ki je nastalo fakorekoč iz nič. Razpolaga s 53.000 prostori, od katerih je več kot polovica namenjena učilnicam, laborotorijem, knjižnicam in podobnim ustanovam. 650.000 kubičnih metrov betona pa ščiti prebivalce tega mesta pred najhujšim sovražnikom — mrazom. Ko so strokovnjaki pred desetimi leti iskali najugodnejšo lego za mesto znanosti, so namreč ugotovili, da najbolj ustreza področje okoli Novosibirska, kjer je temperatura .mila", kar za sibirske razmere pomeni, do pade komaj pod 40 stopinj pod ničlo. Po desetih letih življenja sibirsko mesto znanosti seveda ne kaže več značilnih znakov Sibirije. Projektanti so pri načrtovanju in gradnji mislili na vse ter ustvarili mesto, ki nudi svojim prebivalcem prav se ugodnosti. Ni treba posebej poudarjati, da imajo na razpolago gledališče, kino, teniška igrišča, pokrita kopališča, klubske prostore ter vse druge naprave, ki sodijo k današnji stanovanjski kulturi. Toda v Akademgorodku igrajo družabne prireditve in jazz več ali manj bolj podrejeno vlogo; na prvem mestu vsega dogajanja je namreč znanost. Osnovna karakteristika Akademgorodka je, da delujejo tam z ramo ob rami znanstveniki različnih specializiranih področij. Na mejah različnih znanosti, kot je pokazalo življenje, nastajajo najzanimivejša in najučinkovitejša področja sodobne znanosti. Povprečna starost znanstvenikov v Akademgorodku je 33 let. Na ulicah in v inštitutih je videti veliko mladih fantov in deklet, ki se ukvarjajo z najnovejšimi problemi kibernetike, biologije, ekonomike... To so magistri in doktorji znanosti, njihova dela so znana tako v Sovjetski zvezi kakor tudi v tujini; na njihova dela se sklicujejo tudi ugledni znanstveniki. Vse jih je pripeljala v to mesto skupna misel, skupna strast — služiti znanosti. Posamezne oddelke vodijo priznani znanstveniki. Tako na primer Mihail Lavrentijev, ki je hkrati podpredsednik sovjetske akademije znanosti in predsednik sibirskega oddelka, vodi inštitut za hidrodinamiko; ugledni matematik Sergej Soboljev je eden od organizatorjev univerze v Akademgorodku in eden od ustanoviteljev sibirske matematične šale; vedno nova odkritja ogromnih podzemnih bogastev Sibirije so povezana z imenom akademika Andreja Trofimuka, ravnatelja inštituta za geologijo in geofiziko; akademičarka Pelageja Kočina vodi dela pri melioraciji plodne, toda sušne stepe; akademik Gerš Budker je ravnatelj inštituta za otomsko fiziko ... Ni mogoče naštevati vseli problemov, s katerimi se ukvarja novosibirski znanstveni center; navedemo jih le nekaj: kontroliranje termonuklearne reakcije in pospeševanje elementarnih delcev, nove metode pridobivanja sintetičnih materialov in namakanja zemljišč, odpornost kovin do nizke temperature in avtomatizacija proizvodnje, geološka sestava Sibirije in Daljnega vzhoda, povzročanje novih mutacij pri živalih in rastlinah ... Ta center je navezal stike s številnimi podjetji, pomaga industriji, za tovarne opravlja raziskave in konstruktorska dela. Tukaj je mogoče občutiti, da postaja znanost proizvodna sila družbe. Izračunali so, da je v nekaj letih aktivnost novosibirskega znanstvenega centra gospodarski učinek njegovih storitev, ki so jih vpeljali v proizvodnjo, že trikrat presegel vse stroške, potrebne za njegovo ustanovitev in vzdrževanje. Obisk v mestu znanosti sredi Sibirije je edinstveno doživetje. To je ugotovil tudi neki znani francoski novinar, ki se je od Akademgorodka poslovil z besedami: Nisem videl vsega, toda videl sem dovolj. Nihče ni govoril o raketah, o sputnikih in atomskih bombah, ki so verjetno na tem področju tudi doma in katerih mi ni nihče pokazal. Toda zaradi tega nisem žalosten. Ta, druga Sibirija mi bolj ugaja. Tu, kjer tekmujejo med seboj v velikosti paradižnikov, višini jezov in lepoti orhidej. Ta svet, ki je stoletja ležal pod ledom in snegom, se taja; kakor ljudje, ki to deželo naseljujejo ... POŽAR V PREMOGOVNIKU ST. STEFAN: 1300 rudarjev v strahu za delovno mesto V ponedeljek je bila Labotska dolina, z njo pa tudi koroška in avstrijska javnost zavita v žalost. Na pokopališču v St. Mareinu so ob navzočnosti več kot 5000 žalnih gostov na čelu z deželnim glavarjem Simo in vicekanclerjem dr. B o c k o m izročili zemlji trupla štirih rudarjev, ki jih je v sredo minulega tedna v jutranjih urah dohitela v premogovniku smrt, ko je v njem iz še ne ugotovljenih vzrokov izbruhnil požar. Globoko žalost nad žrtvami te katastrofe, od katere peta žrtev je še vedno pogrešana, je spremljal istočasni strah, kaj bo s premogovnikom in kaj z delovnimi mesti 1300 njegovih rudarjev. V premogovniku je še vedno divjal požar in dejanska škoda, ki jo je povzročil je bila še vedno nepregledna. Sele tekom torka je rudarjem in številnim gasilskim skupinam uspelo, da so ga za silo lokalizirali. fovljen in da bodo prizadevanja za obnovo rudnika povezana z o-gromnimi izdatki, ki utegnejo sicer začasni položaj rudarjev ublažiti — kar je tudi neobhodno potrebno, ki pa obstoja premogovnika pod nobenim pogojem ne morejo zagotoviti. Edini izhod je zagotovitev novih delovnih mest za rudarje, kar pa bo sedaj toliko težje, ker je zvezna vlada v tem pogledu že vsa leta Koroško zapostavljala in ker je Premogovnik v St. Stefanu v Labotski dolini je podržavljen. Spričo težav vnovčenja rjavega premoga je bilo že nekaj časa govora, da bo treba kopanje premoga v njem postopoma ukiniti in poskrbeti za nova delovna mesta rudarjev, ki bodo postali brez dela. V tem položaju negotovosti je v sredo minulega tedna začelo v rudniku goreti. Požar je zavzel takšen obseg, da že naslednji dan polovica rudarjev ni mogla na delo, škodo pa so cenili na 60 milijonov šilingov. Toda požar je nadaljeval svoje uničevalno delo naprej. Treba je bilo rešiti glavni jašek in treba je bilo preprečiti dostop zraka v premogovnik. S hudimi napori je tekom torka uspelo požar lokalizirati, vendar je škoda še nepregledna. bo dobila okolica Graza. Občinski svet Sele: pristala celo na to, da je rafinerija Negotovo je tudi, kdaj se bo kopa- Pri P|i|3®rku P°dla v vodo in da jo nje premoga v glavnem delu premogovnika lahko pričelo. Zaenkrat bo mogoče premog pridobivati le v stranski jami, ki pa more dati le 400 ton premoga dnevno in to le premoga slabše kvalitete. Že prve dni po katastrofi so se na Koroškem pričela razglabljanja in prizadevanja, kako in po kakšni poti omiliti posledice in škodo, ki je nastala. S tem vprašanjem so se baviti v vrstah obeh vladnih strank in v deželni vladi, baviili pa so se tudi po občinah Labotske doline in v upravi premogovnika. Pri tem je bila stavljena vrsta predlogov, s katerimi se je na torkovi seji bavil ministrski svet. Vsi predlogi in dobra volja pa ne morejo mimo dejstva, da obseg škode še ni ugo- Slovenska prosvetna zveza Vabilo Na povabilo Slovenske prosvetne zveze bo SLOVENSKI OKTET s koncerti nastopil • v soboto 18. novembra 1967 ob 20.00 uri v Kulturnem domu na B r n c i ® v nedeljo 19. novembra ob 11.30 uri v kino dvorani v Železni Kapli ob osmih zvečer v dvorani pri Schvvarzlu v Pliberku Ceste in hudourniki v ospredju zanimanja Deželna vlada odobrila deželni proračun 1968 Na svoji seji v torek je koroška deželna vlada odobrila osnutek deželnega proračuna za leto 1968 in sklenila, da ga predloži deželnemu zboru. V svojem osnutku je deželni proračun razdeljen na redni in izredni proračun ter na eventualni program v višini 29,300.000 šilingov. Redni proračun je z 1.351,776.500 šilingov dohodkov in izdatkov izravnan ter za 7,8 odstotka višji od proračuna za te- v višini 72,377.300 šilingov hoče deželna vlada pokriti s posojili. Ko je deželni finančni referent dež. svetnik Suohanek kolegiju deželne vlade poročal o prihodnjeletnem proračunu, je poudaril, da sta osnutka proračuna za leto 1966 in za leto 1967 stala pod vplivom vremenskih katastrof, sedanji osnutek pa se nahaja v odvisnosti zmanjšanih dohodkov, ker so bili nekateri davki zni- V soboto se je občinski svet občine Sele prvič sestal v novem uradnem poslopju. Ob tej priložnosti se je uvodoma v sejo zahvalil koroški deželni vladi za širokogrudno pomoč, da je občina končno dobila ustrezne uradne prostore. Osrednji vprašanji te seje sta bili na eni strani ureditev im vzdrževanje občinskih cest na drugi pa ureditev hudournikov. Tako je zadruga za gradnjo ceste v Srednji Kot prosila občino, da bi vzela to 4,5 km dolgo cesto v svojo oskrbo. Prošnje občinski svet zaenkrat ni mogel upoštevati, ker je občina še obremenjena z gradnjo ceste čez Šajdo in ker je v občini še nekaj naselij in posestev, do katerih z motornim vozilom ni mogoče priti. Ker je treba tem najprej pomagati, se je občinski svet pridružil predlogu župana, šolskega upravitelja Velika, da bi občina prevzela jamstvo za najetje agrarnega investicijskega kredita s strani zadru- ODPRTO PISMO: ge, s katerim bi uredili najbolj potrebni del ceste v Srednji Kot. Istočasno je za to cesto zagotovila podporo v višini 5000 šilingov za nakup orodja za pluženje snega na tej cesti. Na tej seji j3 župan Velik načel tudi vprašanje potrebnih ureditev hudournikov v občini. Po daljši razpravi je bilo sklenjeno, da bo občina na pristojnih mestih prosila za ureditev tistih hudournikov, ki so najbolj nevarni. V nadaljnem je prišel občinski svet do zaključka, da ne more sklepati o želji nekaterih občanov, da bi bila občinska pisarna tudi v nedeljah odprta. Upoštevanje te želje je stvar občinskih uslužbencev. Zaključno je občinski svet rešil nekaj neposrednih vprašanj, med drugim oddajo stanovanja v starem občinskem poslopju Mariji OI i p in privoljenje, da sme Miha Malle v Zgornjem Kotu svoje gospodinjstvo priključiti na šolski vodovod. koče leto. V izrednem proračunu so Žani. Posebej pa sta vplivala na nje-c 4=; 774 nnn M.«- govo pripravo nara&aj0či zastoj in dohodki navedeni s 45,774.000 šilingi, izdatki pa s 118,151.300 šilingov. Primanjkljaj v izrednem proračunu TEČAJ O ELEKTRIČNEM VARJENJU V kmetijsko tehničnem izobraže-vališču v Celovcu, Morogasse bo v čosu od 4. do 8. decembra 1967 za kmetovalce tečaj o električnem varjenju. Namen tečaja je, da posreduje praktičnim kmetovalcem o-snovne pojme o električnem varjenju. Udeležba na tečaju je vezana na prispevek 200 šilingov, dodatno dnevno 25 šilingov za prenočevanje in prehrano v internatu izobra-ževališča. Tečaj se bo pričel 4. decembra ob osmih zjutraj. Vsak udeleženec naj prinese seboj: delovno obleko, spalno obleko, brisačo in pribor za umivanje. Prijave k udeležbi je treba poslati na naslov: Landtechni-sche Ausbildungsanstalt, Morogasse 33, 9020 Klagenfurt. PLEMENSKI SEJEM V LIENZU upadanje gospodarske rasti v Avstriji. Tako omejen daje glavni poudarek namenskim izdatkom. Na nje odpade dobrih 60 odstotkov proračuna, pri čemer bodo prihodnje leto izdatki za šolstvo vidno narasli. Proračun kaže tudi hotenje deželne vlade, da zboljša stanje deželnih cest. Za nje je v proračunu predvidenih 170 milijonov šilingov, to je za 27 milijonov šilingov več kot letos. Dežela hoče tudi naprej pospeševati pripravo novih delovnih mest v deželi. V ta namen ima predvidene 4 milijone šilingov kot svoj prispevek k obrestim na posojila za ustanovitev novih podjetij. Proračun vsebuje tudi znesek, ki ga bo morala Koroška vplačati v družbo za gradnjo avtoceste skozi Visoke Ture. Prosim za pojasnilo Pred kratkim sem pri oddelku za slovenske oddaje koroškega studia avstrijskega radia v Celovcu naročil slovensko voščilo s ploščo. Ko sem nekaj dni navrb hotel svoje naročilo plačati, so me iz oddelka za slovenske oddaje prijazno napotili v računovodstvo, ki ima svoje prostore nadstropje nižje. Denar sem moral plačati pri znanki iz študijskih let. 7.ato sem jo razumljivo nagovoril v slovenščini, nakar me je zavrnila z besedami: »Hier mujlt Du deutsch reden, slcnvcnisch kannst Du oben«. Da sem ibil nad takim odgovorom ogorčen in da sem še, se razume samo po sebi. V katerikoli urad sem tv zadnjih 20 letih prišel, takega odgovora od rojaka ali rojakinje nisem dobil. Najmanj pa sem ga pričakoval pri radiu v Celovcu, ki ima oddaje tudi v slovenskem jeziku, ki ga koroški Slovenci sovzdržujejo in iz katerega oddaj vedno spet slišimo, da se prizadeva Za prijateljstvo in sožitje med obema deželnima narodoma. Zato želim pojasnila na vprašanje: Ali .uprava koroškega studia avstrijskega radia svojim uslužbencem v službenem času prepoveduje občevanje s Slovenci in med Slovenci v slovenskem jeziku? Težko si namreč predstavljam, da bi me uslužbenka iz zavedne slovenske družine, ki je bila zaradi tega celo izseljena, sama od sebe zavrnila na podoben način, kakršnega se je posluževal nacizem, da bi na Koroškem zabrisal poslednjo slovensko sled. Andrej Mohar Šentjakobčani spet vabijo na „Miklovo Zalo“ Rejska zveza pinegavskega goveda za Koroško in Vzhodno Tirolsko priredi v torek 14. novembra 1967 s pričetkom ob 9.30 uri v Lienzu na Vzhodnem Tirolskem plemenski sejem. Na sejem bo prignanih okoli 150 brejih krav in telic, krav s teletom in mladih telic. Vse živali bodo izvirale iz hlevov, ki so prosti tbc in banga, vse živali so polog tega cepljene proti slinavki in parkljevki in pregledane na zdravje vimena. Izdajatelj, založnik in lastnik; Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprova. 9021 Klagonfurt - Celovec, Casomelergasse 10, tel. 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo no naslov: 2021 Klagenfurt - Celovec, Postfach 124. Šentjakobsko prosvetno društvo »Rož" bo čez 10 dni spet uprizorilo znano igro »Miklova Zala". S fem v zvezi smo prejeli od Šimoma Do-bernika sestavek, iz katerega povzemamo: Proti koncu srednjega veka se je položaj slovenskega kmečkega stanu na Koroškem tako poslabšal, da je povzročil velike socialne boje — kmečke upore. Leta 1478 so kmetje iz Ziljske doline v svojo o-bramibo pred izkoriščevalci — graščaki in pred krvoločnimi Turki organizirali »Kmečki punt" ali Kmečko zvezo, ki se je naglo razširila po vsej Koroški. Ko je bilo kmečko gibanje v največjem razmahu, so za naše prednike nastopili dnevi groze im stiske. 26. julija tistega leta je okolij 30,000 urnih turških konjenikov čez PrediI vdrlo v Kanalsko dolino, od koder so se razpršili po vsej Koroški. Mesec dni so ropali in požigali po naših krajih. Z o-gromnim ptenom in okoli 10.000 ujetimi domačini so zapustili Ziljo in Rož. Med njimi je bila tudi Mi- klova Zala, junakinja povesti in igre z istim naslovom. S temi ujetniki so se skozi Podjuno in mimo Slovertjega Gradca pomikali nazaj v Turčijo. Spomin na Miklovo Zalo je ostal v srcih slovenskega koroškega Ijud- B I Slovensko prosvefno društvo „Rož” uprizori igro Miklova Zala v nedeljo 12. novembra 1967 ob pol treh popoldne v farni dvorani v St. Jakobu v Rožu. siva neizbrisen. O njeni usodi je spletlo dve pretresljivi pripovedki: Po zmagi pri Št. Jakobu v Rožu so Turki odpeljali s seboj mnogo ljudi, med njimi tudi lepo mlado ženo kmeta Serajnika. V turški suž-nost.i je Zala prebila sedem let. Po nasvetih neke stare Turkinje je po mnogih naporih in stalnih turških zasledovanjih le srečno prišla ob Dravi do svojega doma in moža, ki se je hotel pravkar spet oženiti. V Veliki vasi pri Št. Jakobu v Rožu pa so stari ljudje vedeli pripovedovati zgodbo o neki drugi ugrabljeni ženi, ki se je vrnila iz turškega ujetništva prav takrat, ko je njen mož z drugo nevesto obhajal ženitovanje. Mož in svatje so se žene najprej ustrašili, potem pa razveselili. Zena je zasedla staro mesto, »nevesta" pa se je morala umakniti. Po nasvetu Šimno Janežiča, domačina iz Leš pri Št. Jakobu v Rožu, je prof. dr. Jakob Šket uporabil vsebino teh dveh pripovedk kot osnovo za odlično slovensko ljudsko povest 'iz turških časov, ki prevzema našim ljudem dušo in srce vse v današnje dni. Povest je bila prvič objavljena 1884 in je do danes doživela več ponatisov. Bila je tudi dramatizirana. Med drugimi jo je dramatiziral naš koroški rojak Jaka Špicar, katerega igro Šenl-jokabčani tudi igrajo. TO IN ONO OD ŠMOHORA DO LABOTA BELJAK. — Državno priznana šola za bolniške strežnike v Beljaku hoče s 1. februarjem prihodnjega leta pričeti s triletno šolo za diplomirane bolniške sestre in strežnike. Prijave za obisk te šole prejema uprava do 15. decembra. Prijave je treba poslati na naslov šole v Beljaku, Nikoleigasse 43. GOZDANJE. — V ponedeljek sta z avtomobili na cestnem ovinku v Črešnjah trčila Jurij Teppan in 28 letna gospodinja Johana Wor-seg, v katere avtomobilu sta bili tudi .njeni 7 in 8 let stari hčerki. Vse tri so utrpele težje poškodbe, Teppan, ki baje ni vozil pravilno, pa je utrpel le lažje poškodbe. SLOVENJI PLAJBERK. — Zaradi nalivov je vaški potok v nedeljo preplavil in zasul slovenjeplaj-berško cesto na dolžini 50 metrov. Iz istih vzrokov sta bili v nedeljo zaprti tudi cesta v Kot in cesta med Selami in jezerom Frajhaške elektrarne. Tudi v območju Železne Kaple so hudourniki narasli, zlasti Obirska in Bela, ki je preplavila prostor črpalk v tovarni celuloze Rebrca. V torek pa je pri Miklavčevem -plaz zasul železnokapelško cesto. BOROVLJE. — Po šestih letih so v KESTAG-u spet počastili stare sindikaliste. Ob navzočnosti številnih gostov je predsednik deželne organizacije sindikata kovinskih delavcev Lauritsch izročil odlikovanja za šestdesetletno članstvo Janezu Boutzu, Rudolfu Mostetschni-gu, Karlu Nagelu, Jožefu Unterwe-gerju in Janezu Weinsacku. Za 40 letino članstvo pa sta odlikovanje prejela Janez Weratschnig in Alojz Wernig. Boroveljska podružnica sindikata kovinsih delavcev bo prihodnje leto praznovala svojo sedemdesetletnico. CELOVEC. — Delavska zbornica zgledno skrbi za šolanje otrok svojih članov. Lani je odobrila 324 prošenj in podelila 440.000 šilingov štipendij. Letos je doslej odobrila že 125 prošenj, jutri bo razpravljala o nadaljnih 180 prošnjah, do konca leta pa pričakuje še 150 novih prošenj. GALICIJA. — Občina je pred kratkim počastila svoje osemdesetletnike ali bolje povedano svoje osemdesetletnice. To pa so bile Marija Božič, Terezija Lužnik, in Barbara Raspotnik, vse iz Apač ter Marija Ražun iz Bele in Terezija Žmavc iz Klanč. Iz rok župana so prejele košare z lepimi darili. ŠKOCIJAN. — Organizacija krvodajalstva v okraju Velikovec slovi po vsej deželi. Sedaj je stara 15 let in je ob tej priložnosti koncem tedna v škocijanu pridobila svojega 9000. krvodajalca v osebi Edvarda Katschniga. 8999. krvodajalec je bil Miha Slugove iz Lancove, 9001. pa Vili Sorger iz Sela. (RUDA. — Zaradi kratkega stika je v torek izbruhnil požar na gospodarskem poslopju kmeta Franca Schoberja, ki je pogorelo do tal. Ker so zgoreli .nekateri stroji in vsi spravljeni pridelki, cenijo škodo na 600.000 šilingov. Požarnim hrambam iz Rude, Velikovca in Labota je uspelo, da so rešile gospodarsko poslopje. '• • <• • • • • • • / • • • • • • • • • • • • • • • • • • • ••••• • ••••• • •••••• • •••••• • ••••••• • ••••••• • •••••••• • •••••••• • ••••••••• • ••••••••• • ••••••••• • ••••••••• • •••••••••• • ••••••••• • •••••••••• • ••••••••• & LA1A * * * • Pet bratov Li (KITAJSKA PRAVLJICA) Na bregu rumenih voda Jang-tse-kianga je •nekoč živela mati s petimi sinovi. Imenovali so se: Li Prvi, Li Drugi, Li Tretji, Li Četrti 'in Li Peti. Bratje iso si bili tako podobni med seboj, da jih lastna mati ni razlikovala. Vendar pa so si bili zelo različni po sposobnostih: Li Prvi je lahko spil celo morje in ga je 'kot vodomet spet vrnil morskim globinam. Li Drugi je lahko segel z roko v ogenj, pa se ni spekel. Li Tretji je stegnil noge in prišel čim dalj v najkrajšem času. Li Četrti je bil trd kot jeklo in najmlajši, Li Peti je razumel govorico gozdnih živali tako dobro kot svoj materin jezik — kitajščino. Bratje so živeli v slogi in prijateljstvu. Li Prvi je 'lovil ribe, Li Drugi je premetaval ogenj v peči, Li Tretji in Li Četrti sta obdelovala polje, Li Peti pa je pasel ovce in gosi. Nekega dne je prišel kitajski mandarin na lov k rečni obali. Ob robu gozda je zagledal dečka, ki je pasel ovce in gosi. To je bil Li Peci in ob njem je mirno spala srna. Mandarin je napel lok in pomeril v 'spečo žival. Ko je Li Peti to videl, je zakričal. Srna se je prebudila in bliskoma planila v igozd. Tedaj je stopil iz goščave jelen in Li Peti mu je zaklical v njegovem jeziku: — Reši se! Beži! in jelen je izginil. Nato so se prikazali zajčki iz grmovja in Li jih je posvaril v njihovem jeziku in zajčki so zbežali urno, kar so le mogli. V trenutku so zvedele vse živali v gozdu, da se morajo skriti pred hudobnim možem z lokom in puščicami. Ves zaripel od jeze je stal mandarin na prazni jasi. Li Peti pa je bil srečen, ker je rešil gozdne prijatelje pred smrtjo. Mandarin-lovec je kmalu izvedel, komu se mora zahvaliti za svojo lovsko smolo in je ukazal svojim služabnikom, naj ujamejo dečka, ki se je znal pogovarjati z vsako živaljo v njenem jeziku. Uklenili so Lija Petega, ga odvlekli v mesto in vrgli v kletko lačnemu tigru. Mandarin je bil prepričan, da bo tiger raztrgal in požrl fantiča, ki mu je preprečil bogat lov. — Toda Li Peti je nagovoril tigra v njegovem jeziku in divja zverina je koj skrila kremplje, se pustila čehljati za ušesi in jela presti kot prijazna mačka. Ko je mandarin to videl, se je še bolj razjezil in je ukazal, naj dečka obglavijo. Tedaj se je Li Četrti splazil v ječo, v kateri je njegov bratec čakal na smrt. Li Četrti, ki je 'bil trši od jekla, je zamenjal svojega brata in tega nihče ni opazil, kajti bratje so si bili med seboj nadvse podobni. Naslednje jutro so Lija Četrtega peljali na morišče. Krvnik je dvignil ostri meč, da bi a obglavil, a meč je razpadel na drobne osce ob jeklenem mladeničevem vratu. Ponoči pa se je v ječo splazil Li Tretji in zamenjal Lija Četrtega. Li Tretji je imel najdaljše noge tega sveta, če je hotel. Nihče ni opazil, da sta se brata zamenjala. V jutranjem mraku so odvedli Lija Tretjega na visoke pečine. Še nikoli se ni zgodilo, da bi ostal živ, kogar so pahnili v neznansko globino. Ko pa so krvniki sunili Lija Tretjega, je povsem mirno iztegnil svoje dolge noge, ki so rasle, rasle, se daljšale in daljšale. Njegova glava je bila še zgoraj, njegova stopala pa so že dosegla trdna tla na dnu prepada. Mandarin se je penil od besa. Vrnil se je v palačo in ukazal, naj Lija živega sežgo. Pod velikimi okni mandar.inove palače so naložili grmado. Ljudje so se zbrali od vseh strani, da bi videli, kako bodo četrtič poskušali ugonobiti mladega pastirja. V poslednjem hipu se je Liju Drugemu, ko je prišel po slovo k bratu, posrečilo, da se je splazil v ječo. To je bil Li, ki ni mogel zgoreti. Brž je zamenjal svojega dolgonogega brata, kajti, mandarin je že ukazal, naj pripeljejo jetnika. Rablji so zgrabili Lija Drugega in ga zvlekli na grmado. Plameni so švigali proti nebu, dim je zalil nesrečnega dečka in ljudstvo je zaihtelo od sočutja. Le mandarin se je zlobno zakro- hotal, saj se je slednjič le maščeval za svojo lovsko smolo. Ko se je dim razkadil, pa je sredi žerjavice sedel Li Drugi in se smehljal. Mandarin je mislil da ga bo bes zadušil. — Ogenj se ga ne dotakne, globina ga ne ugonovbi, tiger ga ne raztrga, meč se odbije od njegovega vratu, pastirsko niče! je kričal. — Privežite mu kamen okoli pasu in vrzite ga v morje. Presneto previdno se je Li Prvi splazil v ječo in zamenjal brata. Zjutraj so vkrcali dečka na ladjo in odveslali na morje. Li Prvi se je potopil v šumeče valove in jel požirati morsko vodo v globokih požirkih. — Mandarin se je tresel od groze, ko je videl, kako izginja morje in se prikazuje morsko dno. Ladje so obstale v pesku, se nagnile postrani, mandarin in njegovi krvniki so zdrsnili s palube v morsko blato. Li Prvi je odvezal kamen od pasu, stopil na breg in vrnil vodo morskim globinam. Mandarin s svojimi krvniki je ostal na morskem dnu. Ljudstvo se je zbralo na obali in slavilo nepremagljive brate. Moj spomin je razoran kot starčev obraz, ki govori brez besed. Moj A jaz sem še mlad, zato moram, moram z besedo na dan. spomin Andrej Kokot LAČNI VOLK Lačen volk se je že dolgo klatil po okolici, da bi našel kaj za pod zob. Ko se je že dovolj namučil, je sklenil: »Požrem prvega, ki mi pride nasproti." In bogve od kod mu je naenkrat stopila na pot mlada ovčka. — Jej, kako lepa ovčka! — je pomislil volk in sline so se mu pocedile. Zastavil je ovčki pot in ji rekel: — Ovčka, zdaj te pojem! Ovčka se je ustrašila. — Ojoj, pa me ne boš pojedel kar tako? — Kako naj te pa pojem? Lažnik in njegov pomočnik Šla sta lažnik in njegov pomočnik. Gre lažnik skozi vas. Sreča ga graščak in ga vpraša: „Od kod pa si, kmet!” On odgovori: „lz te in te vasi.” „Če si iz te vasi, pa mi povej, kaj počne vaš gospod in kako mu je kaj obrodilo!” Lažnik pa pravi: ..Našemu gospodu je zelje tako obrodilo, da so z enim listom vso hišo pokrili.” Graščak pa: „Kaj je to mogoče!" ..Seveda je mogoče, gospod." Dal mu je graščak dva centa in je šel. Kmalu potem pride tožnikov pomočnik, spet sreča te- ga graščaka. Pa ga vpraša graščak: „Od kod pa si, kmet!” „Od tam in od tam." „Če si od tam, mi pa povej, ali je res, da je vašemu gospodu zelje tako obrodilo, da so z enim listom streho pokrili!” »Tega zelja nisem videl, srečal sem pa voz, ko so eno glavo peljali v mlin, da jez napravijo iz nje.” Gresta dalje lažnik in njegov pomočnik. Spet sreča lažnik graščaka. „Od kod pa si, kmet!” „Od tam in od tam." „Kaj pa je kaj novega pri vašem gospodu!" „Nič takega, gospod, samo Brezsrčni mandarin je besnel in ukazal, naj obsojenca pahnejo z visoke skale v smrt. niiiiiimiiiiiiimmimiimiiimiiiiiiHiiiimiiimiiimiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiimmiiimmiiiiiiiimimi iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMHiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiMHiimiiiiiiii tako je našemu gospodu ajda obrodila, da se je izgubil v njej, ko je šel na lov. Že tretji dan je, kar ga iščejo.” »Kaj pa govoriš!" „Pri bogu, da je res!" In spet je od graščaka dobil dva centa. Pride lažnikov pomočnik, sreča spet istega graščaka. Tudi njega vpraša graščak: „Od kod pa si!” „Od tam in od tam.” „Ali je res, da je vašemu gospodu ajda tako obrodila, da je šel na lov pa se je izgubil v njej — tri dni ga že ni!" „Ne rečem, gospod, te ajde nisem videl, videl sem pa, kako cigani korenine te ajde krčijo za oglje.” — Če hočeš, da bom okusna, steci v vas po ražnjič, po čebulo in poper. Potem me razreži na koščke, nanizaj na ražnjič in si pripravi imenitno južino. Po mesu nasuj sesekljane čebule in popra, potem pa se loti jedače. Nič ni slajšega kakor takile ražnjiči iz mlade ovčine. Vsaj ljudje vedo to povedati. — Prav imaš, — je rekel volk. Pognal se je naravnost v vas. Spotoma je naletel na pastirje. — Ej, pastirji! — jih je ogovoril volk. — Dajte mi ražnjič, čebule in popra. Pripravim si ražnjiče iz mlade ovčine. Pastirji so pograbili gorjače in začeli mahati po volku. — Na ražnjič! Na čebulo! Na poper! Na mlade ovčine! Polomi si zobe na njej! Komaj je odnesel svojo prebito kožo izpod gorjač. Vrnil se je na prejšnji kraj, ampak ovce nikjer. — Kaj pa zdaj? — si je rekel. Odvlekel se je, kamor so ga nesle ranjene noge. Na cesti je srečal kljuse. — Ej, kljuse, zdaj tebe pojem! — je rekel volk. Kljuse je odgovorilo: — Eh, volk, kakšen bedaček si. Od kdaj te že čakam. Že tvoj oče me je hotel pojesti, pa si je premislil in rekel: „Naj te poje moj sin, če bo kdaj lačen!" Celo žig mi je vtisnil na zadnjo kopito. Če ne verjameš, poglej! Volk je stopil kljusi pod rep, da bi si ogledal ta očetov žig. — Le poglej, — je rekla kobila in dvignila zadnjo nogo. Trah! Kobila je brcnila volka s tako močjo po gobcu, da je letel deset korakov daleč po zraku, potem pa strmoglavil v prah in se ni več dvignil. Robert merle 59 Včasih sem premišljal o svojem preteklem življenju. Čudno, samo moja otroška leta so se mi zdela resnična. Vsega tistega, kar se je dogajalo kasneje, sem se spominjal sicer sila natanko, toda ta spomin je bil podoben spominu na film, ki nas pretrese. Videl sem celo sam sebe, Rako sem igral in govoril v tem filmu, vendar pa nisem imel občutka, da se je vse tisto pripetilo meni. Svojo izpoved sem moral ponoviti kot obremenilna priča na procesu v Nurnbergu. Tam sem na zatožni klopi prvič videl nekatere visoke osebnosti iz stranke, ki sem jih dotlej ‘Poznal samo po fotografijah v časopisju. V celici v Nurnbergu sem imel več obiskov. Predvsem je bil zanimiv obisk nekega ameriškega podpolkovnika. Bil je visok in rožnato rdečega obraza s porcelanasto svetlimi očmi in z belimi lasmi. Hotel je vedeti, kaj menim o nekem članku, ki so ga napisali o meni v nekem ameriškem časopisu in mi ga je prevedel. V članku je bilo rečeno, da sem bil »rojen s stoletjem ter da sem postal pravi simbol vsega hstega, kar je pol stoletja nemške zgodovine prineslo med človeštvo nasilnega in fanatičnega . .." Dodal sem: «... in nesrečnega, Herr Oberst." Brž mi je segel v besedo: »Ne imenujte me Herr Oberst!" Nekaj časa me je molče opazoval, potem pa je s poudarkom na vi vprašal: »Kaj pa vi, ali ste bili nesrečni?" Rekel sem: »Da. In to precej." Z resnobnim glasom je rekel: »Toda to ni opravičilo." »Ne potrebujem nikakega opravičila. Ubogal sem." S kimal je z glavo ter rekel z resnim in utrujenim obrazom: »Kako ste mogli zaiti v vse to? Imate kakšno razlago?" Pomislil sem in rekel: »Izbrali so me zaradi mojega talenta za organiziranje." Globoko se je zazrl vame, oči je imel kakor lutka. Stresel je z glavo in rekel: »Niste razumeli mojega vprašanja." In takoj nato je nadaljeval: »Ali ste še vedno tako prepričani, da je bilo potrebno uničevati Žide?" »Ne, o tem nisem več tako prepričan." »Zakaj ne?" »Ker je Himmler napravil samomor." Začudeno me je pogledal in povzel sem: »Njegov samomor dokazuje, da ni bil pravi šef. In če ni bil pravi šef, mi je prav lahko lagal, ko je govoril, kako potrebno da je uničevanje Židov." Rekel je: »Se pravi, da jih ne bi več uničevali, četudi bi imeli za to vse možnosti?” . ■ * A brž sem nadaljeval: »Če bi dobil povelje, bi jih uničeval." Precej časa me je opazoval, njegov rožnato rdeči obraz je postal škrlaten in z zgraženjem je rekel: »Saj bi ravnali proti svoji vesti!” Stopil sem v pozor, pogledal naravnost predse in rekel: »Oprostite, mislim, da ne razumete mojega stališča. Moja dolžnost ni, ukvarjati se s tistim, kar mislim. Moja dolžnost je ubogati." »Vendar pa ne takih strahovitih zapovedi!" je vzkliknil. »Kako le ste mogli? To je vendar pošastno... Vsi tisti otroci, ženske... Mar se ni nič zganilo v vas?" In naveličano sem rekel: »Naprej in naprej mi zastavljajo to vprašanje." »In kaj ponavadi odgovorite?" »To je težko razložiti... Spočetka sem imel nekakšen mučen občutek. Sčasoma pa sem do kraja otopel. Mislim, da je bilo prav tako: drugače ne bi mogel opravljati svoje naloge. Razumite, na Žide sem gledal kot na pojem neke skupnosti, nikoli jih nisem gledal kot ljudi. Skoncentriral sem se na tehnično plat svoje naloge." In dodal sem: »Približno tako kot pilot, ko na mesto spusti bombe." Z -jeznim obrazom je rekel: »Pilot nikoli ne uniči vsega naroda!" Malce sem razmislil o teh besedah in naposled rekel: »Pa bi ga, če bi mogel in če bi dobil takšno povelje." Skomignil je z rameni, ko da bi hotel pobiti to mojo domnevo, in nadaljeval: »Torej si prav nič ne očitate?" S krepkim glasom sem rekel: »Ničesar si ne očitam. Iztrebljanje je morda bila zmota. Toda jaz nisem bil tisti, ki ga je sprožil." Stresel je z glavo: « — Štev. 45 (1328) EO-faDE | 10. november 1967 VTISI IZ STUDIJSKEGA POTOVANJA PO SLOVENIJI: Agrokombinati motor na poti napredka kmetijstva Tudi zadruge in gozdna gospodarstva oblikujejo podobo slovenske kmetije Kakor je naš list pred kratkim na drugem mestu poroial, so se na povabilo Gospodarske zbornice Slovenije 20. in 21. oktobra prezidij in načelniki oddelkov koroške kmetijske zbornice mudili na študijskem potovanju po Sloveniji in na prijateljskem obisku pri svetu za kmetijstvo, živilsko industrijo in zadružništvo Gospodarske zbornice Slovenije. Namen tega potovanja in obiska, ki sem se ga sam udeležil, je bil proučevanje poti kmetijstva Slovenije v pogoje industrijske družbe. Zato želim s to potjo seznaniti tudi naše kmečke bralce in to tudi zaradi tega, ker komentar, ki ga je s tem v zvezi objavil dipl. ing. dr. Heinrich K o p e t z v zborničnem glasilu „Der Karntner Bauer” ni nudil potrebnega vpogleda v sodelovanje med kombinati, zadrugami in gozdnimi gospodarstvi z zasebnim kmetom v Sloveniji. področjih lahko sodeluje, jim lahko da svojo zemljo v zakup, lahko pa jo tudi proda. Sili ga h temu nihče, ker kombinati, zadruge in gozdna gospodarstva niso državne ustanove, marveč podjetja, kjer odločajo .sveti delavcev, ki v njih delajo.' Oglejmo si to sodelovanje na primeru kombinata Žalec pri Celju. Kombinat, ki dela na področju občin Žalec in Celje, se je razvil iz 27 kmetijskih zadrug in 8 državnih posestev, USTROJ KMETIJSTVA V SLOVENIJI Ustroj kmetijstva v Sloveniji upodablja 19 kmetijskih kombinatov, 76 kmetijskih zadrug s samostojno kmetijsko proizvodnjo in 195.000 kmetij, od katerih pa je le polovica v taki velikosti, da na njih družine lahko shajajo z zaslužkom zgolj od kmečkega dela. V rokah kmetov je v Sloveniji 88 odstotkov obdelovalne zemlje, medtem ko je kombinat in zadruge posedujejo le 12 odstotkov. Vse drugačno vlogo pa igrajo zadruge in kombinati na trgu s kmetijskimi pridelki. Iz njih prihaja na trg več kot polovica kmetijskih pridelkov. Odgovor na vprašanje »kako to?« je enostaven. Kmečka zemljiška posest je v Sloveniji še bolj razdrobljena kot je pri nas •na Koroškem. Medtem ko meri pri nas povprečna kmetija še dobrih 10 ha površine, meri v Sloveniji le 4,3 ha. Torej je povprečna kmetija manjša od eksistenčnega minima, vsled česar daje le malo blaga za trg. Treba je tudi upoštevati, da leži v Sloveniji več kot polovica kmetij v hribovitem svetu. Ne smemo pa tudi prezreti, da že precejšen del slovenskih kmetov spravlja svoje blago na trg potom sodelovanja s kombinati in z zadrugami. Ob takem ustroju kmečke posesti v Sloveniji v povojnih letih ni bilo več mogoče zagotoviti naraščajočih potreb prebivalstva po živilih. Te potrebe niso le naraščale z zboljševanjem življenjskih pogojev, marveč tudi s čedalje močnejšim odhajanjem kmečkih ljudi v druge poklice. Po drugi svetovni vojni je živela skoraj polovica ljudi od kmetijstva, danes pa jih živi le še 21 odstotkov. Zato so se okoli leta 1960 v razvoju delavskega samoupravljanja pričeli z združevanjem porajati prvi kmetijski kombinati. Ti obsegajo sedaj med 1000 in 6000 ha zemlje in imajo svojo proizvodnjo organizirano po modemih tehnoloških konceptih, pri čemer se nekateri med njimi že približujejo vrhunskim dosežkom v svetu. KOMBINAT ŽALEC KOT ZGLEDEN PRIMER Kombinati imajo več obratov. Vsak od njih gre strogo pot špecializacije proizvodnje in teži za tem, da bi dobil v svoje roke tudi predelavo kmetijskih pridelkov ter trgovanje z njimi in s kmetijskimi potrebščinami. Istočasno ustvarjajo kombinati, pa tudi zadruge osnove za čedalje tesnejše sodelovanje ali kooperacijo s kmeti, kar omogoča, da tudi kmetje zelo naglo stopajo na pot špecializacije proizvodnje in garantiranega odkupa pridelkov. Kombinati in zadruge, pa tudi gozdna gospodarstva gredo kmetom vsestransko na roke. Računi so jasni. Kmet z njimi na določanih £. Največji porast je prireja dosegla v Visokih | | Alpah (44 %»), po koroški kotlini (35,5 %>) in na vzhodnem robu Alp (31,4 °/o). Dobra S § četrtina prirejenih telet je 1964 odpadla na valovit predalpski svet, leta 1951 je vendar | | na to področje odpadla še'pičla tretjina. Na proizvodna področja v območju Alp je S = leta 1951 in 1964 odpadlo okroglo 40 odstotkov prirejenih telet. Docela drugačno sliko dobimo pri primerjavi razvoja proizvodnje klavnih = = goved. Njihovo število se je med 1951 in 1964 povečalo za 37,4 odstotka na okro- 3 | glo 455.000 glav, pri čemer je to število v alpskih področjih naraslo le za okroglo § = 20 odstotkov na 167.000 glav, medtem ko je v valovitem predalpskem svetu naraslo jjj § za 57 odstotkov na 110.000 glav. Vzrok: vso to obdobje so alpska področja prirejala .S E vole, katere so potem v okolici Dunaja in zgornjcavstrijskih industrijskih revirjev 1 | kmetje dopitali. V tem pogledu pa je prišlo v zadnjih letih do velikih sprememb. Šte- 1 E vilo volov je med 1962 in 1966 padlo za 37 odstotkov na 29.053, povpraševanje za 1 | voli in drugo živino za dopitanje pa je skoraj docela popustilo. Kmetje v alpskih pod- i E ročjih v čedalje večji meri sami pitajo bikce in telice. Delež teh področij na proizvodnji = | klavnih goved se že bliža polovici avstrijske proizvodnje. Težje je oceniti porast števila prašičev, ker to število neprestano niha. Zgolj šj | statistično je vendar njihovo število med letom 1951 in letom 1964 naraslo za 82 od- 3 |j stotkov na letno ponudbo 3,2 milijona komadov. Od tega je na alpska področja od- § = padla ena četrtina, leta 1951 pa še ena tretjina. Ena tretjina proizvodnje je leta 1964 E = odpadla na severovzhodno in jugovzhodno ravnino in hribovje, nadaljna tretjina pa na = § valoviti predalpski svet, kjer se je proizvodnja povečala za 115 odstotkov. PLEMENSKA ŽIVINA Prireja plemenskih telic je narasla za 21,5 odstotka na 225.958 glav, pri čemer I = je po severovzhodni ravnini in hribovju nazadovala za 6,5 odstotka. Skoraj polo- = | vico prireje odpade na področje visokih Alp in na valoviti predalpski svet. Močno pa = 1 je prireja telic narasla v Wald- in Muhlviertlu in sicer za 43 odstotkov na 30.000 glav. = KOKOŠI | Rekorden porast v živalski proizvodnji je bil zabeležen pri proizvodnji jajc in = | mesa perutnine. Pri jajcih je proizvodnja narasla za 191 odstotkov na 1636 milijonov E E komadov, pri mesu pa je narasla za 366 odstotkov na 33.500 ton. Porast je šel pred- = | vsem v prid vzhodnim področjem in valovitemu alpskemu svetu, ki dajejo eno tretjino Š E avstrijske proizvodnje. Pomembna pa je proizvodnja jajc im mesa perutnine postala tudi = | na vzhodnem robu Alp, ki je 1964 postavil na trg že 147 milijonov jajc in 3633 ton | E mesa perutnine. = (Dalje v prihodnjih »Obvestilih«) i = = riiiiiiiiMmiiiiiiMiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir ki so se tekom zadnjih 10 let združila s ciljem špecializacije proizvodnje hmelja in govedoreje. S to združitvijo je prišel kombinat do 3500 hektarjev zemljišč, od katerih je skoraj polovica pod hmeljem. Sedaj ima 22 obratov, od katerih se 11 bavi s proizvodnjo, ostali pa s predelavo, trgovino in sodelovanjem s kmeti ter s skrbjo za strojno službo. Sodelovanje ali kooperacija s kmeti je nedvomno ena najpomembnejših dejavnosti tega kombinata. Pogodbeno sodeluje z 2400 kmeti ali z 78 odstotki vseh kmetov občin Žalec in Celje. Ker ,ima v povprečju teh občin vsak kmet le 4 ha obdelovalne zemlje, ima kombinat poleg svojih 3500 ha na skrbi še okoli 9600 ha zemljišč svojih kooperantov. Njihove lastnike oskrbuje z gnojili, semenom, sadikami, škropili, strojnim delom, stroji in podobnim. Oskrba kmetov s temi potrebščinami po lastni nakupni ceni je eno bistvenih določil kooperacijske pogodbe, ki istočasno zagotavlja odkup pridelkov. PRAVA MEDSEBOJNA POMOČ Odnos med kombinatom in sodelujočimi kmeti je vendar še mnogo tesnejši. Kmetje s kombinatom ne sodelujejo le, marveč v njegovi upravi tudi soodločajo, ker imajo svoje izvoljene zastopnike v upravnem odboru. Poleg obratnih sredstev kombinat kreditira tudi investicije sodelujočih kmetov, kar je zlasti v hmeljarstvu velikega pomena. Tako je n. pr. letos svojim kooperantom podelil 800 milijonov dinarjev obratnih kreditov, investicijskih kreditov pa jim je podelil v skupnem obsegu 320 milijonov dinarjev. Med kombinatom in kooperanti gre za pravo medsebojno pomoč. Ta medsebojna pomoč gre tako daleč, da imajo kombinat in sodelujoči kmetje organizirano lastno hranilniško službo in da kombinat skrbi tudi za pospeševanje njihove kmetijske proizvodnje. Od 202 agrarnih inženirjev in kmetijskih tehnikov jih 42 dela v pospeševanju proizvodnje kooperantov, pri koroški kmetijski zbornici pa jih za 30.000 kmetov dela le nekaj nad 50. S tako koncentracijo kmetijskih proizvodnih sil je žalski kombinat uspel, da je lani ustvaril bruto dohodek v vrednosti 25 milijard dinarjev, na katerem so bili kooperanti udeleženi s 5 milijardami dinarjev. Od čistega dobička v višini 750 milijonov dinarjev je na kooperante odpadlo 400 milijonov dinarjev. Prav ti dve primerjavi pa najbolj kažeta velikanski pomen kombinatov in zadrug za pospeševanje kmetijstva Slovenije. Da zaključno na kratko združim: Kombinati, pa tudi zadruge in gozdna gospodarstva v pogodbenem sodelovanju s kmeti omogočajo, da ostane denar, ki ga je ustvarilo kmetijstvo, v kmetijstvu in da služi napredku kmetijstva. Ta pot pa ne omogoča le dalekosežne gospodarske preusmeritve kmetovanja zasebnih kmetov, marveč omogoča tudi njihovo načrtno mehanizacijo, poleg tega pa tudi kvalitetno ponudbo na trgu s kmetijskimi pridelki. Blaž Singer mtHlllinWINIIIiHIHMHUUMWHIINHIIIimillllllllllllllllllimilMlllllimiHmilimilHlt