Predlog zakona o narodnih šolah predložen Narodni skupščini z 0. N. br. 86.433 od 30. oktobra 1928. Šolska obveznost je eno najvažnejših vprašanj zakona. — Za našo državo je zaradi dosedanjih razlik ureditev izredno težka. — Formulacija v projektu ni zdrava. II. Stališče ankete Pov. UJU — Ljubljana. Čl. 9., 10., 11., 12. in 13. glede šolsKe obveznosti iiaj bi se izpre* menil sledeoe: Čl. 9. naj se glasi: »Obvezno šolanje v narodnih šolah traja osem let.« Drugo naj odpade. Čl. 10. Kjer jie na deželi r<odU teljem neobhodno potrebna deca višjih razredov v pomoč za čas poljskega dela, se lahko v posled« r njih dveh šolskih letih na predlog krajevnega šolskega odbora uve« dejo zimski tečaji. V njih se vrši redni pouk v petih zimskih me» secih od početka novembra do kraja marca. Nov člen: Na podetželskih šo« lah, kjer se vrši redni šols'.<i poiik vseh osem šolskih let, lahko opro» šča sreska šolska oblast poedine otno.ke po šestletnem uspešnem ob= isku na izrecno prošnjo staršev ali skrbnikov in po pristanku ali pred= logu učiteljsikega zbora šolskega obi&Ka od 1. aprila do 31. oktobra, ako je potreba za to jasno doka* zana1. ' i Čl. 11. Nov odstavek: Kj^Tkoli je žc upeljan redni osemletni «b= isk, ostane še nadalje v veljavi po sprejetju tega zakona. Čl. 12. naj se spremeni v to* liko, da obsega nižja, osnovna šola 6 ali vsaj 5, višja pai 2 ali največ 3 šolska leta. Čl. 13. naj ostane, Ie nam/emsto »kateri po dovršitvi 14 leta« naj se glasi '»dokončanem sedmem šol= skem letu«. Zadnji stavek drugega odstavKa »U slučajevima itd....« naj se črta. Tudi najnovejši projekt zakona za osnovnie šole skuša rešiti vprašanje enotne šolske obveznosti na ta način, da omogoCa po krajevnih razmerah diferencirani redni šolski obisk za dobo 4 do 8 let. Riešuje pa pri tem videz 8*letne šolske obveznosti tako, da predvideva za višje razrede, ki nimajo popolnega rednega šolsikega obiska zimske tečaje ali skrajšan pouk po en cel šolski dan ali dva poldneva na teden. Očito je, da so igrali pri formulacijii teh členov veliko, če ne odločilno vlogo iozirl na državne finance, in da se hoče zopet štediti na račun podeželske šole, ki je v projektu sploh zapostavljena. Dočim bi imela po tem projekta mesta, ¦k-ot dosedaj, popclno osemletno šolo in po* leg nje še otroške vrtce, pripravljalne raz^ rede, šok za vseh vrst defe.^tna deco in dru= ge šole, bi podeželske" šole imele skrajšani pouk in povrh še poldnevni pouk pozimi. Enorazrednice, ki že same na sebi ne moriejo predstavljati popolnega tipa osnovne šole, bi ostale pri tej uvedbi pouka še za dolgo doibo najobičajnejši tip podeželske šole. Edino izobraževališče kmetskega naroda toi bilo okrnjeno na ta način, da bi deca od 11. leta naprej, torej v oni dobi, ko postane spres jemljiviejša za resno izobraževanjie, ostala brez vsakega pravega pouica. Ugotoviti moramo po dolgoletnih izkuš= njah, ki jih ima učiteljstvo v Sloveniji s skrajšanim poukom in kakoT ga pnedvideva tudi zakonski projekt, da ta poufc v tkzv. pos navljalni šoli ni nobeno resno nadomestilo v tej dobi za reden šolski pouk. Tako rešitev šolske obveznosti moramo odločno odklanjati za vso državo, še posebno pa za Slovenijo, za- jkoje šolstvo bi pomenila naravnost katastrofo. Naše stremljenje mora iti za tem, da bo kmetska mladina baš v zrelejši doibi deležna rednega šolskega pouka obsežna olajšava od 4. šolskc'2a leta daljc pa bi pomenila naravs nost prekinjenje šolske izobrazbe z 11 sta» rostnim letom. Odpuščati 11 ali 124etnega otroka iz šolskc obveznosti in ga prepuščati njegovi usodi, preden je bilc mogoče v njem zbuditi trajne duhovne interese in ustvariti pogoje za nadaljno samoizobrazbo, se pravi d>enar za šolstvo neekonomsko trositi. Zahtevamo, da se prilagodi vse šolstvo živlienskim zahtevam naroda, pri čemer sc dobro zavedamo, da je gospodarski in kul» turni napredck našega povečini agrarnega naroda predvstm odvisen od boljšo splošne izobrazbe naše kmetske mladine. Zato naj se težišče vse šolske izobrazbe prenese na zircs lejšo dobo ;in naj se pouk zrelejše mladine usmeri v pravilno smer ter prilagodi gospo darskim in krajevnim razmeram naroda. Baš v tem pogledu hočemo, da se bodoča podes žels'<a šola razlikuje od sedanje. Ako so finančni pomisleki in ozird me< rodajni za sprejetje tozadevnega skrajšanega pouka v zakon&kem projektu moramo pri» biti, da bi izimska šola v višjih razredih, ki ie mišlj.ena kot poldnevna šola, ne stala nič več, koi Sola s siktajšanim poukom. Ne ogrevamo se za zimske tečaje, ki jih predvideva zakon ter jih za^ Slovenijo odklas njamo, ako pa ni drugega izhoda, pa jim da= jemo v vsakem pogledu prednost pred skrajs šanim poukom. Glede1 Slovenije stojimo na stališču, da se nam pusti vsaj to, kar že imama Zave= damo se, da je treba imeti ozire na potrebe kmet&^ega ljudstva, da se mu morajo. za to dovoljevati gotove šolske olajšave v času poljskega dela, a te naj obstojajo kot doskj v takozvanih poletnih oprostitvah, ki se naj raztegnejo eventualno tudi na jesemske me« sece, a naj ostanejo kot doslej individualne, ker je pri nas mnogo šol, kjer deca ni iz= ključno kmetska in nikakor ne gre^ da bi 13 in Hsletni delavski, uradniški in drugi otroci pohajali poleti okrog brez pouka. Možne bi bile tudi generalne oprostitve izrecno za kmetslco ljudstvo. Najbolje bi bilo, da se reši na ta način — t. j. zi olajšavami v zadnjih dveh šolskih letih — vprašanje šolskc obveznosti za celo državo. Ako pa to ni dosegljivo, naj se upe^ ljejo za podeželske šole (izven iSlovenije) zims'ki tečaji — s poldnevnim poukom — toda ne z(a zadnja štiri, ampak le za zadnji dve leti šolske obveznosti. V skrajnem slu^ ča.ju za zadnja tri šolska leta, takov da bi redni pouk trajal v celi državi vsaj polnih pet šolskih \ei. To je minimum, ki ga moramo zahtevati, ako se nočemo degradirati pred svetom kot kulturno zaostalai država. Osemletna šolska obveznost, "kct jo pred= videva projekt, bi bila le fiktivna in slepilo. Obče naj velja, da se šola lahiko tako uredi, da bo imel narod čimvečje koristi cd nje. Skušnja nas uči, da rabijo kmetski starši otro.-ce doma predvsem poleti in jeseni in to tudi že 12 in 13?letne otroke, dočim bi tudi še starejšo deco pozimi za neka.j mesecev la« hto doma pogrešali. Zato moramo zahtevati, ako bi se 8jfletna šolska obveznost proti naši volji zmanjšala, da se v tem slučaju pomakne začetek šolske obveznosti za toliko navzgor, kolikor bi tc skrajšanje znašalo. Opozarjamo na podlag; premnogih izikušenj na deželi, da je pouk tem uspešnejši, čim starejša je deca in je zato tudi z ekonomskega vddika upravičeina ta za* hteva, ker so izdatki za šolo plodonosnej§e naloženi. Na ta način bi se dalo tudi okrnjenje šolstva v Sloveniji odvrniti, ber bi državni budžet pri taki rešitvi ne bil prizadet. Pripo* minjamo pa, da bi bil to za nas izhod Ie v skra.jni sili.