TUR!ZEM Informativno 
... 
. . . .. . ~ . . . . . . . .. . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . 
. . . .. . . 
. . . . 
. . . . . . . . . 
R!Z 
Pred veselo urico na BIT Milano: predstavitev slovenske turistične ponudbe na najbolj dišeč in okusen način. 
Pogostitev sta sponzorsko omogočila Movia Goriška Brda in Dvorec Zemono, družina Kavčič. (Foto: RVK) 
N A p o v E D N K 
• Tema meseca: EXPO '98: Lizbona bo "središče oceanov" - Slovenija prvič na svetovni razstavi. ...... 2. in 3. stran 
• Hoteli: Kdaj bomo tudi v Sloveniji ponudili "otrokom prijazne hotele"?, Promocija kraja: Kako stopiti iz anonimnosti z 
učinkovito predstavitvijo, Naj, naj ............................................................................................................................... 4. stran 
• Turistične agencije: ASTA - mednarodna konferenca v Sevilli - Brez dodatnega znanja ne gre več!, Adria Airways potrdila 
nakup tretjega letala Canadair Regional Jet, Trendi: Kako se spreminjajo prioritete pri planiranju počitnic ................ 5.stran 
• Mednarodni turistični marketing: Silvestrovanje 1999 - 2000 - Kakšna bo slovenska vstopnica v tretje tisočletje?, 50 let 
Evropske turistične komisije, Poljska - tudi lani rast prihodov v "ravno deželo" ..................................................................... 6. stran 
• Sejmi in borze: Veliki zmagovalec 1TB 98 je - mesto Berlin: 260 milijonov DEM prihodka, Preostali program udeležbe na 
mednarodnih turističnih sejmih in borzah v letu 1998 ................................................................................................. 7.stran 
• Zadnja stran: Kje je kdo? Ivana Šundov bo vodila novo televizijsko oddajo "Dobrodošli. Doma". Investicije v slovenska 
zdravilišča. Podčrtano: MajhenJ_Qr9k za ~!ovenijo, velik za Koroško .......................................................................... 8.stran 
Kot kaže tabela, smo v preteklem letu s turizmom zaslužili 1,182.797.000 USD ali 47,2 milijona ameriških dolarjev 
(4 odstotke) manj kot leta 1996 in porabili na potovanjih po tujini (544.150.000 USD) približno toliko kot leto prej 
(indeks:100). Med posameznimi viri turističnega deviznega priliva beležimo pozitivno stopnjo rasti samo pri storitvah 
turističnih podjetij , kar se ujema s stopnjo rasti inozemskega stacionarnega turističnega prometa. 
1996 1997 INDEKSI 
ABSOLUTNI DELEŽ V% ABSOLUTNI DELEŽ V% 1997/1996 PODATKI PODATKI 
SKUPAJ PRILIV 1,229.960 100,00 1,182.797 100,00 96 
ODKUP GOTOVINE 531.728 43,2 525.722 44,5 99 
TURISTIČNA PODJETJA 106.517 8,7 128.0731 10,8 120 
PRODAJA BLAGA TUJINI 160.575 13,1 125.734 10,6 78 
IGRALNICE 151.361 12,3 134.720 11,4 89 
DRUGO 279.779 22,7 268.548 22,7 96 
SKUPAJ ODLIV 542.488 44,1 544.150 46 100 
Vir: Banka Slovenije 
Predstavljamo logotip akcije "Dolg vikend so kratke počitnice" 
Logotip akcije Dolg vikend so kratke počitn i ce, ki ima slogan 'Dobrodošli . Doma.' , je usmerjen k domači ciljni javnosti in vabi 
Slovence k preživljanju počitnic v Slovenij i. Tega znaka torej ne bomo uporabljali v tržnem komuniciranju s tujimi trgi in ga ne bomo 
prevajali. Znak združuje ime akcije "Dobrodošli. Doma." in celostno grafično podobo turistične ponudbe Slovenije v enopomensko 
celoto. 
Osnovna barva je živo ze lena, ki ponazarja svežino, naravnanost k naravi, črke so vesele, sproščene, celo razposajene. Logotip izraža 
domačnost, sproščenost in enostavnost in sled i likovnemu izrazu vseh komunikacijskih sredstev Centra za promocijo turizma 
Slovenije . 
Center za promocijo turizma Slovenije v tem zapisu opozarja, da slovenska turistična podjetja lahko uporabljajo omenjeni logotip 
šele po pisni odobritvi. Vse informac ije na tel. št. 061-189-18-40 oziroma po elektronski pošti "dobrodosli.doma@cpts.tradepoint.si" 
GelJe - sKlact1sce 
Per 
I I 17936 / 1998 
IIIIIII III III III III IIII III llll l llllllll 1111111111111111 
5000006319, 19 COBISS m 
Komentar 
"Dobrodošli. Doma." 
Obljuba dela dolg, pravijo. Lani smo slovenskemu turističnemu gospodarstvu 
obljubili akcijo komuniciranja z domačo javnostjo, vendar so nam škarje 
zakonodajalca odrezale premalo platna in smo akcijo, za katero smo izvaja-
lca na javnem razpisu že izbrali, preložili na letos. Zdaj gre torej zares: poleg 
osnovnega cilja, še bolje povezati domačega gosta s ponudniki turističnih 
storitev, pa smo naše poslanstvo zastavili še bolj ambiciozno: slovenskim 
turistom konkretno predlagati, kako si lahko obogatijo svoj prosti čas. 
Odgovor, ki je tudi sporočilo akcije, je na dlani: "z dolgim vikendom, ki so 
pravzaprav kratke počitnice". 
Večina dejavnosti Centra za promocijo turizma Slovenije je namenjena pro-
mociji in trženju slovenske turistične ponudbe na tujih trgih. Pri tem sledimo 
strateškemu cilju, po katerem naj bi v nekaj letih dosegli razmerje 70 proti 30 
odstotkov, v prid tujih gostov. Za zdaj je razmerje še vedno približno 50 proti 
50 odstotkov. Vendar pa se v petem nadstropju ljubljanskega WTC-ja dobro 
zavedamo, da je prav pohvala ali kritika domačega gosta tisti, najbolj vero-
dostojen pokazatelj prave vrednosti slovenske turistične ponudbe. Slovenski 
turist je najbolj zahteven, pa tudi najbolj hvaležen gost. Njegova kritika prej 
povzroči spremembo na bolje, pohvala pa najbolje godi, saj je možnost, da se 
bo zadovoljen domači gost vrnil, zaradi bližine njegovega doma, mnogo bolj 
verjetna. Včasih se tudi zalotimo pri zmotnem prepričanju, da se slovenskih 
turističnih danosti ne splača predstavljati rojakom, saj ti dobro poznajo svojo 
domovino in v njej ne morejo doživeti ali se naučiti česa novega. 
Na CPTS vemo, da bo tudi letos nekaj sto tisoč državljanov Slovenije letovalo 
v tujini, večina na bližnji hrvaški obali in tega dejstva ne nameravamo spre-
minjati. Turistu namreč ne more nihče vsiljevati počitnic, temveč na njegovo 
odločitev vpliva vseh sedem dejavnikov tržnega spleta (sedem "p"-jev: tu-
ristični proizvodi (Product), cena (Price), prodajne poti (Placement), izvajanje 
storitev (Processing), kvantitativno spremljanje podatkov (Physical evi-
dences), ljudje (People) in tržno komuniciranje (Promotion). Center za pro-
mocijo turizma Slovenije želi z leto!injo kampanjo vplivati na domači trg - po 
izračunih gre približno za dobro polovico oziroma milijon državljanov 
Slovenije - da bi se večkrat v letu odpravili na "dolg vikend, ki so pravzaprav 
kratke počitnice". S tem bodo nekaj dobrega storili zase, svoje bližnje, ki se 
jim bodo posvetili, nenazadnje pa tudi za slovenski turizem. 
Razlogov za dolge vikende v Sloveniji ne manjka, sploh pa ne gre zgolj za uži-
vanje v naravnih lepotah naše bližnje okolice. Vse več slovenskih krajev ponu-
ja - predvsem ob koncih tedna - zanimive prireditve, bolj kot kdaj pa se tudi 
zavedamo naše bogate kulturne dediščine. Center za promocijo turizma bo 
tako začel redno obveščati slovensko javnost o možnostih za novo doživlja-
nje lastne dežele, zlasti takrat, ko se imamo čas in voljo popeljati naokrog, 
torej ob koncih tedna. Iz navedenega je zdaj še posebej pomembno, da 
slovenska turistična podjetja, ki še ne pošiljajo informacij ali novic na naslov 
Centra za promocijo turizma Slovenije, s tem začno zdaj. 
Nenazadnje pa gre še za eno posebej pomembno dejstvo: potovanja pomeni-
jo druženje z ljudmi, ki so nam blizu - najsi gre za člane naših družin, s kate-
rimi smo v hitrem tempu življenja vse manj ali zgolj prijateljev, spoznavanje 
tujcev in nemara navezovanje novih znanstev, doživljanje tujih krajev in ustva-
rjanje lepih spominov. Skratka - gre za višjo kakovost življenja. In k temu 
stremimo vsi, kajne? Torej: "Dobrodošli. Doma." 
Franci l<rižan 
1 
1 ,.. 
z 
l., 
2 
Lizbona bo 11središče oceanov11 -
Slovenija prvič na svetovni razstavi 
Svetovna razstava EXPO '98 v Lizboni bo svoja vrata odprla 22. maja. Več kot 140 držav in mednarodnih 
organizacij je že potrdilo svojo udeležbo. Razstavo naj bi predvidoma do 30. septembra, ko jo bodo zaprli, 
obiskalo več kot 8.5 milijona ljudi, polovica od teh pa naj bi bila tujcev. Pričakujejo, da bodo mnogi 
razstavo obiskali večkrat, zato so že natisnili več kot 15 milijonov vstopnic. Prvič bo s svojim nacional-
nim paviljonom na svetovni razstavi sodelovala tudi Slovenija. Upajmo, da čim bolj opazno, kritizirali 
- če bo treba -pa bomo kasneje. Letošnja razstava - stota in hkrati zadnja razstava take vrste v tem sto-
letju - se bo odvijala pod naslovom "Oceani, dediščina prihodnosti". 
Temo meseca pripravila: 
Maja Rozman 
EXPO"Q8' 
Svetovna razstava naj ne bi bila samo spek-
takel in paša za oči. Organizatorji želijo tudi 
razširiti znanje ljudi, opozoriti na vire, ki jih 
ponujajo oceani in spodbuditi mednarodno 
skupnost, da bi premislila o pomembnosti te 
dediščine ter se začela zavedati naše od-
govornosti pri njenem ohranjanju za prihodnje 
generacije. 
Dogodek, usmerjen v prihodnost, pa bo 
obenem tudi spomin na preteklost, saj bo to 
priložnost za počastitev petstote obletnice 
Vasco da Gamovega odkritja morske poti v 
Indijo. 
Gre za precej zahteven, mednarodno zasno-
van projekt, ki naj bi omogočil: 
• seznanitev svetovne javnosti z odločilno pio-
nirsko vlogo Portugalske v odkrivanju novega 
sveta, kar je Evropo pripeljalo do 
čezmorskega širjenja v 15. in 16. stoletju, 
• ustanovitev foruma, ki bo imel dostop do 
vseh tekočih podatkov o oceanih in njihovih 
virih, 
• oblikovanje novih sistemov za uporabo 
vodnih virov in ohranitev ekološkega 
ravnotežja z racionalnimi oblikami 
izkoriščanja morskih virov, 
• spremeniti oceane v vire sprostitve in 
umetniškega navdiha. 
Razstava bo vsekakor izjemna priložnost za 
številne politične, kulturne in znanstvene 
dogodke na svetovni ravni, ne samo 
povezane z oceani, temveč vsemi ravnmi ži-
vljenja. Kajpak pa tudi priložnost za večjo 
prepoznavnost Slovenije v mednarodni skup-
·nosti. 
Tema, ki jo je izbrala Portugalska, je bila 
toplo sprejeta s strani mednarodne skupnos-
ti. Po diplomatski kampanji pod vodstvom 
organizatorjev Expa '98 in portugalskih 
oblasti je Generalna skupščina Združenih 
narodov decembra 1994 v New Yorku raz-
glasila leto 1998 za "mednarodno leto 
oceanov". Odločitev je soglasno podprlo 185 
držav članic te organizacije. Portugalska bo 
tudi posredovala pri ponovni ocenitvi med-
narodnih dogovorov, ki se nanašajo na 
zaščito, upravljanje in raziskovanje oceanov 
ter pri vsem, kar zadeva zmanjševanje one-
snaževanja morja. 
Začelo se je marca 1998 ••• 
... , ko je bila z namenom, da organizira svetovno 
razstavo in prevzame s tem povezan projekt 
urbanistične prenove razstavišča EXPO URBA, 
ustanovljena delniška družba Parque EXPO '98, 
S.A„ Oceani so navdihnili arhitekte pri načrto­
vanju številnih zgradb, ki bodo zgrajene na 60 
hektarih okoli jezera Olivais. V okviru tega pro-
jekta bodo do odprtja razstave zgradili 1850 
domov, dva hotela in več poslovnih zgradb. Po 
končani razstavi naj bi prostore organizacije in 
logistike Expa preuredili v poslovne prostore, 
kjer bodo zaposlili pet tisoč ljudi. Ta projekt bo 
potekal do leta 2009. Po predvidevanjih pa naj 
bi za 25.000 ljudi zgradili še 10 tisoč domov, 
novo urbano središče pa naj bi v celoti zaposlilo 
18 tisoč ljudi. V prihodnosti bo predanih novemu 
namenu okoli 70 odstotkov vseh objektov. 
Oceani bodo tematsko obravnavani v več 
paviljonih .. Poleg Portugalske jih bodo pred-
stavile tudi druge države in organizacije, ki 
sodelujejo na razstavi, tudi Slovenija, čeprav na 
svoj način. 
Paviljon oceanov predstavlja vse oceane. 
Postal bo prebivališče več kot 15.200 
primerkom različnih morskih vrst rastlin in 
živali. Sporočilo tega paviljona je nova vizija 
življenja na Zemlji v soglasju z oceani in potre-
ba po novem odnosu človeštva do narave. Po 
končani razstavi bo paviljon ostal turistična 
atrakcija, za katero pričakujejo, da bo prite-
gnila več kot milijon ljudi letno. 
Morski paviljon bo na zabaven način prikazo-
val proces, ki je pripeljal človeka do odkriva-
nja morja (kako se je naučil plavati, potapljati, 
jadrati, raziskovati, ... ). Paviljon bo po razstavi 
ostal muzej, posvečen morju. 
Paviljon utopije bo oživil mite in legende 
povezane z morjem, ki so od nekdaj burili 
človeško domišljijo. Amfiteater z 10 tisoč 
sedeži bo po razstavi služil kot večnamenski 
prostor (za športne, glasbene in kulturne 
dogodke). 
Paviljon prihodnosti bo popeljal obiskovalce v 
globine oceanov, v še neznan svet, tako 
pomemben za ekološko ravnovesje. Namen 
paviljona je, da spremeni odnos posameznika 
in družbe do oceanov, končno sporočilo pa: 
"Še vedno je čas, da rešimo življenje na 
Zemlji". 
Portugalski paviljon bo s prostorom za pred-
stavitve, restavracijo in ostale storitvene 
dejavnosti, središče vsega dogajanja na raz-
stavi. Portugalci bodo svoj pogled na skupno 
dediščino, od katere je odvisno človeštvo, v 
tem paviljonu predstavili v soglasju s svojo 
zgodovino in ku lturo. 
Za obiskovalce bodo v času razstave poskrbeli 
tudi z zabavo na prostem in raznovrstno ponu-
dbo sprostitve. Vsi javni prostori na območju 
razstave so oblikovani tako, da poudarjajo 
tematiko razstave in ustvarijo ustrezno vzdušje. 
Kaj bo pokazala 
Slovenija? 
Slovenija se bo na v Lizboni prvič 
predstavila na neki svetovni raz-
stavi. Predstavila se bo kot mlada 
srednjeevropska državJ, zanimiva 
za gospodarsko in turistično sode-
lovanje, ki namenja veliko 
pozornosti tudi okoijskim 
vprašanjem. 
Slovenija se je v letu 1997 prvič odločila, da se 
bo v bodoče udeleževala svetovnih razstav 
EXPO. Ker so tovrstni nastopi izredno veliki in 
dragi projekti, o njih navadno odločajo vlade 
držav udeleženk. 
Slovenska vlada je lani julija istočasno spre-
jela sklep o udeležbi Slovenije na dveh EXPO 
razs~-avah - leta 1998 v Lizboni in leta 2000 v 
Hannovru. 
Za priprave nastopov je imenovala 
medresorsko telo - Nacionalni svet EXPO - ki 
ga sestavljajo predstavniki Ministrstva za 
zunanje zadeve, Ministrstva za znanost in 
tehnologijo, Ministrstva za okolje in prostor, 
Ministrstva za kulturo, MEOR/Urad za gospo-
darsko promocijo, Urada vlade RS za informi-
ranje, Gospodarske zbornice in Centra za pro-
mocijo turizma Slovenije. Nacionalni svet 
EXPO pripravlja izhodišča nastopov, skrbi za 
koordinacijo med ustanovami ter člani opera-
tivnih delovnih skupin, usmerja in nadzoruje 
razpise za zunanje izvajalce in potrjuje pro-
grame operativnih delovnih skupin. 
Predsednica Nacionalnega sveta EXPO je 
Marta Kos, podpredsednik pa mag. Peter 
Volasko z Ministrstva za znanost in 
tehnologijo. 
Vsaka prireditev ima uradnega zastopnika 
države - generalnega komisarja. Generalni 
komisar je koordinator aktivnosti nastopa 
države na določeni prireditvi EXPO ter ga 
imenuje vlada na predlog Nacionalnega sveta 
EXPO. Pristojnosti generalnega komisarja so 
priprava nastopa Republike Slovenije na raz-
stavah EXPO, predstavljanje Slovenije na raz-
stavišču in v vseh telesih EXPO. Generalna 
komisarja za EXPO '98 je Alenka Ivančič z 
Urada vlade RS za informiranje, za EXPO 
Hannover 2000 pa mag. Peter Volasko z 
Ministrstva za znanost in tehnologijo. 
Priprava nastopa v Lizboni 
Za glavnega nosilca aktivnosti priprave in 
izvedbe nastopa Slovenije na EXPO '98 v 
Lizboni je vlada imenovala Urad vlade RS za 
informiranje, ki projekt vodi skupaj z delovno 
skupino za Lizbono v okviru Nacionalnega 
sveta EXPO. Slovenijo zastopa generalna 
komisarka Alenka Iva n čič. 
Urad vlade RS za infomiranje je v oktobru '97 
pripravil javni razpis pripravo in izvedbo 
nastopa Slovenije na EXPO v Lizboni, s katerim 
smo pridobili predloge vsebine nastopa, ure-
ditve slovenskega paviljona, kulturnega pro-
grama, celostne podobe ter operativne 
izvedbe predstavitve. 
SLOVENSKI PAVILJON -
Terra Mystica 
Razpisna komisija je med devetimi pestrimi 
pred logi izbrala projekt Slovenia - Terra 
Mystica konzorcija z nosilno agencijo INKLA + 
Design lnterier d.o.o (vsebina in organizacija 
nastopa), oblikovalskim studiom Medja & 
Karlson (celostna grafična podoba) in Vitom 
Tauferjem kot kulturnim selektorjem. 
Za komunikacijsko podporo projekta doma in 
v tujini skrbi ekipa mednarodnega sektorja 
Urada vlade RS za informiranje, za protoko-
larni del obiska uradne slovenske delegacije 
ob Nacionalnem dnevu pa Protokol Republike 
Slovenije. 
-
Nacionalni dan Slovenije bo že 
drugi dan Expa: 23. maj 1998 
Finance 
Vlada RS je v proračunu 1998 zagotovila za 
nastop Slovenije 97,5 mio SIT. 
Vsebinski del 
Voda-
ključni element življenja na 
planetu Zemlja 
Slovenija se predstavlja z vodnim krogom -
prostorom, ki ponazarja naravni ciklus kroženja 
vode v naravi, tako da obiskova lce spravlja v 
nekakšno "kroženje" in s tem v gibanje, ki je 
znači l no za enega osnovnih življenjskih kro-
gov - kroženje vode. Med "kroženjem" lahko 
vsak obiskovalec spozna in zazna naravne 
vire, zanimive zaradi svoje pestrosti in hkrati 
značilne za Slovenijo, zato naslov slovenske 
predstavitve "Slovenija - Terra Mystica". Vsak 
obiskovalec predstavitvenega prostora 
Slovenije vstopi najprej v temen prostor - aso-
ciac ija na podzemne jame - ki je izhodiščna 
točka. Tu se obiskovalec vk ljuči v vodni krog, 
ki ga pelje mimo, na različne nač i ne, vpetih 
naravnih elementov in ga hkrati "bogati" z 
informacijami o Sloveniji. Iz izhodiščne točke 
obiskova lca spravijo v kroženje zvok in 
gib ljive slike, ki se pojavljajo na različnih delih 
prostora. 
Obiskovalec torej svojo pot začenja v 
zatemnjenem prostoru, ki s pomočjo audio-
Slovenija 
Expo 1 98 
vizualnih sredstev pripoveduje zgodbo o 
podzemlju, naravnem fenomenu Slovenije in 
je hkrati izhodiščna točka poti vode na 
površje. S kroženjem oziroma gibanjem po 
razstavnem prostoru obiskovalec zapušča 
podzemni svet in se počasi pomika proti 
površju, v svet sladkovodnega podvodja. 
Skupaj z reko potuje skozi različne mikro in 
makro ekosisteme in spoznava njihovo 
simbiozo in prepletenost. Na poti spoznava 
tudi geografske značilnosti, saj se iz podze-
mnega prek nižinskega sveta počasi prebija v 
gorski svet, od koder ga pot pelje v morje, s 
tem pa na zaključek poti, ki je obenem tudi 
začetek novega vodnega cikla. 
Nadaljnji ogled slovenskega paviljona se odvija 
v svetlem krožnem jed ru, v katerem so 
prikazani vsi bistveni segmenti delovanja 
države: gospodarstvo, turizem, ekologija, 
znanost, kultura. V sredini je informacijski 
pult, "high tech" drevo, ki z vejami razdeli 
prostor v šest enakih delov, ki ponazarjajo 
posamezne predstavitvene segmente ter 
njihovo enakovredno zastopanje - drevo kot 
simbol rasti in razvejanosti države. 
Informativno jedro pripravljamo skupaj z 
različnimi državnimi institucijami in strokovnimi 
organizacijami (Pomorski muzej Piran, Morska 
biološka postaja, Zavod za naravno in kulturno 
dediščino Piran). 
Tehnični podatki o paviljonu 
Slovenski paviljon v velikosti 300 kvadratnih 
metrov (18x18x9) je v južnem predelu raz-
stavišča, skupaj v kareju pa so še ZDA, 
Argentina, Sejšeli, Mozambik, Šrilanka in 
Zaire. 
Prostor slovenskega paviljona je koncipiran po 
principu shematskega prikaza naravnega ci-
klusa kroženja vode v naravi. Tako je tloris zaz-
naven v obliki polža, v katerem so zastopane 
štiri osnovne prvine, in sicer: vhod, animacij -
ski koridor, funkcionalno-informacijsko jedro 
ter izhod. Vse štiri tvorijo nedeljivo funkcional-
no celoto pri čemer je prav tako nezamenljiv 
tudi njihov vrstni red (asociacija na zakonitosti 
vodnega krogotoka). 
Sodobna naravnanost Slovenije se kaže že ob 
samem vstopu v paviljon v osnovnih scenskih 
elementih, in sicer futuristični nadstrešek, 
futuristična modna kreacija "Krinolina" avtor-
ja Alana Hranitelja in stenski kubistični seg-
ment s slovenskim logotipom predstavitve. 
Celoten pas fasade pod slovensko zastavo je 
obdelan v tipični fosilni strukturi. 
Ob vstopu v paviljon pridemo v zatemnjen pro-
stor, ki je speljan krožno v obliki polža, ki se 
konča z obzidanim notranjim delom. Vizualni 
efekti temeljijo na video projekcijskih platnih s 
projeciranimi segmenti naravnega potovanja 
vode. Projekcije se odvijajo na različnih višinah 
in pod različnimi koti. Poleg projekcij je v obodu 
vgrajena video instalacija na desetih TV moni-
torjih o reki Soči avtorja Andreja Zdraviča . 
Enoten zvočni aspekt spremlja projekcije. V 
polžu so tudi vitrine, v katerih bodo razstavljeni 
predmeti na temo "nature designa" priznanih 
slovenskih oblikovalcev. 
Obiskovalec po zatemnjenem delu pride v 
svetel del, v katerem so prikazani bistveni 
družabni segmenti, ki predstavljajo: gospo-
darstvo, turizem, ekologija, znanost, kultu ra. 
Za informacijskim pu ltom bodo informatorji 
obiskovalce opremili z informativnimi gradivi o 
Sloveniji. Okrog pulta poteka hojnica skozi 
katero gredo obiskovalci . Na obodu jedra se 
prav tako zvrstijo fotografski in vsebinski kolaži 
vseh prej omenjenih vsebinskih segmentov, 
kjer je tudi prostor za predstavitev donatorjev. 
O njih in njihovi dejavnosti pa bo mogoče več 
izvedeti od informatorjev, ki bodo ob pomoči 
računalniške povezave s Slovenijo zainteresira-
nim obiskovalcem lahko ponudili takojšnjo z 
želenimi podatki okrepljeno informacijo. Sledi 
izhodni koridor in prihod na izhodiščni položaj. 
Osrednji dogodek nacionalnega dne 
(23 . maj) bo prav gotovo njen bogat 
kulturno umetn iški program, ki ga 
bodo s svojim raznolikim progrqmom 
obogatili sopranistka Norina 
Radovan, Mojca Zlobko na harfi, 
klavirski koncert Bojana Goriška, 
Mladinsko ulič n o gledališče . s 
Slovenskimi songi in šansoni, Alan 
Hranitelj bo predstavil alternativno 
kolekcijo gledaliških kostumov, pro-
gram pa bo zaokrožila predstava 
Slovenskega mladinskega gleda l išča 
Silence, silence, silence v režiji Vita 
Tauferja. 
Kulturni program temelji na nastopih 
mlajše generacije slovenskih glas-
benih, ·.gledaliških in obl ikova lskih 
ustvarj~lcev, ki so s svoj imi nastopi in 
kreacijami že pritegn ili pozornost 
slovenskih in tujih krit ikov in 
strokovnjakov. Gre za moderen, 
klasičnim umetniškim izrazom alter-
nativen in komorno koncipiran pro-
gram, ki ga bolj kot zunanja atrak-
tivnost odlikuje prefinjenost, elegan-
ca in inovativnost. 
Program je koncipiran tako, da bo 
diskretno in nevsiljivo spremljal zlasti 
oba osrednja protokolarna dogodka 
nacionalnega dne: dopoldansko 
otvoritev in večerni sprejem za 
vabljene goste, pri čemer bo ob izva-
janju obeh glasbenih ustvarja lcev 
pomemben del tudi živa predstavitev 
kreacij modnega in gledališkega 
oblikovalca Alana Hranitelja. 
Celostna grafična podoba 
loga Slovenije 
Vizua lni del znaka predstavlja kapljo vode, v 
kateri vidimo ribe; kaplja je v prepoznavn i 
obliki očesa. Voda je predstavljena kot nosilka 
življenja na Zemlji, in je hkrati tudi žarišče, iz 
katerega si razlagamo življenje na Zemlji in 
prepoznavamo njena bogastva. 
Zelena barva ozadja povezuje predlagano 
celostno grafično podobo z naravnanostjo, ki 
naj bi bila osrednja tema slovenske pred-
stavitve na EXPU 98. 
3 
..... .. ~ ·, ·---- , ,_ ~ ::."" ~ ~ 
4 
Kdaj bomo tudi v Sloveniji 
ponudili 11otrokom 
prijazne hotele11? 
Rok V. Klančnik 
Na letošnji milanski borzi je na slovensko sto-
jnico prišla gospa Ada Grilli Bonin (Omnia 
Optima Viaggi) in povprašala za "otrokom pri-
jazne hotele". Kasneje se je to zgod ilo še 
večkrat in ponovno na 1TB v Berlinu. Vedno pa 
je bil odgovor enak: žal v Sloveniji še nimamo 
posebej določenih hotelov, ki bi bili posebej 
prijazni otrokom, hkrati pa so vsi silno pri-
jazni. No, gospa iz Milana je bila posebej 
pomembna, kajti gre za avtorico vodnika po 
italijanskih hotelih, ki so "otrokom prijazni", 
zdaj pa pripravlja naslednjo izdajo, v kateri bo 
skušala najti či mveč tovrstnih hotelov v 
Evropi. In zakaj pravzaprav gre? Za hotele, 
večinoma manjše, ki v svoji ponudbi posebej 
določajo ugodnosti (igralnice, klovne ali 
drugačno animacijo, varstvo ... ) za otroke, za 
njihove starše pa popuste. 
Torej - kateri od slovenskih hotelov bo prvi, ki 
ga bo Center za promocijo turizma Slovenije v 
tujini lahko predstavil kot "kinderfreundlich-
es", "kids-friendly", "gentile ai bambini" 
hotel? Za začetek si poglejmo, kako tej stvari 
strežejo v Avstriji in Švici. 
Promocija kraja: 
Kako stopiti iz 
anonimnosti z 
učinkovito 
predstavitvijo 
Pogosto je težko do lo čiti najbolj optimalen 
izdelek, skupino izdelkov ali projetni načrt, ki 
bi v okviru omejenih finančnih virov zadovolji l 
potrebe turistične promocije kraja, ponudil 
potrebne informacije in hkrati kvalitetno pred-
stavil krajevno ponudbo. Vse to in še več pa je 
potrebno, če želi kraj ali regija opozoriti nase. 
Večkrat smo priče prizadevanjem posamezne-
ga kraja ali lokalne skupnosti, da stopi iz 
anonimnosti s svojo predstavitvijo oz. promo-
cijo in izpostavitvijo primerjalnih prednosti. To 
je hkrati tudi priložnost za spodbudo gospo-
darskemu utripu kraja. Za to zahtevno delo se 
zavzamejo tako profesionalci v občinski 
upravi ali upravni enoti kot ljubitelj i in pozna-
valci v turističnem društvu, ustanovah in 
zavodih v občini in drugi. 
Kljub veliki že lji po odličnem izdelku, obilici 
svežih pristopov in idej, pa žal končni izdelki 
ne zadovoljijo pričakovanj . Zgodi se, da izdelki 
niso izvedeni do kraja - imamo zadovoljivo 
gradivo v skladišču in nobenih distribucijskih 
kana lov, organizacije ali načrtov za nadalje-
vanje aktivnosti. 
Težava je še večja, ker so ponavadi pri tem 
izčrpani razpoložljivi denarni viri, namen 
aktivnosti pa ni dosežen. Novega poskusa 
seveda nekaj časa ni možno financirati. 
Temu tveganju pa se da izogniti. Najprej z 
uporabo pravil in strokovnega znanja pri 
pristopu k promociji in njeni izvedbi, nato s 
V Avstriji že 77 
"otrokom prijaznih hotelov", 
počitnice za dostopno ceno 
Sedem let je že, odkar je 56 hotelov, gostiln, 
penzionov in kmetij združilo posebno tu-
ristično ponudbo za družine pod imenom 
"Otroški hoteli Avstrije". Njihov takratni 
moto: "Pri nas se morajo starši in otroci dobro 
počutiti", velja danes še toliko bolj in sicer za 
sedaj že 77 turističnih obratov, ki vsi izpolnju-
jejo posebne otrokom prilagojena merila 
ponudbe. Sobe in apartmaji so prostorni, 
dovolj veliki tudi za štiričlansko družino . 
Opremljeni so z otroško posteljo, napravami 
in vtičnicami nenevarnimi otrokom, kopalnice 
pa s pručko in straniščnim nastavkom za 
otroke.Za dojenčke so na voljo posteljice, 
kopalne kadi, vedra za plenice, termometri, 
grelci za stekleničke, nočne posodice, pod-
loge za previjanje in elektronske varuške. V 
jedilnici, kjer je kajenje prepovedano, družina 
obeduje za veliko mizo. Najprej postrežejo 
otrokom, na razpolago so jim posebni jedilni 
listi, otroška posoda in pribor ter igre za čas 
čakanja na jedi. Za otroke imajo otroške stole, 
sedežne blazine različnih višin in gugalne 
stolčke . Otroci smejo biti v hotelu glasni. 
premišljenim in strokovnim načrtovanjem ciljev 
in aktivnosti, ki mu sledi projektno podprta 
izvedba vseh ciljev. 
Večletne izkušnje z oblikovanjem in izdelavo 
turističnih kart in kakovostnih turistično -
informativnih gradiv, ki so osnova promocije 
in predstavitve vsakega kraja in regije, ki je 
oz. želi postati turistični cilj ali pa se že li pred-
staviti z drugačnim namenom, je privedla do 
razvite zasnove turistične in promocijske 
predstavitve kraja na tiskanem gradivu . 
To je nadvse pomembno orodje, ki omogoča 
učinkovito predstavitev. Pogosto se pripeti, 
da so ovire za pomemben prodor v turistični 
svet tudi finančne narave, zato zasnova rešuje 
tovrstne probleme z več metodičnimi pristopi. 
V nadaljevanju sledi nekaj priporočljivih pro-
mocijskih produktov: 
• TURISTIČNA PROSPEKTNA KARTA-VODNIK 
je temeljno gradivo vsakega večjega kraja ali 
regije, ki je oz. postaja turistična destinacija. 
Karta je zasnovana kot karta-vodnik in 
prospekt v enem. S fotografijo, besedo, vrisa-
nimi izletniškimi, ko lesarskimi in drugimi 
potmi vodi gosta do vseh znamenitosti kra ja 
in mu predstavi turistično ponudbo. Pri večjih 
nakladah (nad 10.000 ali 20.000) je cena na 
enoto primerna za brezplačno delitev. Takšna 
karta-prospekt-vodnik postane izredno 
učinkovito orodje za promocijo in presenetljivo 
povečanje turističnega dohodka kraja. 
• TURISTIČNA KARTA 
je preprosta k lasična karta brez fotografij, a z 
vsemi za obiskovalca potrebnimi oznakami in 
informacijami. Primerna je za splošno pred-
stavitev kraja. Turistični delavci jo ponavadi 
delijo gostom ob prihodu v kraj. Dopolnjena je 
lahko s promocijsko predstavitvijo ponudbe 
kraja ( turistični in gospodarski subjekti). 
Logično nadaljevanje promocije kraja je lahko 
• PREDSTAVITVENI PROSPEKT KRAJA namen-
jen predvsem javnim promocijam in sejmom -
načrtnemu privabljanju turistov. 
Sledi uravnoteženo in domišljeno sestavljen 
Igrajo se lahko na igrišču na vrtu ali v igralni 
sobi v hotelu, opremljeni z igračami in risal-
nim priborom. Pet dni v tednu, vsaj 35 ur 
tedensko, lahko starši svoje otroke zaupajo 
vzgojiteljicam, ali kadarkoli, podnevi ali 
ponoči, delno proti plačilu najamejo varuško. 
Za umazano perilo poskrbi pralnica, zagota-
vljajo pa tudi takojšnjo zdravniško oskrbo. 
Švica - naravnost idealne 
počitnice za otroke 
V brošuri švicarskega združenja hotelirjev se 
predstavlja približno osemdeset turističnih 
hotelov, ki imajo otrokom namenjeno sobo za 
igranje, pripravljajo otrokom primerno hrano 
in svetujejo družinam, kako preživeti 
počitnice. Izmed teh jih enaindvajset nudi tudi 
varstvo otrok, otroške jedilnike izven norma-
lnega časa obrokov, igrišče ali vrt in orga-
nizirane aktivnosti za vso družino. Najboljši 
hoteli ponujajo igralno sobo z brezplačnim 
varstvom (24 ur na teden) za otroke starejše 
od treh let (v večini hotelov celo pet dni v 
tednu, osem ur dnevno), igrišče z igralnimi 
pripravami, organizirane piknike in izlete, 
nasvete, kako preživeti počitnice, otrokom 
prilagojeno oskrbo, večerjo za otroke od 18. 
ure dalje, možnost lastne priprave hrane za 
otroka, otroške stole v jedilnici in otroške 
postelje. 
Za otroke, ki so v sobi s starši veljajo nasle-
dnji popusti : 
- 100 % za otroke do 6. leta starosti 
- 50 % za otroke stare od 6. do 12.let 
- 30 % za otroke stare od 12.do 16.let vre-
dnosti cene za odraslo osebo. 
komplet PODROČNIH (TEMATSKIH) PROSPE-
KTOV, ki ciljno pokrivajo posamezna področja 
od naravnih in zgodovinskih znamenitosti, 
botanike, kulture, športa do gastronomije itd. 
Namenjeni so obiskovalcem kraja, ki kažejo 
zanimanje za določeno področje. 
• TURISTIČNI FOTOVODNIK 
je fotokarta z bogatim slikovnim gradivom 
namenjena prodornejši predstavitvi zahte-
vnim gostom. S fotovodnikom spoznamo 
mesto ali kraj najceloviteje z vsemi podrob-
nostmi. Posebno primeren je za manjša in 
srednje velika strnjena naselja. Prva stran je 
informativno in slikovno izredno bogata, za 
hrbtno stran pa lahko določimo: tekst in slike 
s povdarkom na zgodovini ali "prospektno" 
predstavitev kraja ali promocijsko pred-
stavitev ponudbe kraja (turistični in gospo-
darski subjekti). 
Komplet produktov zaključujejo domišljeno 
zasnovan in slikovno bogat večjezični VODNIK 
po kraju v obliki knjige, izvirni regijsko-avten-
tični spominki in monografije. 
Na tako pripravljeno podlago se z lahkoto 
navezujejo promocijska gradiva posameznih 
t urističnih in gospodarskih subjektov v kraju. 
Na osnovi lastnih izkušenj in uspehov pri 
zadovoljevanju opisanih kriterijev in zahtev, je 
podjetje "IKI skupina SISart" razvilo več tipi-
ziranih, vsebinsko domišljenih in oblikovno 
dovršenih TURISTIČNIH KART, VODNIKOV in 
VSEBINSKIH ZASNOV ZA PROSPEKTNA GRADIVA, 
ki omogočajo optimalno projektiranje promo-
cije kraja, ekonomično porabo razpoložljivih 
denarnih virov in ekonomično naklado ter 
ceno. 
Pri delu uporabljajo izključno projektni 
pristop in metodo prototipa s čimer zagota-
vljajo najvišjo kakovostno raven izdelka. 
Naročnik aktivno sodeluje pri projektu. 
1 
Naj, naj ••• 
Naiboli priliubliena mesta na svetu 
1. Sydney 
2. Rim 
3. Firence 
4. Benetke 
5. Pariz 
Vir: Conde Nast Trave/er, 1997 
Naiboli priliubliena mesta v ZDA 
1. San Francisco 
2. New Orleans 
3. Santa Fe 
4. Charleston 
5. Tucson 
Vir: Conde Nast Trave/er, 1997 
Naiboliši kotički Evrope za po upokojitvi 
1. Malta 
2. Španija 
3. Irska 
4. Portugalska 
5. Francija 
Vir: lnternational Living, Globa/'Retirement, 1997 
NAJBOLJ PRILJUBLJENA MESTA 
IN 10 VZROKOV ZA TO 
edinstvena, izstopajoča arhitektura ... Dresden, Porto, Gent 
visoka raven zabave za mlade ........... .Solun, Sevilla, Dublin 
zelo okusna kuhinja .............................................. Porto, Gent 
zanimiva zgodovina ........................................ Gdansk, Solun 
bogata kultura .................................... ____ ....Jolun 
tradicionalne zabave, pomembni festivali ........ Gent, Sevilla 
prijetna lega/ klima ...... _____ ............. Neapelj 
lepo za prav posebne dogodke .................... Sevilla, Helsinki 
drutbeni in politični preobrat.. .................. Dresden, Neapelj 
en&itavno ekscentričen ................ Helsinki, Gdansk, Dublin 
Vir: Conde Nast Travel/er, 1997 
Statistični podatki za svetovno hotelsko 
industrijo 
širienie hotelskega tržišča od leta 1992 do 
leta 1996 
%rasti 
v ~tevilu postelj 
30 
15 
Azija / Pacif Srednji Afrik Evropa obe 
Vzhod Ameriki 
vir: TTG svetovno hotelsko poročilo 
TTG svetovno hotelsko poročilo zajema sta-
tistične podatke, analize iz industrije, študije 30 
večjih turističnih držav in 20 podjetij in zajema 
časovno obdobje od leta 1997 do 2005. 
Poročilo, ki obsega 700 strani, je pripravilo pod-
jetje Market tracking lnternational, ki opravlja 
raziskave tržišč, ponuja pregled hotelske indus-
trije in pripravlja napovedi do leta 2005. 
Poročilo kaže, da obstaja kar 27°/o delež sve-
tovnih posteljnih zmogljivosti v ZDA, sledita pa 
ji Japonska in Ita lija. število posteljnih 
zmogljivosti je naraslo iz 22,8 milijona leta 1992 
na 25 milijonov lansko leto, največji porast pa 
so zabeležili v Aziji in na Pacifiku. 
Adria Airways potrdila nakup tret-
jega letala Canadair Regional Jel 
Slovenski letalski prevoznik je potrdil opcijo 
za tretje letalo tipa Canadair Regional Jet v 
trdno naročilo. 
Adria je spomladi leta 1997 naročila dve letali 
tega tipa in dve opciji. Ena opcija se je v fe-
bruarju 98 spremenila v trdno naročilo, doba-
va tega tretjega letala CRJ je predvidena za 
konec tega leta. 
Z nakupom novih letal Canadair Regional Jet 
slovenski letalski prevoznik izboljšuje svojo 
ekonomiko, razširja mrežo poletov in njihovo 
frekvenco ter posodablja svojo floto. Prvi dve 
novi letali sta nadomestili dve letali tipa Dash 
7 in tretje, letalo DC9. 
Z njimi Adria leti na progah v Zurich, 
Munchen, Bruselj, na Dunaj, v Sarajevo, Split 
in na drugih. Letala CRJ lahko letijo na vseh 
Adriinih progah, njihove značilnosti so 
primerljive z večjimi reaktivnimi letali. Tretje 
Adriino letalo Crj je v enaki konfiguraciji in 
sprejme 48 potnikov, opremljeno je z dvema 
kuhinjama za pripravo toplih obrokov. 
V letošnjem letu je Bombardier že predstavil 
razširjeno različico letala Canadair Jet. Letalo 
znano pod imenom Canadair Regional Jet 
Serija 700, ki bo na voljo v dveh različicah: 
model s 70 in 78 sedeži. 
Dobro leteti je lepše, kot se slabo 
voziti - ampak s kom in kam? 
S NAJBOLJŠIH LETALIŠČ 
Kje je najvarneje pristati .. . 
1 .......................................... Singapur 
2 ..................................... Manchester 
3 ...................................... Melbourne 
4 ..................................... Amsterdam 
5 ............................................. Zurich 
Vir: JATA, 1997 
10 NAJBOLJŠIH LETALSKIH DRUŽB: 
37.000 bralcev ameriške revije Conde Nast 
Traveller je izbralo najboljše letalske družbe 
na svetu in v ZDA. Zanimivo je, da so 
Američani veliko bolj kritično in slabše ocenili 
svoje letalske družbe v primerjavi z drugimi. 
Tako bi najboljša ameriška letalska družba 
zasedla šele deseto mesto na svetovni lestvici. 
Najboljše letalske družbe na svetu točk 
1. Singapure Airlines 82,6 
2. Swissair 76,2 
3. Quantas 75,1 
4. Cathay Pacific 72,8 
5. Virgin Atlantic 69,0 
6. Air New Zeland 68,8 
7. Japan Airlines 68,3 
8. British Airways 67,1 
9. Thai Airways 66,9 
10.South African Airways 64,8 
Najboljše letalske družbe v ZDA točk 
1. Midwest Express 65,9 
2. Alaska Airlines 52,2 
3. Delta 43,0 
4. American 41,9 
5. United 41,2 
6. Horizon 39,3 
7. Aloha 38,8 
8. Southwest 38,8 
9. Hawaiian 38,5 
10.Northwest 38,1 
število možnih točk: 100 
TURI .__ ___ ,;.;_ _________ __,;. ___ ......_ ___ ___ 
ASTA - MEDNARODNA KONFERENCA, SEVILLA MED 11. IN 15. FEBRUARJEM 1998 
Brez dodatnega znanja 
, · ~, ne grevec. 
- - :-~... ~ ·-:-:---.. . ··. = . 
Letošnja Astina (ASTA -American Society 
oj Trave! Agents) mednarodna konferenca 
v Seviliji je bila namenjena predvsem 
spoznavanju ameriškega trga, njegovih 
navad in posebnosti, organiziranosti in 
tehnološki revoluciji, ki jo je povzročil 
internet. Ena od najpomembnejših 
ugotovitev pa je vsekakor ta, da brez 
dodatnega znanja in novih stroškov za 
izobraževanje preprosto ne gre več. 
Svetovni splet si je 
utrl pot v velik del 
ameriških gospo-
dinjstev in že 
delno ogroža 
ameriško mrežo 
turističnih agencij, 
predvsem pri rezervacijah in prodaji letalskih 
vozovnic ter hotelskih kapacitet. 
Od 168 držav, ki so članice ASTE, jih je na 
konferenci prisostvovalo 70. Predvsem za tuje 
delegate so Američani pripravili vrsto 
poslovnih razgovorov, ki so povzročili tudi 
sklepanje konkretnih poslov. Poleg tega je že 
po tradiciji bilo nekaj zelo zanimivih semina-
rjev kot "Uporaba Interneta kot informaci-
jskega in podatkovnega orodja", "Nove 
povezave: Internet in turistična industrija", 
"Dinamika motivacijskih potovanj", 
"Prodajne in marketinške strategije", 
"Mednarodna potovanja - danes" ... 
V ZDA je v zadnjih treh letih prišlo do velikih 
sprememb v odnosih med letalskimi prevozni-
ki in mrežo turističnih agencij. Prvič so pre-
vozniki močno znižali provizije in drugič pričeli 
uporabljati elektronske medije za direktne 
rezervacije. Ker si Internet utira pot v vsa 
gospodinjstva, se ameriške agencije zaveda-
jo, da ne bodo preživele samo s posredniško 
vlogo, temveč, da bodo morale biti veliko bolj 
kreativne kot doslej . Poslej bodo morale znati 
poiskati "tržne niše ", kamor veliki ne posega-
jo in si tako pridobivati stranke. Zato se oseb-
je potovalnih agencij vedno bolj izobražuje, 
izobraževalnih seminarjev pa je nešteto pred-
vsem v okviru ASTE. Agentje se vedno bolj 
zavedajo, da jih stranke plačujejo za to, kar 
znajo in da so vredni samo toliko; kolikor je 
vredno njihovo dodatno znanje. Kupec 
namreč hoče za sogovornike najbolj kompe-
tentne in izobražene ljudi. Ameriške agencije 
morajo torej všteti v svoje stroške vse več 
denarja za dodatno izobraževanje. 
Izobraževanje agencijskega osebja v ZDA, v 
hitro se spreminjajočih razmerah, je postalo 
nujno. Kajti to kar vemo in znamo danes, jutri 
ne bo veljalo več. Današnje poslovne tehnike 
bodo jutri že preživete. Le zakaj bi iskali 
pomoč turistične agencije, če produktu ne zna 
vdihniti dodatne vrednosti? Kupujemo lahko 
preko interneta, ali pa gremo direktno k orga-
nizatorju potovanj. Vendar se kljub temu 
pojavlja nov trg tistih, ki imajo malo časa in 
dovolj denarja, da si privoščijo pravega 
človeškega "browserja" (brkljalca), ki bo 
zanje našel vedno najboljšo možno različico. 
Ameriški trg - to pa vedno bolj velja tudi za 
evropskega - ne potrebuje agenta, ki bo zato, 
kar bo prodal, dobil provizijo, temveč planer-
ja, ki bo znal pripraviti odličen potovalni pro-
gram. To je nekaj misli znanega ameriškega 
poznavalca turizma Bruca Tepperja. 
Po predavanjih o Internetu je bilo jasno, da 
brez svetovnega spleta ni več komunikacij. 
Zanimivo je, da od prisotnih v Sevilli skoraj ni 
bilo nikogar, ki ne bi uporabljal interneta in 
imel elektronskega naslova. Elektronska 
pošta tudi pri nas hitro izpodriva telefaks, v 
ZDA pa je že najbolj razširjeno komunikacijsko 
sredstvo. , 
ASTA ima tudi svoj lasten informacijski sistem 
na internetu imenovan ASTA INTE~NET, na 
katerega se lahko za relativno majhen denar, 
priključijo člani ASTA z domačo stranjo, oziro-
ma toliko stranmi, kot jih potrebujejo. Na 
sistemu je že preko 20.000 naročnikov. Prav 
zares velja razmisliti o vključitvi v ta sistem, 
vsaj z domačo stranjo. 
Visok porast krajših dopustov v Nemčiji 
"Ste si v zadnjih letih privoščili kulturno potovanje (zgoraj) 
ali potovanje v mesta (spodaj)?" 
7 
1993 12 
19 
1994 28 
45 
1995 45 
57 
1996 55 
o 10 20 30 40 50 60 
Vir: Ludvig Boltzmann-Freizeit-Forschungsinstitut 1997 
Odstotki nakazujejo delež anketirancev, ki so bili na takšnem potovanju, ki so trajala od dva do 
tri dni. Ker se trendi v Sloveniji približujejo zahodnoevropskim (nemškim), je mogoče pričakovati, 
da tovrsten interes obstaja tudi pri nas. 
• - • • • -.-• • • ~ •~•-• • , - - •• H ~}~ --- ~ • - •' • : 
TRENDI: l(al<o se spreminjajo prioritete pri planiranju ·počitnic ' 
... . ·~ ~ 
mladi 
pijača, obiski klubov 1 in diskotek 
2 sončenje 
ogledovanje 
3 znamenitosti 
4 počitek 
občudovanje 5 pokrajine 
Vir: raziskava Lunn Poly 
Legenda: 
1- zelo pomembno, 
2 - pomembno, 
mladi pari 
počitek 
dobra hrana 
ogledovanje 
znamenitosti 
čas s partnerjem 
sončenje 
družine od 45 do 64 let 
čas za družino ogledovanje znamenitosti 
počitek počitek 
ogledovanje · občudovanje 
znamenitosti pokrajine 
sončenje dobra hrana 
dobra hrana sončenje 
3 - povprečno pomembno, 
4 - manj pomembno, 
5 - povsem nepomembno 
upokojenci, 
nad 65 let 
ogledovanje 
znamenitosti 
občudovanje 
pokrajine 
dobra hrana 
počitek 
čas s partnerjem 
ali prijateljem 
Skoraj polovica vseh ljudi danes meni, da so 
počitnice zelo važen del njihovega življenja. 
Raziskavo, ki jo je opravila Lunn Poly, ena od 
vodilnih britanskih verig turističnih agencij, 
ki ima preko 800 poslovalnic, je odkrila 
glavne 
razloge, zakaj ljudje potujejo na počitnice v 
tujino. Ugotovili so, da je več kot polovica od 
2000 anketirancev poskušala oditi dopust 
dvakrat letno. 
• Več kot 50 odstotokov si jih ne more pred-
stavljati, da ne bi šli na počitnice vsaj enkrat 
letno. 
• Štirideset odstotokov jih je izjavilo, da so 
se zaposlili prav zato, da zaslužijo denar za 
počitnice . 
Glavni razlogi za odločanje o poč itnica h se 
spreminjajo glede na starost (glej tabelo). 
5 
6 
ETING 
Silvestrovanje 1999 - 2000 
Kakšna bo slovenska 
vstopnica v tretje tisočletje? so let Evropske turistične komisije 
Rok V. Klančnik 
Medtem ko v Sloveniji ni še niti enega vsaj kolikor 
toliko izdelanega ali zamišijenega projekta silve-
strovanja na prelomu tisočletja, v tujini že nekaj let 
veselo tržijo boij ali manj bombastične projekte. In si 
že zdaj oblizujejo prste, kajti šlo bo za enkratno 
priložnost, ki jo vsak malo boij resen načrtovalec event 
marketinga nikakor ne želi spustiti iz rok. 
Verjetno edini (in upam, da se motim), ki 
resno razmišlja o silvestrovanju na vhodu v 
leto 2000, je direktor izjemnega mari-
borskega Festivala Lent, Vladimir Rukavina, 
ki pri tem opozarja tudi na povezanost 
Maribora z Greenwichem, krajem vzhodno 
od Londona, kjer so pač mednarodno 
pooblaščeni, da merijo čas. Seveda bo vse 
odvisno od denarja in pa od tega, koliko želje 
po sodelovanju bo pokazala mariborska 
občina, gospodarstvo in nenazadnje država. 
Pred časom je pisec teh vrstic izvedel anketo 
med slušatelji seminarja za spodbujevalce v 
turizmu, in na vprašanje, kakšen dogodek bi 
trgu ponudili za silvestrovanje 1999/ 2000 
dobil nič kaj spodbudne ali kreativne odgo-
vore. Nekdo bi pač zapregel sani in popeljal 
goste po Logarski dolini ter jim z baklami 
kazal pot, drugi spet bi organiziral tri dni in 
tri noči dolgo žurko, tretji - verjetno najbolj 
izviren - bi goste ob desetih zvečer dvignil z 
baloni na vroč zrak pred slovenskim parla-
mentom in jih natanko ob polnoči vrgel, kaj-
pak s padalom, ven , v neznano. Seveda bi vsi 
ti pristali na varnem, potem pa zarajali do 
jutra ali še naprej. Lepo. Toda v primerjavi s 
projekti iz tujine dokaj skromno in ne-
odmevno. 
Vse bolj se kaže žalostno dejstvo, da v 
Sloveniji tudi na področju turizma 
razmišljamo odločno na prekratek rok. Zlasti 
je to očitno na področju event marketinga, 
torej trženja dogodkov, ki bi moral biti izvrst-
na priložnost za zapolnitev turističnih 
zmogljivosti tudi zunaj poletne in zimske 
sezone in zunaj najbolj nagnetenih 
turističnih krajev. Organizatorji dogodkov se 
k pripravi spravijo zelo pozno, ker prej pač 
nimajo časa, sporočila za javnost - če jih 
sploh napišejo - razpošljejo šele dan ali dva 
pred dogodkom, sploh pa naj ne bentimo 
nad tem, da Turistični zvezi Slovenije spet ni 
uspelo izdati koledarja prireditev 1998 pred 
februarjem istega leta, ko ga vsaj za tuje 
javnosti pravzaprav skorajda sploh ni treba 
več. Koledar prireditev za prihodnje leto 
mora biti pripravljen že za jesenske borze, 
saj je smisel event marketinga prav v trženju 
dogodkov, in s tem prenočitvenih kapacitet, 
hrane, pijače, spominkov, ostalih izdelkov ... 
No ja, res je, da silvestrovanje 1999/ 2000 z 
največjo evforijo pričakujejo - kje drugje kot 
v ZDA. Pripravili so že več tisoč projektov, 
najbolj pa izstopa kajpak "New Year's Eve" 
na newyorškem Times Squaru. Začeli bodo 
ob sedmih zjutraj, ko bodo v tretje tisočletje 
vstopili prvi Zemljani, seveda na otoku Fiji. 
Vsako uro bodo na velikem zaslonu prikazo-
vali najbolj značilna silvestrovanja iz 
vsakega časovnega pasu, ob polnoči pa ... 
nepozaben ognjemet. Takega, nepozabnega, 
kot obljubljajo, bodo pripravili tudi v 
Berlinu, na letališču Tegel. "Party 2000" 
bodo pripravili nekje v južni Kaliforniji. 
Zabava bo trajala tri dni in tri noči, pripravili 
bodo 4000 stojnic s hrano, žurirali pa bodo 
na 1600 hektarjih površine. 
Nekateri pa želijo ob prelomu tisočletja 
obresti ves svet. Tem bodo pomagali 
Avstrijci, namreč Jumbo Touristik, ki pripra-
vlja potovanje okrog sveta: začelo se bo 16. 
Decembra, pot bo vodila mimo Bangkoka, 
Hongkonga, Singapurja, Denpasarja, 
Sydneyja, Aucklanda na Fiji, kjer bodo med 
prvimi doživeli Silvestra. Naslednji dan bodo 
poleteli nazaj na Zahodno Samoo, kjer bodo 
silvestrovali še enkrat. Nato pa v Tokio, Los 
Angeles in Miami. Devetega januarja bodo 
prispeli domov na Dunaj. Letelo se bo z 
Lauda Air. Cena? Malenkost, za tistega, ki se 
jo bo lahko privoščil: 134.000 ATS. 
Nekateri bi pa za takšno priložnost radi 
obpluli svet. Tudi to bo šlo. Z avstrijsko agen-
cijo Delphin. Potovanje bo trajalo ves adve-
ntni čas do pomladi 2000. ltinerer: Genova, 
Brazilija, Čile, Tahiti, Sydney, Bali, Singapur, 
Indija, Maledivi, Afrika, Rdeče morje, 
Genova. Lepo, kajne? Drugi bodo svet 
prekolesarili: projekt se imenuje Odyssey 
2000, začel pa se bo 1.1. 2000, in končal 
natanko leto kasneje. Udeleženci bodo 
prekolesarili 32.000 km, od Los Angelesa in 
nazaj, videli pa bodo 54 držav. 
Ameriška agencija A&K ponuja užitek silve-
strskega sonca na Antarktiki, Cunard 
pripravlja križarjenje iz Londona preko New 
Yorka na Karibe z ladjo Queen Elisabeth II, in 
tako naprej. Dunajčani bodo pripravili edin-
stven Kaiserball, na Vienna Plaza Suite pa 
bodo postregli z Menujem 2000. Največj i 
evropski video zid pa bodo pripravili čisto 
blizu, na koroškem millštatskem jezeru. 
Torej? Skrajni čas je že, da tudi pri nas 
pripravimo kakšen "mega" projekt za silve-
strovanje 2000. Da nam ne bo še naprej 
nerodno pred tujci. 
Letos mineva 50 let, odkarje Evropska 
komisija za turizem začela delovati kot 
pomemben povezovalni element turizma 
stare celine. Proces ustanavijanja se je 
začel maja leta 1948 na Norveškem, ko se 
je namreč 19 direktotjev nacionalnih 
turističnih organizacij odločilo, da bodo 
v prihodnje delovali skupaj. Da bi to tudi 
uresničili, so ustanovili Organizacijo za 
promocijo evropskega turizma. 
Organizacija za promocijo evropskega turizma 
je bila pravzaprav predhodnica današnje 
Evropske turistične komisije (ETC). Na interes 
nacionalnih turističnih organizacij po povezo-
vanju je v povojnem času močno vplival tudi 
takoimenovani Marshallov načrt oziroma 
Program za obnovo Evrope. V okviru tega 
načrta so namreč Združene države Amerike v 
voin1 opustošnenim zahodnoevropskim 
državam namenile za 13 milijard dolarjev 
gospodarske pomoči. ETC so ustanovili le leto 
pred Svetom Evrope, prve politične organi-
zacije, ki si je prizadevala za gospodarsko 
združitev evropskih držav. S pravnega vidika 
je ETC nevladna, mednarodna in neprofitna 
organizacija s sedežem v Bruslju, ki deluje po 
belgijskih zakonih. Za predsednika ETC-ja so 
za obdobje od leta 1997 do 2000 
imenovali Nemca Hansa Jakoba Kruseja, 
izvršni direktor te organizacije je od leta 1996 
Švicar Walter Leu, podpredsednik pa 
Slovenec Janez Repanšek, sicer tudi slovenski 
turistični predstavnik v MUnchnu. 
Organizacija ima trenutno 28 članic. Poleg 15-
POLJSKA - tudi lani rast 
prihodov v 11ravno deželo11 
če je bila predlani "modna 
A ~ destinacija" evropskih tu-
V c( :, A. ristov Turčija, je bila lani 
T O S K ,..,.. vsekakor Poljska. 
~ Obiskalo jo je 88 milijonov 
tujcev, od tega 19,6 milijonov turistov in 69,5 
milijona enodnevnih obiskovalcev. Devizni priliv 
iz naslova turizma je znašal 8,8 milijarde dolar-
jev. še leta 1992 je devizni priliv znašal za dobro 
polovico manj zelenih bankovcev. 
Gre predvsem za "turistično prebujanje" zahod-
nih krajev ob nemški meji, ki jih najraje obisku-
jejo zlasti Nemci iz nekdanje vzhodne Nemčije. 
Poceni hrana in sploh nakupi, starodavna kul-
tura in arhitektura, nemara tudi obujanje spomi-
nov izpred druge svetovne vojne oziroma iskan-
je korenin, vse to so pač zahodnopoljske tržne 
prednosti. Pri tem pa vsekakor ne gre za 
najkakovostnejši tržni segment, kar je glede na 
milijonske množice tujcev razvidno tudi iz 
deviznega priliva oziroma odnosa med prilivom 
in odlivom. 
Odliva je bilo kar 5,5 milijarde dolarjev. V tujino 
jih je odneslo 10,5 milijona poljskih turistov in 
36.7 milijona izletnikov. Trendi so sicer vzpod-
budni. Zmanjšalo se je število turistov iz nek-
danjih tradicionalnih emitivnih trgov, na primer 
Romunije (za 25°/o), Slovaške, toda tudi iz 
Nizozemske (za 4 %), povečali pa so se prihodi 
iz Finske, Litve, Belgije, ZDA (za 13%, zlasti je vse 
več organiziranih židovskih in skupin iz diaspore), 
Francije, itd., kažejo podatki poljskega državne-
ih držav članic Evropske unije so v njej še 
Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Madžarska, 
Islandija, Malta, Monako, Norveška, Poljska, 
Turčija, Švica in Slovenija. Najpomembnejša 
naloga oziroma cilj ETC-ja je omogočiti stalno 
povpraševanje po turizmu v Evropi.To 
pomeni, da med drugim skrbi za "stalen pri-
tok" gostov. Pri tem pa je pomembno , kako 
gosta prepričati, naj se tudi v prihodnje odloči 
za oddih na stari celini. Seveda vseh načrtov, 
želja in ciljev organizacija ne bi mogla ure-
sničiti, če v svojem programu ne bi imela 
večletnega poslovnega načrta, kjer so med 
drugim zajeta tudi določila ~romocijske poli-
tike. 
EVENT MARKETING: Kateri trije 
(tudi turistični) dogodki letos 
prevladujejo v Evropi? 
• Stockholm kot kulturna 
prestolnica Evrope 
• EXPO '98 Lizbona 
• Svetovno prvenstvo v nogome-
tu v Franciji 
Do preloma tisočletja želi ETC postati pred-
vsem organizacija, ki ne bo znana samo pri 
turističnih podjetjih, ampak bo ugled in pri-
znanje uživala tudi v vseh pomembnejših 
evropskih političnih in gospodarskih krogih. 
ga zavoda za statistiko. 
Največja skupina tujih turistov so bili kajpak 
Nemci (6,6 milijona oziroma 2,1% manj kot leta 
1996), sledijo Ukrajinci in Belorusi, pa Rusi, 
Litovci in nato šele "pravi turisti" iz Avstrije, 
Francije in Nizozemske. Slovencev še ni na 
lestvici prvih 25 emitivnih trgov. 
S čim vabi do včeraj nesrečni 
Libanon? 
Libanon, nekdaj najbolj perspektivna bližnje 
vzhodna država, ~i pa jo je skoraj povsem 
porušilo grmenje državljanske vojne, se je lani 
dejavno vključil v mednarodna turistična 
gibanja, čeprav za zdaj še ne morejo pričakovati 
večjih turističnih množic. S čim pa jih želijo priv-
abiti? Lani so ponovno odprli Narodni muzej v 
Bejrutu, Casino du Liban (edino "pravo" igralni-
co na vsem Bližnjem Vzhodu), novo krilo 
bejrutskega letališča, dosegli pa so tudi vrnitev 
velikih mednaodnih verig, kot so 
lntercontinental, Mariott in Holiday Inn. 
Prvega decembra lani so začeli tržiti program 
"smučanje in turizem v Libanonu", kot tu-
ristične atrakcije pa pripravljajo še "shopping 
festival", poletne festivale Baalbeck, 
Beiteddine in Byblos, aprila pa bo v Bejrutu 
potekal Arabski turistični sejem. Ni kaj, ambi-
ciozno, čeprav nad jug države še vedno vsake 
toliko priletijo izraelski bombniki in odvržejo 
nevarni tovor. 
Veliki zmagovalec 1TB 98 je - mesto 
Berlin: 260 milijonov DEM prihodka 
Na največji mednarodni turistični borzi na svetu, ki je potekala od 7. do 11. marca v 
Berlinu so zabeležili rekordno število udeležencev. Na borzi se je predstavilo 7193 raz-
stavljalcev iz 188 držav, ki so bili s prireditvijo, tako kot večina izmed 115 tisoč obisko-
valcev, zadovoljni. Razstavljali so na 130 tisoč kvadratnih metrih (bruto) površine oziro-
ma skoraj 80 tisoč kvadratnih metrih razstavnega prostora. 
Zmagovalec pa je postala regija Berlin: po strokovnih ocenah naj bi 1TB 
Berlinu in okolici prinesel 260 milijonov nemških mark prihodka. Za 
hotele, gostinstvo, trgovino na drobno in taksijem je sejem izjemnega 
pomena. Hoteli so bili v času borze 95 odstotno zasedeni, hotelirji in 
gostinci so imeli skupaj za približno 55 milijonov mark prihodka. Okoli 
60 tisoč poslovnih obiskovalcev, (29 odstotkov je bilo tujcev), ki so 
obiskali sejem, je za prenočišče in hrano dnevno odštelo povprečno 300 
nemških mark. Zasedeni pa niso bili le hoteli v Berlinu, temveč tudi v 
Branderburgu. Za samo mesto predstavlja borza izjemno priložnost tu-
ristične promocije, saj izmed vseh sejmov 1TB obišče največ tujcev. Ti so 
v primerjavi z obiskovalci ostalih berlinskih sejmov mnogo boljši 
potrošniki. 
Po besedah generalnega sekretarja svetovne turistične organizacije 
(WTO) Francesca Frangiallija, letošnja berlinska borza ni bila le večja kot 
kdajkoli doslej, ampak je tudi prikazala izvrstno sliko stanja turistične 
industrije, ki dosega vse višjo stopnjo rasti in z vsakim letom postaja 
bolj profesionalna. Teme, o katerih so govorili na seminarjih in konfe-
rencah in navzočnost vidnih odločevalcev svetovne turistične industrije, 
so zagotovili, da 1TB dodobra presega koncept zgolj zanimivih 
turističnih sejmov. 
Rezultati neodvisne raziskave so pokazali, da je 41 odstotkom razsta-
vljalcev uspelo dogovoriti posle že med borzo. Polovica udeležencev je 
bila s poslovnimi rezultati zelo zadovoljna, 37 odstotkov jih je bilo zado-
voljnih in devet odstotkov nezadovoljnih. 17 odstotkov razstavljalcev je 
v času borze že sklenilo pogodbe, in sicer na podro čju počitniških in 
rekreacijskih potovanj (62%), motivacijskih potovanj (22%), poslovnih 
potovanj (22%), študijskih potovanj (19°/o), konferenčnih in kongresnih 
potovanj (12%), pustolovskih potovanj (12%), športnih potovanj (10%), 
zdravstvenih/zdraviliških potovanj (8%), ostalih oblik (8%), pogodb s 
področja turistične in potovalne tehnologije (7%) in drugih oblik pod-
pisanih pogodb (12%). 
Na 1TB se je zvrstilo več kot 300 različnih dogodkov spremljevalnega 
programa. Od tega je bilo 111 forumov turističnih strokovnjakov, 105 
novinarskih konferenc, sedem ločenih srečanj z novinarji, 96 podelitev 
nagrad in sprejemov. Na borzi je bilo akreditiranih 5900 novinarjev. 
Tako kot lani, jih je bila večina z radijskih in televizijskih mrež. 
Borzo je v okviru posebnega srečanja obiskalo 106 turističnih ministrov, 
namestnikov ministrov in državnih sekretarjev, poleg njih pa še 55 vele-
poslanikov. 
Prihodnje leto bo 1TB 1999 potekal od 6. do 10. marca. V nasprotju z 
letošnjim letom bosta izključno poslovnim obiskovalcem namenjena 
dva dneva (letos le eden), in sicer ponedeljek, S.marca in torek 9.marca. 
Slovenska stojnica bo prihodnje leto merila kar 160 kvadratnih metrov! 
1- (BIT MILANO) Prvič z nami: Vodja sejemskih nastopov na CPTS Vesna 
Nahtigal predstavlja stojnico Slovenije ministru za malo gospodarstvo in turizem 
Janku Razgoršku. 
2 - (1TB BERLIN) Z roko v roki : Na berlinski borzi je bil sklenjen tudi pomemben 
dogovor o sodelovanju na področju promocije kandidature za Olimpijske igre leta 
2006. Na sliki: (najvišje) Franz Klammer, Jan Ciglenečki (direktor predstavništva 
CPTS na Dunaju), Gregor Avsenik, Slavko Avsenik, Vesna Nahtigal, Bogo Umek, 
Franci Križan, Janez Repanšek (direktor predstavništva CPTS v Miinchnu) in dva 
predstavnika Osterreich Werbung. 
3 - 1TB Berlin: Franz Klammer na sprejemu na slovenski stojnici z Iztokom 
Altbauerjem, na desni Klammerjev glasbeni idol Slavko Avsenik. 
4. 1TB Berlin: Izjemen obisk nemških tour operatorjev in novinarjev na 
slovenskem sprejemu. 
5. 1TB Berlin: Slovenske tiskovne konference se je udeležilo 49 nemških, nekaj 
slovenskih novinarjev, med drugim pa tudi dr. Norbert Grein, predstavnik 
združenja avtobuserjev RDA. 
(Vse fotografije: Rok V. Klančnik) 
-- - • • -: ,•• C -~,- .-.<~, - • • • • - • - - '-:':':~ o • •-:: ~ : : :.::;:, ~ ;_,,,. •' ;:_, ,,i-- • -• •• -
PREOSTALI PROGRAM UDELEŽBE NA MEDNARODNIH TURISTIČNIH 
SEJMIH IN BORZAH V LETU 1998 
št. datum naziv sejma kraj kv.m. ca.obiskovalcev 
19. 16.04 . . 19.04.1998 FREIZEIT Celovec 32 25.000 
20. 08.05 . . 10.05.1998 ITTF Zagreb 42 15.000. 
21. 12.05 . . 14.05.1998 EIBTM Ženeva 32 7500 
22. 16.05 .. 24.05.1998 Fiera Campionaria Padova 32 50.000 
23. 06.06 .. 14.06.1998 TOURMONDO Bologna 32 100.000 
24. 23.06. - 25.06.1998 R D A - Ring Deutscher Autobusunternehmer Koln 130 13.000 
25. 26.09 . . 04.10.1998 Caravan Dusseldorf 32 80.000 
26. Oktober MITCAR Pariz 32 15.000 
27. 27.10 .. 29.10.1998 T T W -Trave! and Trade Workshop Montreux 32 10.000 
28. Oktober A T M - American Trave! Market Orlando 20.000 
29. 16.11 . . 19.11.1998 W T M - World Travel Market London So 100.000 
30. November T & C - Touristik & Caravaning Leipzig 32 72.000 
31, November BTF - Brussels Trave! Fair Bruselj 42 15.000 
Novi sejmi v letu 1998: 21.EIBTM Ženeva, 22.FIERA CAMPIONARA Padova, 25. CARAVAN Duseldorf, 26. MITCAR Pa ris. 
*** najem sejemske stojnice 
INVESTICIJE V 
SLOVENSKA ZDRAVILIŠČA 
Krka Zdravilišča prenavija hotela v Dolenjskih in Šmatjeških Toplicah - Kategorija 4 
zvezdic - Polna zasedenost obeh zdravilišč - Novi načrti 
V začetku januarja je družba Krka Zdravilišča 
začela prenavljati hotel Zdraviliški dom v 
DolenjskiihToplicah in hotel Toplice v 
Šmarjeških Toplicah. Dela bodo v enem in 
drugem zdravilišču končana v začetku marca, 
veljala pa bodo okoli 280 milijonov tolarjev. 
Oba hotela bosta po prenovi izpolnila zahteve 
za uvrstitev v kategorijo 4 zvezdic. 
V hotelu Zdraviliški dom v Dolenjskih Toplicah 
bo povseem prenovljenih 50 sob, od tega 24 
enoposteljnih, 22 dvoposteljnih in 4 apartma-
ji. Vse sobe bodo opremljene z novim 
pohištvom.TV, radiem, uro, hladilnikom, 
kopalnice pa bodo poleg osnovne opreme 
imele tudi sušilce za lase in brisače. 
Obnavljajo tudi hotelske hodnike in stopnišče. 
Drugi topliški hotel, Kopališki dom, so povsem 
prenovili pred 5 leti, ko so ob njem postavili 
prizidek, imenovan Zavetje zdravje, v katerem 
Kje je kdo? 
Ivana Šundov bo vodila 
novo- televizijsko oddajo 
11 Dobrodošli. Doma 11 • 
V drugi polovici aprila bo Televizija Slovenija 
na prvem programu pričela oddajati novo 
televizijsko oddajo, pod naslovom 
"Dobrodošli. Doma. 11 Oddaja bo trajala pet 
mi_nut, na sporedu pa bo vsak četrtek ob 19.00 
uri. na prvem programu TV Slovenija. 
Redaktorica in voditeljica oddaje je Ivana 
Šundov, ki smo jo doslej spoznali kot eno od 
treh avtorjev oddaje V vrtincu. Kot voditeljica 
vodi tudi razne prireditve, nazadnje izbor 
Slovenskega avta leta. Na TV Slovenija je 
prišla pred štirimi leti. Govor je vadila pri Tonji 
Rahončevi, v nastopanje pred kamero pa jo je 
uvedel Mirč Kragelj. 
Nacionalna televizija bo po dogovoru s 
Centrom za promocijo turizma Slovenije v 
aprilu začela predvajati kratko oddajo 
"Dobrodošli. Doma. 11 , ki bo ena od osrednjih 
akcij v okviru kampanje tržnega komuniciranja 
z domačo javnostjo "Dolg vikend so kratke 
počitnice". Kampanja bo skušala prepričati 
je celoten zdravstveni del zdravilišča. Po 
obnovi Zdraviliškega doma bosta oba hotela 
dobila tudi novi imeni, in sicer se bo Kopališki 
dom po novem imenoval Vita!, Zdraviliški dom 
pa Kristal. 
V Zdravilišču Dolenjske Toplice bo sedaj okoli 
280 ležišč . Lani so imeli 10.668 gostov, od 
katerih je vsak povprečno v zdravilišču ostal 
dobrih 8 dni, tako da so imeli 85.600 nočitev . 
Lani je bilo zdravilišče povprečno zasedeno 
kar 84-odstotno. 
"Ob povečanem obisku v zdravstvu in 
bazenih, ki se bo še povečal z načrtovano 
izgradnjo apartmajskega naselja z 230 ležišči, 
ki ga bo letos zgradila Obrtna zadruga Hrast, 
se kaže potreba po prenovi in izgradnji novih 
zunanjih bazenov," pravi direktor Zdravilišča 
dolenjske Toplice Brane Krevs. Projekti in vsa 
potrebna dokumentacija so že v pripravi, zato 
Ivana Šundov (Foto: Moški svet) 
slovenske (potencialne) turiste, naj aktivneje 
preživljajo konce tedna, in sicer kjerkoli v 
Sloveniji in na tak način, kakršen jim najbolj 
ustreza. Oddajo bo režirala Urška Žnidaršič, 
posneta pa bo vedno drugod, toda vedno v 
Sloveniji. 
Podčrtano 
' Majlien korak za Slovenijo, velik za Koroško 
-?. 
Koroška 
... baruirost dolin. 
Štiri koroške občine, tri koroške doline so na letošnjem sejmu 
Alpe Adria - Turizem prvič predstavile nov skupni turistični 
predznak oziroma logotip. Zasnovan je po načelih sodobnega 
oblikovalstva, linije so vesele, barve tudi. (Rumeni) sonček 
sije nad zelo o čitno (sivo) Peco, na levi bi lahko bila (zelena) 
Uršlja gora, na desni prav tako zeleno koroško Pohorje. 
Luštno. Spodaj v dopadljivih č rkah podpis: "Koroška", za slogan pa so si izbrali " ... barvitost 
planin". Velik korak zato, ker so nekateri odnosi med koroškimi občinami oziroma občinarji dokaj 
napeti, tokrat pa so se začeli zavedati, da samo skupni nastop na trgu zagotovi primerne rezul-
tate. Turizem je pravzaprav zagotovo najbolj perspektivna gospodarska panoga regije, ki jo je 
hudo potrla gospodarska recesija v preteklih letih. Novo grafično podobo združenja ima tudi 
Turistično združenje Piran, g.i.z. Portorož - Izjemno lepo oblikovan znak, abstrahirane linije izha-
jajo iz piranskega grba! 
~ 
PORTOROŽ ~ PORTOROSE 
pričakujejo, da bo v dveh do treh letih pren-
ovljen sedanji edini zunanji bazen, zgrajena 
dva nova, ki bosta kombinacija zunanjega in 
notranjega bazena z možnostjo prehoda iz 
enega v drugega. V dolgoročnejših načrtih 
razvoja zdravilišča pa je prizidek k 
Zdraviliškemu domu oziroma po novem k 
hotelu Kristal. 
Hotel Toplice, najstarejši hotel v Šmarjeških 
Toplicah, bo po obnovi prav tako dobil 4 
zvezdice in bo po novem del hotela Krka, 
poleg njega pa je še hotel Šmarjeta, oba v 
kategoriji 4 zvezdic. Skupaj je V Zdravilišču 
Šmarješke Toplice 290 ležišč . Lani je bilo v 
Šmarjeških Toplicah 10.661 gostov, 
povprečno je vsak ostal v zdravilišču blizu 9 
dni in so tako našteli 93.126 nočitev. 
Povprečno je bilo zdravilišče skozi celo leto 
zasedeno 88-odst. 
Kot je povedal direktor zdravilišča Matevž Aš, 
bo do 10. marca povsem prenovljenih 48 sob, 
od tega jih je večina enopostelljnih, po katerih 
je največje povpraševanje. Novo opremljene 
sobe bodo imele TV, radio, telefon, hladilnik, 
kopalnice pa bodo po novem imele tudi 
sušilce za lase in sušilce za brisače. Poleg sob 
prenavljajo tudi vhod v hotel in vhodno avlo, 
hotelsko restavracijo, ostrešje, novo pa bo 
tudi dvigalo. 
Novosti v ponudbi 
Zdravilišča Radenci 
Tudi letos v Radencih nadaljujejo z vlaganji 
v dopolnitev turistične ponudbe. Najpomem-
bnejše novosti v letu 1998 so naslednje: 
• predvidoma konec maja bo dokončana nova 
teniška dvorana, ob hotelu Radin s tremi 
pokritimi igrišči in vso potrebno infrastrukturo 
ter štiri zunanja peščena teniška igrišča s tri-
buno. S tem bo v Radencih teniška sezona 
celoletna. 
• predvidoma v jeseni bo končana kompletna 
obnova hotela Zdraviliški dom, ki bo obnovljen 
z naravi prijaznimi materiali v tip družinskega 
hotela. Hotel bo preimenovan, bo kategorije 4 
(zvezdic) in je povezan pod streho z ostalimi 
hoteli, Termami ter zdravstvenim delom. Imel 
bo 120 ležišč v dvoposteljnih sobah. 
• predvidoma bodo preuredili hotelsko rece-
pcijo in vhod v hotel Radin, nadaljujejo obno-
vo sob v hotelu Miral. 
• dokončana je obnova in ra~širjena ponudba 
savn v "Svet savn", ki obsega: finsko savno, 
turško kopel, tilarium, infra savno, solarij, 
sprostitveni stol, zeliščno savno, whirlpool 
(topli vrelec). 
Tretjega marca letos so se v GH Toplice na Bledu zbrali župani občin Bled, Bohinj, Bovec, Kobarid, 
Kranjska Gora in Tolmin in podpisali dogovor o sodelovanju občin v turistični regiji "Julijske Alpe". 
Sodelovanje med turističnimi področji Bleda, Bohinja, Gornjega Posočja in Kranjske Gore poteka 
organizirano že od leta 1991, ko so se prvič pojavili skul),aj kot turistično območje Julijske Alpe maja 
na turističnem sejmu v Zagrebu. t 
Do sedaj je to sodelovanje potekalo predvsem na področju dogovarjanja skupnih komercialnih 
aktivnosti, ki so ga izvajali s strani krajev določeni koordinatorji, povezovanje pa sta usklajevala v 
preteklosti Turistična poslovna skupnost Bled in v zadnjem času Direkcija za turizem Bled. 
Čas je pokazal, da smo na pravi poti in da v bodočnosti lahko skupaj storimo še veliko več za tu-
rizem kot najpomembnejšo gospodarsko panogo v naših občinah. 
Pomembnost dogodka so s svojo prisotnostjo potrdili tudi direktor Centra za promocijo turizma 
Franci Križan, predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič in predsednik Nacionalnega tu-
rističnega združenja Janez Sirše. 
Temeljno vrednoto in kvaliteto tega skupnega prostora predstavlja Triglavski narodni park, kot 
posebno občutljivo in z zakonom varovano območje. Sodelovanje bodo okrepili tudi na področju 
izdelave skupnih tržnih programov ter spodbujanje sodelovanja tudi drugih področjih (izobraže-
vanje, šport, kultura ter varovanje naravne in kulturne dediščine. 
Eva Štravs 
Župane je pozdravil direktor Direkcije za turizem Matjaž Završnik 
TURIZEM - Informativno glasilo Centra za promocijo turizma Slovenije - Izdaja Center za promocijo turizma Slovenije, 
WTC, Dunajska 156, 1000 Ljubljana - Tei: 061/189-18-40, fax 061/189-18-41, E-mail: rok.klancnik@cpts.tradepoint.si -
Glavni urednik: Franci Križan - Odgovorni urednik: Rok V. Klančnik - Uredniški odbor: Franci Križan, Rok V. K lančnik, 
Maja Pak, Lučka Letič, Danijela Zorko, Srečko Šajn, Janez Pergar, Slavko Mastnak, Mija Gačnik, Marija Rok, Renata 
Picej, Drago Medved - Oblikovanje in tehnitno urejanje: imago - Priprava za tisk: Reprostudio S - TTsk: Tiskarna 
RADIO, Ljubljana, Ministrstvo za kulturo RS je izdalo odločbo, da se glasilo TUR!ZEM vpiše v evidenco javnih glasi pod 
zaporedno številko 1382 - Glasilo je brezplačno. Naročila sprejemamo na CPTS, izključno po faksu, št. 061-189-18-41.